j I>opisi. Iz Maribora. 1G. t. ai. je prazaovala eitavaica imeaitea daa Ceskega naroda t. j. slovesao pokladaaje tcmeljaega kanieaa českeaiu gledišču. Zabava se je začela kmalu po osmib. Pevale so se navdušeno sloveaske pesrai ia vrstil se je govor za govoroai. Pred^edaik g. dr. P. je pozdravll drustvo ia v kratkem ali živem govoru dokazal, kako iz aialega raste vcliko. Teaiu je priča slavaost ktero prazauje daaes česki aarod. ^ Koačal je govor s kli ,,Na zdar" aarodu Čcskeiau! — Groiaovita varjala od navdušeaih aasočih. Po tein :era: ,,SIava" m .,Slava" jc odgoje peval tri lepe slovenske pesnii g. M. ki so bilo občao pohvaljeae. G. pr. Š. je slavil v dalšem ia krepkera govorujbuditelje \n kresaike českega aaroda ia izklical je navdušeao ,,S 1 a v a P a 1 a c k e ra u!" Slcdil aiu je kratek govor g. pr. M. v kterem je povdarjal zaačajaost vrlih Cehov ia je koačal s klicem ,,Siava aevstrašeaemu voditelju slavneiflu Rigerja.. Na to je govoril g. Jedl. v iaicau Čebov ia ae je zabvalil Slovencem za njiliovo vdeleževaaje českc narodae veselice o slovaaski vzajeainosti. Le v teia geslu zmaga slovcn.ska stvar toraj: ,,At žije slovaaska vzaj eaiaost." Za ajiiajoše došlo več aavduaeaih govoruv o aaši bodočaosti o bratiaski ljubczai laed Slovani." Tudi pesmice so se glasile^aoter črez polaoč. Pri besedi so so sošli vsi tukaj bivajoei Ccbi v polaeni številu, karje piiča, da zaajo aaši brati Čcbi tako drušfveno življeac in jegove prikazai ceaiti. Žalibog d;v tega ae iBoraaio reči o svojib sorodnjakib, aiarsikterega siao [>ogrešali, kterega snio gotovo pričakovali ia o ktereni smo prepričaai, da bi billabko došel. Ge pri takili piiložnostiii ae bodeiao pokazali, da aani je res aiar za aašo Slovansko stvar, se ae smeaio čaditi, če bo naša stvar zmirora bolj pcšala. Iz Zavrča. Mali travea ima navadaaia svnjeglavne šegavosti, s kleiimi igra poljedelceai ia viaograduikoai veasih žalostiako, toda ai pametarja, ka bi tako srdito bil aastavil Peruaa, ki je sipal kvarao prkolico s teaiaib svojib sedališc. Zadajega aialega travaa je toča orešae de!>elesti poškrebetala ia poloiaastila skoro vse obalce po Vdikcm vrbu, Brczovci, Belskem vrhu, Koreajaku, Pestikabia dalje po Hrvaškem, aa pol po Hrastovci in Turškeiu vrbu. Bita je torcj okolica, koder zori naj okusnejši zavrčan, in sicer mestoma tako silno, da je treba iskati neranjen obalec; podočujaki gotovo rešijo odmerjeno jim letos nalogo, samo da bode na pozno hodilo, jagodje ostaja diobneje in dobrola je vsclcj puhlejša, nego od prvotnega sadu. jjPnliticni oglcd. iDržavni zbor. V seji 12. in 13. t. ni. se je sprejela postava o porotnih sodbab in o iraenikili porotnikov po od-borovein nasvetu. — Grof Taaffe je donesel vladin jnedlo-, da dovoli državui zbor 56.000 noviucev (rekrutovl za leto!18C8. — Osnova porotne postave se je sprejcla. — V odseku proračiiDskeni se je pretresovalo o teni, kako bi se tlal zdajni državni dolg prcinačiti v dolg z dobodki; Mayrov nasvet, da se to zgodi, če se 18 % odbije, je bil sprejet. — Poslanec Winterstein priporoca, naj se potrdi, knpčijska in colna po godba, ki je bila sklenena 9. maica t. 1. z državami nemške colne zaveze. — Mnogo se je o teni besedovalo, naslednje jo je vendar zbornica potrdila. — Waser je poiočeval o preposlave, ki bi vendar tisku zlo nialo olaj- naredbah tis-kove šala. -- V go s p os ki zb o r n i ci se je po tieljem branjn spve- jela medverska postava, ktcro je poslala zbornica ])oslancev. Z Beustovo politiko se tie slažc več dualistični .,Wan- derer". Česki narodni deželui poslanci so sklenoli, da ne bodo šli v deželni zbor. Ogerski deželni zbor se potiče nad teni, da je v kupčijski in colni pogodbi s Prnsko večkrat imenovana Av- strija in pa Ogerska. Deakova stranka je sklenola, da mora ta napaka popraviti. Prav po madjarsko! ._ ¦p.iKoruisija, ki je izdelala brambine |)ostave od Ogrov zavržene, se je po želji cesarja iz nova sošla, da izreče svoje mnenje o ogerski osnovi. To je razglasil Klapka v tej gla vnib naeelih: 4 letna služba v orožju, (i let reserve, 2 leti deželne brambe. Deželna bramba je podvržena ogerskemu ininisterstvu. V Petrogradu se dela na vse kriplje različno orožje. Zdaj je napravljeno ze kakih 2500 topov. — Avstrjiski poslanec Rovertera, ki ni bil posebno priljubljen ua ruskem dvoru, je že svojo odzivno pismo caru izročil. — Cesarski ruski kabinet je iz lastnega nagiba odstopil od kapitulacije v Srbiji. V severni nenaški zavezi se bode odstranila postava, |>o kteri se smejo dolžniki zapirati. Bismark boče inieti za nekoliko časa odpust, ko bode parlanientarična dela dovršil. V Francoski še zmirom vre. — Pravi se, da še pojdejo ta mesec 3 francoski mornarski častniki iz znanstvenih namenov mevit severna morja. Srbska vlada je zapovedala, da se mora cela ljudska bramba marljivo vaditi v taborih. Pri Zuhvici v Hercegovini se je vnel punt. V Črnogori se je začelo spet gibati pa ne soper Turke, temoč v znotrajnih zadevab. Knjez Nikola je sklical posebno skupščino in ji predal vse vladine pravice, samo izvršivno oblast si je pridržal oziroma nasledniku; skupščina mu je privolila 44.000 gld. letne plače. Naj novejše novine pa razglašajo, da ga je skupsčina že odstavila. Kandioti Turke vedno huje tepejo. Uporniki so že tako gotovi zmage, da so volili 16 poslancev v grški državni zbor. V Meksiki se podigava zarota za zaroto, v vseh mestih se kaže nemir, ker stanovniki so prisegli, da prej ne bodo mirovali, dokler predsednika ne vlovijo in ne vmorijo. Velika skupščina delavcev v Londonu je sklenola poslati kraljici pismo, naj pusti Disrealija iz sluzbe. se|