Razmotfrivanja o zavzeinosti Gibraliarja Nekdaj in danes »Slov. gospodar« je že objavil zgodovino Gibraltarja. Iz te so lahko čitatajji posneli, da so dosedanji zgodovinski dogodki doka- zali, da je ta angleška trdnjava doslej veljala za nezavzetno in je obdana od nekakega bajeslovja. Res pa je, da se je položaj gdbraltarske trd- njave, ki je ključ do Sredozemskega morja, z moderno tehniko orožja povsem spremenil. Zastarelost trdnjave lake trdnjave, kakor je Gibraltar, ne bi d;:ndanes nihče več zidal. Znak najmodernejše trdnjave teh dni je velika razsežnost in globoka razčlenitev. Gibraltar pa samega sebe zapira. Moderna trdnjava je tako rekoč gibljiva, ker se v njeni prostornini premikajo čete in morejo iz zaledja prihajati divizije na ogrožena mesta. Obramba Gibraltarja pa je negibna, mora se zadovoljiti 8 tem, kar vsebuje in kolikor streliva, orožja in prehrane je Se od prej v njej. Torej čeprav bi bila trdnjava opremljena z najmodernejšim orožjem, je treba reči, da je trdnjava zastarela. Težko in lahko trdnjavsko topništvo Vprav orožje pa je na Gibraltarju zastarano. Večidel mislimo, da ima trdnjava težko topništvo. Zares so ondi dolgocevni topovi 30 do 23 cm kalibra. A 30 cm je le malo in še ti niso najmodernejši. Isto velja o 23 cm topovih, ki jih je baje več. Glede na srednje topništvo pa je na Gibraltarju še slabše. Večina teh topov je povsem zastarana. Stojijo v kazematah, ki so jih že pred stoletji vsekali v skalo. To so galerije z vrati, a ta naprava ni več varna spričo modernih topov. Ob morski strani je lahko topništvo. Ti topovi so za napade na morju in so bržkone tudi zastareli. Protiletalske baterije Edino, kar je na Gibraltarju novo in moderno, so protiletalske baterije najmodernejšega kova. To je poskrbel poslednji guverner general Ironside. A vprav s protiletalskim streljanjem se odkrije Ahilova peta — ranljiva točka — GiIbraltarja. Protiletalska obramba mora biti na prostem in s tem se obrne pogled na baterije, ki so prav tako na prostem. Trdnjava Gibraltar je na ta način v oblasti križnega ognja nasprotnika, in vse orožje, ki je na prostem, bo na ta način brezpogojno uničeno. Tako je možno na Gibraltarju onemogočiti vsakršno obrambo zračnih napadov. Ker morajo protiletalski topovi streljati na vse strani, so razpostavljeni po nezavarovanih mestih te trdnjavske skale, in sicer po najvišjem grebenu. Ondi pa se nudi sovražnemu topništvu najjasnejši cilj. Topništvo brez kritja Isto velja 0 težkem topništvu, ki je skoraj vse na prostem. Topovi 30 cm kalibra so na primer prav tako na vrhu grebena, in sicer prav tako le zato, da morejo streljati na vse strani. Kar se tiče 23 cm topov, 80 večinoma na terasah, ki so jih napravili na južnovzhodnem obronku skale. Tudi ti so torej kar na prostem. Seveda jih je mogoče obstreljevati z morja. Po vsem tem je dognano, da nima protiletalsko topništvo in težko topništvo nobenega kritja spričo sovražnika. Bistveni obrambni deli gibraltarske trdnjave so torej v nevarnosti, da bi bili že koj v začetku napada uničeni, seveda le tedaj, če bi bil nasprotnik dovolj močan. Obramba Resniona težkoča pri napadu na Gibraltar je ista, kakor je bila že pred stoletji, namreč lega trdnjave, ki stoji deloma na skali, deloma pa v skali. Stoji na nekakšnem polotoku, ki je na severu z 1 km širokim zemeljskim pasom združen s kopno zemljo. Če bi pehota napadla Gibraltar, bi težko izvedla napad, ker ni prostora za razvoj. Vprašanje je, kaj bi mogla trdnjava sama storiti v svojo obrambo. Najprej je moči na zemeljski progi opraviti razne pionirske ukrepe. Pravijo celo, da je vsa ta proga podminirana, in prav lahko bi se ta 1000 m široki proslor zožil na nekaj sto metrov širine. Dalje je vse srednje topništvo osredotočeno na sever, na zemeljsko progo. Sicer so pa ti srednji topovi zastarani. Vendar so to baterije, ki so vzidane v skalo, dasi v starokopitne galerije. Brez dvoma so Angleži storili vse, da so že dane težkoče za napadalca na vse mogoče načine še povečali. Dve različni nalogi Gibraltar mora izpolnjevati dve različni na» logi. Prva je ta, da nudi angleškemu brodovju oporišče, druga pa, da opravlja nadzorstvo nad morsko ožino ali jo v sili — pre. Za primer napada pomorsko oporišče za brodovje odpade Če bi se pojavili kakršni koli vojaški dogodki na gibraltarskem področju, ne bi mogla trdnjava nič več biti oporišče angleškega brodovja. Vojno pristanišče v Gibraltarju, čigar oba vhoda sta z mrežami in hlodi zavarovana proti podmornicam, je nezavarovano y oblasti nasprotnikovih baterij. Če bi sovražnosti izbruhnile, bi Gibraltar kot oporišče bro> dovja odpadel, in če angleška pomorska oblast tega ne bi hotela razumeti, bi prvi del napada na Gibraltar takoj s topovskim ognjem in z bombami uničila vojno pristanišče. Drugi del napada Drugi del napada pa je zavzetje skale sa^ me. Mogoče bi bilo s topovskim ognjem in z letalskimi napadi uničiti trdnjavsko topništvo in tako ogrožati skalo nad morsko ožino. Da bi zavzetje morske ožine uspelo, pa bi bilp treba obvladati tudi kopno vojsko na Gibraltarju. To je treba storiti s pehoto, dasi y zvezi z vsem drugim orožjem. Pomisliti je treba pri tem še na to, da se Gibraltar ne bi mogel več upirati letalskim napadom, da bl padalci zasedli zemeljsko progo, da bi se mo» gle slednjič izkrcati sovražne čete — torej je Gibraltar vendarle premagljiv! Mogoče pa bo padel Gibraltar v Londonu — za zeleno mizo — a ne v Gibraltarju?