ar brtniške m ar Izhnjajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. *> Ljubljani sredo novembra 1870. Gospodarske stvari. Bolna in zdrava sadna drevesa. Opomin zadevah živinoreje na Kranjskem Glavni odbor družbe kmetijske kranjske ravnokar razpošilja onim gospodarjem, kteri so iz državneg narja bika za pleme přejeli, sledeči o pom" de Pa V se drug Spisal Janez Sajè (Konec.) ) važno delo ? učitelj. nas zanemarjeno, v nekterih krajih celó caka, ktero je pa Ker so glavnemu odboru družbe kmetijske od mazati ali pobeliti drevesa j OV/ V U^Xill* ------- ----- mnogih strani došle pritožbe, da nekteri gospodarj so dobili iz državnega denarja kuplj ; ki bike ) delo, mene ako hočemo zdrava drevesa imeti pravilo, sledeči zeló to je, To je potrebno In prav to je neznano, m ne ravnaj tak kakor im 7 m ker družba kme- je jesen in pnpraven čas za to delo sestavek pisati, ker ravno zdaj tijska za pravilno rabo teh bikov c. kr. ministerstvu Da se prepričamo korist kmetijstva odg nuanja mi nj amo 1869 da leta > zato Vas po postavi od 30. ja in važnosti tega opra- ) ktero imate v rokah vila, podajmo se v sadni vrt, kjer nam na prvi pogled f resno opo bodi Bogu potoženo, pred J VA ť^O J stopi velika množica mla- 7 dih pa starih dreves, ki so bolehna in z mahom prvič: bika po omenjene postave noben dan hrastami obraščena, prava gnjezda vsakoršnemu mrčesu ne spuščate večkrat kakor samo enkrat, in še to ne Le vzemi^v roko nož ter preiskuj , kaj je ondi stor-zaporedoma več dni, sicer pride bik kmalu ob moč in jenega. Crvi in žužki, živi črvi v obilném številu? krave se ne ubrejijo. Švicarji, ki so po vsem svetu Kaj neki hočejo ti mali družniki z majh crno znani živinorej 7 za enemu biku imajo postavo 80 krav odločenih ijske bike 7 da vico, m z mocním prednim, in slabim zadnjim koncem? ~ "JU^ui.u jL/i VUUJUlj XII Old U J IJU In kaj spet drugi v fino volno postláni Ce Vašemu biku pripelj en po več krav, vgnjezdeni? In spet druga množica 7 v pokah ne puščajte ga tedaj na več kakor eno, in pokažite tukaj zavetja iščejo in ga tudi najdejo jim to pismo, ki Vam prepoveduje 7 da ne smete več sto skupaj v kaki pajčev gosenčjih jajčic, ki kmalu po kmalu kakor ua u v olu^ic ^ ««vi^Mj t uuui nas ej am, jvujaiu jvctuu postave ne sme no- hribček nakopičeni in z vmazano-rujavo volno odeti 7 7 drugič: se po omenj beno drugo plačilo kakor le deset krajcarjev od krave Kaj hočejo? Njihov namen je isti, akoravno njih delo jemati za listek, s kterim se njenemu lastniku potrdi, da je krava bila pri. biku tretjič: bik za pleme ne sme lakote trpeti tudi se ne sme pitati; če trpi lakoto, pride ob moč pa tudi se ne sme pitati; ce trpi la&oto, pnae od moc; ce oozro, in iaj se pita z otrobami, prešami, krompirjem itd., postane lostna podob različno; uni vrtajo zmiraj globočeje v deblo, dokler do stržena ne pridejo, in drevesa ne vničijo, ti pa dadó da drevó kakošna ža- ogromnemu številu škodljivih gosenic živíj obžró, in tako njegov obstanek vničijo 7 debel klaj sit 7 pretežek in len. Za plemenske bike pripravna » j« dobro, sladko seno, in sicer toliko, za poboljšek se mu sme dati perišče ovsa da ga ki mu veliko dreves In ta vrt je morebiti naša lastnina, naše posestvo hitro domů, da ne bode t V resimo, prepozno! Lahko še kmalu bi pa utegnilo biti pre- su, Zli* UU UU1J OCiS. SC IliU ©LUC ua LI ^CUOUC UYùfl; UJU tv^^v t ív/kjxujv, MX jJO> UlCgUUU U1LI pi spolovila oživi, vzlasti če je bolj na leno stran, in pa pozno. Krepko in pridno začnimo, kajti zdajci je jesen včasih perišče soli, ki mu za zdravje tekne in za to delo godnej cas. trtič: zapisnik, v kterega se vpisujejo krave se mora na tanko pisati ki so bile k biku pripelj da se vé, na ktere krave zárod zboljšal 7 7 Vzemi tedaj dre vesno strguljo v roko 7 o s trgaj suho in bolno kožo do zdrave doli, obrezi bolehni bik skočil in pri kterih prepereli les, pobeli in namaži bolne veče rane z dre vesním mazilom, ki se tako-le naredi: 2 delà ilovice Gospod predstojnik kmetijske podru*mv,c 1U čupati -*- V.V.«. OIM. JVI»U XXV/XVMJ IX J \A-\J KJ± \J fiUiUOUUV, XI d imata pravico prepričati se, ali se gospodar cesarskega mažimo celo drevesno deblo od spodej do vrha vkrono bika ravná po predpisih, zato mu morate, ako zahteva, še z drugim mazilom zmešanim kot kaša, ki se naredi vselej radovoljno pokazati bika in zapisnik in pa poslu- iz četrt delà apna, četrt delà kravjeka in polovico ilo sati njegove opomine in župan del kravjeka in nekaj trpentina dobro ; zmesano, na Družba kmetijska pričakuje od Vaše previdnosti, da se v vsem ravnate tako, kakor je za povzdigo naše in vice. Ta zmes se še z gnojnico stanj Ne skopujmo z omenjenim mazanjem in materijalom, da se vse H poke in špranje dobro zamažejo, in vi ne primorate druž- deli bomo z veseljem, da se mrčes zmanjšuje, zatira domače živinoreje potrebno _ binega odbora, da bi Vam brez vse odškodnine moral drevesa lepo gladko kožo dobivaj bika vzeti > 9 in rane se zara Gl i odbor družbe kmetijsk Ljubljani 28. oktobra 1870. ščaj zdravé Se boljše je pa, da ne pripustimo, da bi naša dre vesa bolehala, ter to se obvaruje s pridnim strganjem stare kože in beljenjem ali mazanjem s penzeljnom z «goraj omenjenim drevesnim maziioui vsako leto j pogojna volitev v državni zbor. Dr. kakor daj Kaltenegger Nobeno drevo ni zdravo brez tega delà! In ako si to zapomnimo in tudi storimo treba tožiti ..škoda za delo ti přidělali y z ljem lepa dr Sadi ne bode bodemo na kupe )bčudovali, ktera sklepa svoj govor s predlogom, naj deželni zbor popusti pričujočo adreso in 6 poslancev, ki jih ima deželni zbor so plod našega uma in dlana NaJ - . deželnemu odboru za izvrstno zbirko najlepšega kranjski po §. 16. deželnega reda v državni zbor po- , voli v smislu ustave brez vse ograde. Prvi od národně straní za dr. Kalteneggerjem po slati k sklenu še srcno zahvalo izrečem si. našemu potrebnišega vrtnarskeg podeljenega. Hvala, hvala odje, orodj naj- tudi Predosliški šoli Dobro došlo mu ie to prime besedo dr. Zar nik in govori tako-le: Gospoda moja! Da je adresna debata povsod pokazuje nam to zgodovina parlamentarna važna dreves kajti ravno popřej sem vrt kupil za presajanj f ravno edaj jame kopljemo za 60 lepo zaceliti in ozdraviti. edjenih dreves s tem djem. Obilo število otrok jako ker ravno pri adresni debati je treba vladarju ali dotični vladi vse rane in težnje naroda popolnoma odkriti in povedati, ktero sredstvo, kteri lek bi mogel rane Znano je, koliko vrednost je po- akoravno še ni šole, hodi vsak dan gledat in tudi kopat drevesa, kamor bomo posadili 60 debel iz moje drevesnice izrejenih raznih jame za , ako Bog hoče, še letos pismen dreves, ker jesensko presajanj spomladanskeg bolj od gali drevesa saditi, da bode Ko se šola začne, bodo dečki ako nas lagal franeoski parlament na to, da mu je bila adresa in ž njo adresna debata dovoljena. Tudi mi hočemo, da se v Kranjskem zboru obširno govori o vsem tem, ker imamo prvic v obče priliko, povedati svoje mnenje, drugič pa posebno zarad tega, ker smo edini poslanci y sneg ne prehiti. Pa upajmo, da bode solnce še mi poma- slovenskega naroda, kteri smejo po svojej vesti brez spet - - jalo y kakor tudi učitelji ljudski upamo v naše deželne poslance, da bodo, kakor so nas z vrtnarskim nas tudi v kratkem z materi- okolišanj a govoriti. (Živa pohvala na levi in med poslu- šalci — predsednik zvoni.) Gradcu so tudi slovenski poslanci (Dežman: orodjem zeló razveselili jalnim ali bolj vse upanj okrepčajo. Po deželi stavimo v slavni deželni zbor 9 da koj v prvi seji, štajerski poslanci!) hoteli svoje mnenje v adresi povedati, al večina nemška jih je kontumacirala in adrese ne bode. Ravno tako je povedati hotela svoje mnenje o zda- ko bolj se opet snide ) nam ljudskim učiteljem dovoli njem položaju goriška manjšina; en glas jo je Politične stvari. kontumaciral in vsled tega ne bo mogoče tega storiti. Danes obširno govoriti, je naša sveta dolžnost, ker ne , kakor govorimo samo kot poslanci kranjski ampak Adresna debata deželnem zboru kranjskem sem rekel, tudi kot poslanci celega slovenskega naroda. (Dobro! dobro! na levi in med poslušalci.) Hočemo tu navesti 30. avgusta 1870. leta. (Dalje.) adresino idejo o zedinjenji slovenskega naroda v eno državno skupino se dr. Kaltenegger noce spuščati; on sploh obžaluje kot bistveno krivdo naših državnih homatij, da se je ta države stvarjajoči a tudi države razdevajoci živelj (narodnost) od nekterih Avstriji gotovo neprijaznih strani razdražil. Kar je fran-cosk vladar razvil princip narodnosti, prišlo je tudi pri nas to vprašanje na vrh. O preklicu avstrijskega konkordata pravi govornik, da bi bilo veliko pri-merneje, v adresi zahvalo izreci za preklic konkordata, ki je katoliški svet hudo tlačil, kakor pa o raz-žaljenji katoliškega čustva govoriti. — Pritožbe o prikraj-ševanji narodnih pravic — nadaljuje govornik — merijo razloge od stavka do stavka y kteri so večino odseka priveli na to, da to adreso slavnému zboru predlagamo; hoćemo popolnoma opravičiti svoje stališče, stališče to, da hočemo imeti uravnano mogočno Avstrijo 9 mi y ki smo pravi avstrij ski rodoljubi (Pohvala med poslušalci.) Najprej izreka adresa zahvalo Njegovemu Veličan zdanji čas obrniti blagovolilo do naj stvu. da stejše udanega deželnega zbora ter se zahvaljuj d a 1 j da se držalo ajnatancnej eutralitete Al naša zahvala za vzdržanje neutralnosti izvira iz drugih motivov nego odobrenje neutralnosti po protivni stranki. Vidi se že to iz nemških manifestov 7 kajti v tistih se zmerom povdarja, da se ne sme Francozom pomagati, ker so: ..die Erbfeinde der deutschen Nation !" Ali naše pri presojevanji una- stališče je drugo, ker nas odij tudi na to (našo) stran deželnega zbora, al to po kri- jih okolnosti najpoprej koristi našega naroda in potem vici y manjšino navdaja poštena volja, da se zado- cele carevine. Iz tega obzira ni bilo mogoče y stopiti zahtevam, ako ne merijo na ome- stuje vsem narodnim je nje samos voj nega življenja v državi.^^^^ stave o šolskem jeziku in prenaredba deželnega volilnega Al ravno po- na stran Prusije in pomagati Franeoski narod gaziti, ker očividno bi bila s takim ravnanjem Avstrija vasa- , kakor Bavarska, Wurtemberg itd., lica Prusij postala reda y ki jih je zahtevala većina zborova, spodkopujejo tega dozdaj niti Pruska ni zahtevala Ce bila pa naš obstoj v deželi. Se posebno pa prenaredba deželnega volilnega reda na to meri, da bi nas celó ob se- danjo manjšino pripravila in nam nobenega poslanca Avstrija v začetku stopila na Francosko stran in da bi bila Francoska zmagonosna, osnoval bi se bil gotovo kak god „Siiddeutscher Bund" z Avstrijo na čelu ne pustila, *v v^v»v/umA ixuucvoivcga. — vj u v u i u uv pravi, da pritožbe zoper sedanji volilni red so neopravičene, veČemu Kočevskega. Govornik pravi, bi ona zopet svoje stare težnje tll|U llOl 1/VžiU, ttjV/1 jala v slavo edine Germanije. Al slabo hvalo bi jej Nemci za to peli y kajti pri poslednjih volitvah v gornji Avstriji, v Vor- ^o vprasanj bodo v ze drugi rešili. Se slabejše bi se pa arlberku in na Českem so se po tem volilnem redu ki ga večina zborova tako napada, manjšine zdatno slovanski narodi Avstrije počutili^, ako bi bili spet v nazaj eskamotirani. Se dandanes smo Pru kak „Bund" ojacile in celó v večine spremenile. Po obravnavi S1i* hvaležni, da nas je 1866. leta te godne more pravnega stališča se govornik obrne poslednjič na do- n€ moljubje deželnega zbora ter pravi, da samo trdno med poslušalci in veselost.) mškega „Bunda" namreč, tako lepo rešila! y (Pohvala UA w ~ J V» ^J ^ ^ - Mi VAM v ^ V» « w VJ» W W ^ Jl / cv KJ C/tf ULI VJ lil VA JU \ stanje na ustavi krepča Avstrija; kdor drugače ravná delà morebiti nevedoma y na razpad Avstrije; nje- čina gova stran je prepričana nepostavnosti adresnih razlo-gov in nasvetov; pravi ustavni odgovor deželnega zbora To so vzroki, da je ves slovanski svet ali vsaj ve-dozdaj zadovoljna bila z neutraliteto. Al mogoče Je izreče kar bodem pozneje jal — da večina narodov na cesarjevo pismo bil edino »vi uviiciucga CiUVL & 1&1 o^c , nci oc jc onai ustavna, to je ne- stopi z mečem v borbo ker se je stvar tako zasuknila, da tudi Avstrija Ako idemo dalje v analizi adrese, omenja taista nikdar nepošte biti smejo se po okolnostih vsako AtttU 1UVUJW J ' "U'^OV , vLuvujv. uv^/v/w^vu« Wilj y OIIICJU D C UU UHUlUUStlU VOCUVI nezadovoljstvo v deželi in še nevtrjenih ustavnih na- trenotje spreminjati. To ravno je oportuniteta. Oportu Gospoda moja! ako adresa to omenja > kaj je niteta je naše poslance vodila, da so 1867. leta v dr žavni zbor šli, ker so mislili, da bi bila vlada v stanu prav. storila s tem? Ona samo to ponavlja, kar je manjšina ministerstva lanskega leta v svojem memorandumu iz- deželni zbor 3 do 4krat zaporedom rekla. In kdo so bili elani te ministerske manjšine? se naše ljudstvo volitev naveličalo Vi veste, da so pisatelji memoranduma gospodje mi- bi se vendar znala kak y razpustiti y da bi y nistri grof Potocki, grof Taaffe in dr. Berger. Potocki vražna večina in Taaffe sta pa glava in roki sedanje vlade. tej m po tem manevru iskemu narodu so-ki hiši šopiriti in vladinim pred- logom vedno prikimovati; ker taki uradniki penzij Naša adresa dalje govori, da ustava nima pravo- ništi so povsod najti — če bi bilo tudi treba o'polnoči veljavne podlage. Ravno protivna stranka je najbolj (smeh) vladinega kimovca za poslanca voliti! Bile bi prouzročila, da smo zdaj na krivem potu. Gospoda moja, pri nas volitve take, kakor so Rauchovih mamelukov kar se decemberske ustave tiče, poglejmo malo nazaj. na Hrvaškem, kjer je bil na priliko neki Šimič v reški Decemberska ustava je proizvod februarske ustave, fe- županiji z enim samim glasom za poslanca volj bruarski patent Vam je vsem dobro znan; v njem se dandanes z in še govori o „Gesammtreichsrath-u" in o „engerem Reichs- Rauchovo pašalikstvo, v Zagrebu zastopa! (Veselost.) __ti. —a ^ ^ í m/v t riU n vin fK í í A /I i m i /\ i wt n 1 r\ /\ -Ía i\ n «f O ^ / ^ ^ ^ ^ ^ ______ 1_____ 1_ _ 1 * 11 j • 1 ♦ v • 1 velikim ponosom hrvaški narod, hočem ■H^HM Y rath-u". „Gesammtreichsrath" edini je imel po febru- Gorjé pa našemu narodu, ako bi sedela v tej hiši enaka iz Rauchovih pod- * ~ • >> ^ ——-------- ------ J ----r# ----- arskem patentu pravico, ustavo za vse avstrijske na- > u da bi iz te soteske prišli Nemec bi rekel „Sack- rode spremeniti, nikdar pa ne „redni" oži državni zbor. Toraj gasse nego večina, kakor v Zagrebu, obstoj f Ta prevdarek je vodil večino naših poslan bilo to po njihovem mnenji za korist in za eksi ni druzega grofu Belkrediju preostalo, stencijo slovenskega naroda takrat potrebno. Da se pa repi ker izredni „Reichsrath" „ad hoc" sklicati da bi čvor niti po politiki doslednosti v sredstvih, niti po politiki avstrijskega ustavnega življenja zvozlal. Nikdar pa po občutkov in čuvstva narodu ne koristi črki februarske ustave take pravice ni imel tako ime- pastirič dokazal novani redni oži državni zbor, ki je potem zares decembersko ustavo skoval. Za to mnenje sta se odločila tudi profesorja Arndts in Maasen, ki sta sicer znana ; lahko vsak (Dal. prih.) ultramontanca, zraven pa se pnštevata prvim juristom Mnogovrstne novice. ne le v Avstriji, temvec v Evropi. Mislim, da je mnenje 1871. leto nabralo 95.475 * Novincev (rekrutov) se bo v našem cesarstvu za teh dveh mož, akoravno sta ultramontanca, vendar tehtno in vsega uvaženja vredno. Grof Belkredi je s svojim ravnanjem edini bil pravo pot nastopil za rešitev avstrijskih ustavnih zmešnjav. Ko od teh jih dežele ogerske dadó 39.329 z 3924 namestnimi reservisti ~ . « li^^v^UlLUi X V.OW »ion, - u število jih morajo dati neogerske dežele avstrijske. ostalo * Živinska zavarovalna banka Apis (t ki "»»'uoaa uaytnuvoiuo uauaa „.njJio , Se Že delj časa če dalje bolj širi tudi po Slovenskem, dobila je letos v dveh četrtletjih na Koroškem v zavarovanje 23 konj in 511 goved za znesek 41.800 gold. Odškod-nine je v tem času izplačala 1080 gold. Ker je tudi pri živini rada nesreča, toraj sopet obraćamo pozornost oži „Reichsrath" kakor se je pa po njegovem odstopu skupni državni zbor geriral in se za kompetentnega pro- glasil februarsko ustavo spremeniti y zdi se mi y kakor da bi mi kdo kakošno hišo pokazal in rekel: dragi prijatelj ! to ni hiša, ampak je most, preko kterega moraš iti v eldorado avstrijskega ustavnega življenja. Ako pa tega ne verjameš, boš pa v težko ječo obsojen. Se vé da bi moral pri takem žuganji v nevarnih časih molčati, ali dokler bom imel zdravo pamet in zdrav razum, bom pri prvi priliki spet rekel, da to ni most, nego je hiša! gospodarjev na to društvo. ; Dopisi. Iz Dornberga na Goriškem 28. oktobra. Vže Drugič je treba pomisliti y da nobena ustava nima nik- mnogo let nismo v naših krajih tako žlahnega vina dar pravne veljavnosti, dokler se je narod ali narodi prostovoljni sami ne poprimejo. Ustava je ravno državna institucija, ustvarjena za pospeševanje svobod- pridelali kakor letos. Ker so v prejšnjih časih posebno Gorenci in Notranjci kaj radi k nam po vino hodili, zato daje se jim to zdaj na znanje z vabilom, naj pri- gold. med dejo zopet; kvinč (60 bokalov) dobijo od 8 do Ne odlašajte tedaj, dragi Kranjci, kajti utegnili nega razvitka narodnega življenja. Ustava je samo oblika, svobodno narodno življenje je pa bitstvo. Kje pa ostane svobodni razvitek, ako se narod v obliko ktere- tem iruSl kuPci Priti ter vse pokupiti. Vas pa posebno koli ustave sili, ako se noga po kopitu, ne kopito po zato vabimo, da bi z vami pretrgano vinsko kupčijo nogi meri!? Decemberska ustava ni nič druzega, nego podlaga supremacy dveh narodov — Nemcev in Ma- zopet na noge spravili. France Kerševani ; župan gjarov. Vsi drugi narodi pa bi se imeli v ta nemško-magjarski model sliti; posebno je ta lepa naloga nam Iz Dornberga na Goriškem. (Naša na novo usta novljena Čitalnica) se bode 20. dne t. m. ob 5. uri po- na- Slovanom odmerjena. Toraj bi tudi vsak Slovan ročito pa vsak Slovenec, kteri bi se dal prostovoljno v poldne slovesno odprla. tej slovesnosti vabijo se ta model sliti, to se pravi, da bi prostovoljno decem- bersko ustavo pripoznal, s tem smrt svojega naroda podpisai. Očitalo se nam je, «« zboru tačas, ko se je ta ustava delala nekteri pojedinci celó za to decembersko ustavo glasovali, akoravno je večina slovenskih poslancev proti njej glasovala. Gospoda moja! to je gotovo nedoslednost, al v politiki se ne sme računiti z doslednostjo tako, kakor v privatnih odnošajih, v privátném pravu. V politiki # « « a a â H ! da so naši poslanci v državnem vljudno vsi rodoljubi, posebno pa častiti udje bližnjih čitalnic. Odbor. Iz Celja 28. okt. -— Bridek udarec je zadel našega občespoštovanega gosp. dr. Koče var ja in rodo- qci v arzavnem v*n0 DjeS0V0> da mu je nadepolni njegov sin Stefan, sedeli in da so doktorand pravoslovja, po dolgi bolezni umri v cvetji svoje starosti. Ker vemo, da vsak rodoljuben Slovenec goji iskreno sočutje do čestite rodovine Kočevarjeve naj — II spominček. Bodi mu zemljica lahka! Kdor našega okrajnega glavarja ) tudi „Novice" prezgodaj umrlému ljubljencu stavijo Iz Planine. se mora zmirom nepremakljivo in neomahljivo zastava gosp. Ogrinca pozná, gotovo^ vé, da poleg nekterih do glavnega namena vsega delovanja in teženja visoko dr- J© žati > sredstva v dosego tega namena, ktera pa ne smejo brih lastnosti ima dve veliki slabosti, in te ste, da iz stare birokratične šole, ktera misli, da avtonomijo * o be in more taksirati le okrajna uradnija, in da ura-dovanje v slovenskem jeziku se utegne še le v kakih 100 letih zahtevati. Zato dopisuje gosp. Ogrinec obči-nam v eno mer le nemški. Županija naša je v dopisu 11. avgusta pod štev. 353. ga opomnila, naj spolnuje, kar je c. k. deželni predsednik baron Conrad pismeno in ustmeno deželnemu zboru zagotavljal, namreč da je slovenski jezik v uradnije vpeljan. Al okrajni poglavar se je^za ta opomin tako malo brigal kakor za lanski sneg. Županiji tedaj ni ostajalo druzega kakor to, da se je obrnila 7. oktobra do c. kr. deželnega predsedstva in ga prosila, naj ono ukaže okrajnemu glavarju, da županiji dopisuje slovenski in tudi sicer pusti razglase nemške na stran, ker okraj planinski ni nemška zemlja. Dozdaj ni še rešena ta prošnja, kajti iz pisarnice okrajnega glavarstva dohajajo kakor poprej vsa pisma županiji nemški. Dan za dnevom pričakujemo tedaj, da se nam reši upravičeno zahte-vanje; če se nam ne spolni, česar zahtevamo, bo vedel deželni zbor tolmačiti besede ministrové, ki je „schwarz auf weiss" pisalo, da ni nikakoršnih pritožeb, da ne bi uradnije uradovale slovenski! Iz Idrije. (Naše šolsko vprašanje.) Kdor ne pozná naših šolskih razmer, mislil bode, da je pri nas gledé šole vse poravnano in v najlepšem redu; al v resnici ni tako. Našo idrijsko 4. razredno ljudsko (glavno) šolo vzdržuje že od njenega ustanovljenja c. kr. rudarski urad. Ta plačuje učitelje, skrbi za šolsko poslopje in učne pomočke; daje še celó otrokom rudniških delalcev potrebne šolske bukve. Nekaj časa sem pa, odkar je tukajšnje rudarsko ravnateljstvo podložno finančnemu ministerstvu, se ne skrbi več tako po očetovsko za šolo. Šola sicer dobiva neobhodno potrebne, že davno dovoljene stvari; a za pravo povzdigo šole v smislu novih šolskih postav se noče pri nas ničesa storiti. Tega je krivo finančno ministerstvo. Ono hoče iz delokroga rudarskega ravnateljstva odpraviti vse, kar strogo ne tirjajo rudarske potrebe. Tako hoče, da bi se rudarsko ravnateljstvo ne pecalo več s kupčijo žitno in vinsko ter da naj bi rudarji ne dobivali žita in vina po sedanji nizki ceni (limito). Teh sprememb se rudarji zeló bojé, in že govorica o tem jih mami, kajti njihovo že zdaj ne na rožice postláno in lahko življenje bi se potem shujšalo in njihova skrb za vsakdanji živež bila bi vedno veča. Ravno tako kakor z žitno in vinsko kupčijo, naj bi se rudarsko ravnateljstvo tudi ne měnilo za šolo. Ministerstvo finančno pravi, da šola naklada ravnateljstvu le veliko opravkov in stroškov in naj zatega-del jo mesto prevzame. Naša občina pa tega bremena v sedanjih okoliščinah ne more prevzeti, zlasti sedaj ne, ko šolske postave od ljudstva toliko žrtve zahtevajo. Obcinski davki bi se morali potem zeló povišati ; oni sicer zadevajo največ rudarsko ravnateljstvo, ktero plačuje 5/6 vseh obeinskih davkov; vendar bi potem hišni davek hišnim posestnikom tako narastel, da bi ga pri svojem piČlem zaslužku in malem hišnem dohodku ne mogli plačevati. Že sedaj je hišni davek tako velik, da nekteri posestniki imajo pri svojih hišah z gubo, ker davek in hišno popravilo več znaša nego dohodek hišne najemščine. V takih razmerah tedaj občina ne more stroškov šolskih prevzeti. Ker pa šola vsled postave mora biti, skrbeti bode moral za-njo idrijski rudnik ali država (kar stori prav za prav že sedaj, ker je šola cesarska, tedaj državna) ali pa dežela. *) Pravično je pa vsekako, da v Idriji država šolo vzdržuje, kajti koristi idrijskega rudnika vživa država. Splošna misel ]e tudi ta, da bode naposled vendar le finančno ministerstvo našo šolo moralo vzdržavati, akoravno se zdaj *) Dežela pač nikjer ne vzdržuje ljudskih šol. Vred. temu tako ustavlj a, da noče nobenih noviih stroškov za idrijsko šolo privoliti, ne neobhodno potrebnega večega šolskega poslopja zidati, ne učiteljev za trdno postaviti ali jim v primeri z drugimi kraji pičle plače povi&ati in ne drugih koristnih prenaredeb vpeljatti. To šolsko vprašanje traja pri nas že nekaj let; sedaj pa je přišel skrajni čas, da se enkrat reši. — In ravno nova šolska postava o nadzorstvu šol na Kranjskeim je, ki po-srednje zahteva, da naj bi dotični uradi, ki so s to šolo v dotiki, vzeli tudi idrijsko šolsko vprašanje v roko. Omenjena postava o šolskem nadzorstvu daje namreč deželnemu, okrajnemu in krajnému šolskeimu svètu raz- lične pravice in dolžnosti do vseh kranjskih šol, tedaj tudi do idrijske šole. Mnogo pravic pa, Iki jih dobodó novi šolski uradi do naše šole, ima dosedaj še c. kr. rudarsko ravnateljstvo in finančno ministerstvo, in prvo (to je, idrijski rudnik) morda ne bo pri volji, te pravice do šole, ktero vzdržuje in ktero bo imenda še ob-držal, novim uradom odstopiti. Rečemo pa s*amo „morda", kajti mnenje ravnateljstveno nam ni znano. Ako idrijsko šolo za državno šolo vzamemo, potem ni divombe, da bi ne imeli novi šolski uradi pravice do njemega nadzoro-vanja v smislu novih postav; kajti postava za Kranjsko o šolskem nadzorstvu govori v §. 1.: „Ljudske šole, ki jih po vsem ali saj nekoliko vzdržuje vlada, dežela ali soseska, so pod nadzorstvom ali oglediništvom kraj-nega ali občinskega šolskega svetovalstva"; poslednji pa je podstavljen okrajnemu in deželneimu šolskemu svetovalstvu. — Ta stvar je po vsem tem precej zamotana, zatega del jo prav živo priporočanoao novim šol-skim uradom s prošnjo, da bi se kmalu irazvozlala na korist naši šoli, ki je, kakor povsod, tukajjšnjemu ljudstvu tako potrebna kakor ribi voda. i(Kon. prih.) Iz Trnovega na Notraujskem 31. okt. J. V. — V nedeljo 30. dne t. m. je bil vendar piri nas že na 9. dne t. m. napovedani pa zavoljo slab toliko izpo- sojila brez obresti od države dobiva, kolikor potřebuje, da more zadostovati svojim dolžnostim. Vsled tega so se leta 1866. poračunila ta izposojjila; ostanek obrestnega izposojila z 195.461 gold, se jo deželi naši od leta 1868. do leta 1896. naložilo breme z; 280.000 gld. Vsled tega zborovega sklepa se je deželni odbor obrnil do finančnega ministerstva, in se je ugodne* rešitve tem-več nadjal, ker je zadevo deželnega zastop>a tudi c. kr. deželna vlada živo podpirala. Al čujte!! — finančno ministerstvo jeodbiloprošnjo deželne ga odbora, in sicer po nasvetu tukajšne c. kr. finančnei prokurature. Tedaj gosp. vitezu Kalteneggerju se inua naša uboga dežela zahvaliti za to novo veliko breme! On je sicer kot poslanec kranjskega zbora glasovžal za dotični predlog v deželnem zboru, — kot finanční i prokurátor pa je nasprotno svetoval. — Iz tega se zopet prav očitno kaže, da to nikakor ne gré s kupaj f da je kdo poslanec in pa cesark uradnik na takem raestu. In ravno ta nemški mož t ki je nedavno v konštituci jonalnem družtvu zeló obiral národno večino deželnega zbora in pretresal slabi stan deželnih naših financ, on je zdaj pokazal, kako skrbi za deželo naso ! Zdaj saj zopet vemo, k j e imamo iskati prijatelje v naše dežele, — v konštitucijonalnem društvu in pri patronih „Tagblattovih" gotovo nel Za povzdigo s vi lore je na Kranjskem je c. k. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski podělilo 300 gld. (Čitalnica naša) je v nedeljo začela zimske svoje veselice z „besedo" ki je bila sprejeta s živahno pohvalo. Gospá Lujiza Pesjakova je za nicojšnji večer zložila prolog, zanimiv v vsaki kitici in izvr- sten v celoti svoji, in gospá Kor nelij a Solmajer-jeva ga je govorila od konca do kraja tako mojster-sko, zdaj humoristično, zdaj s simpatičnim glasom svojim navdušeno izrazovaje občutke živega rodoljubja, ki da JeJ je jih je slavna pisateljica vlila v poezijo to donéla gromovita pohvala, ko je končala govor in se jej je poklonil venec živega priznanja od narodne či- talnice lailillžC naSe. vu uiuv^w ou»ux UMU! x nuuuvui úuiji , uni natisnemo prolog v listu našem, vstrezamo tem raje, ker mislimo, da utegne všeč biti tudi drugim čitalnicam Od mnogo strani nam razodeti želji naj v pričetku zimske sezone. Drugi oddelki današnje besede so bili: dva moška zbora „Puška na klin" in „Naše gore", ki ju je pod vodstvom gosp. V. Valen te pel čitaloični pevski zbor v tako občno zadovoljstvo, da ni bilo pred mirú, dokler poslednjega ni še v drugič pel. Skoda, da priljubljeni nam pevec Solze" danes ni bil tako disponiran, kakor smo vajeni 79 od njega slišati izvrstno pevanje. Burkica „Mutec" se je dobro vršila in veliko smeha včinila. S posebno pohvalo je bilo tudi sprejeto berilo g. dr. K. Bleiweis a o plesu v kterem je govornik kazal: kaj je ples 9 9 potem segel v zgodovino plesa, popisaval narodne plese priporočal „kolo" jugoslavensko, iz Valvazorja povedal kako so stari Kranjci plesali in mnogo zanimivega naposled na kratko pretresal ples iz zdravstvenega ozira. Govorniku je obveljalo danes djanskodokazati, da tudi beri la imajo poslušalci radi, ako so moškemu in žen skemu spolu zanimiva in v besedi niso suhoparna, pohvala je kazala, iva da dobro došla bodo beri la čital nici tudi v prihodnje. bralcem svojim gori hvaljeni prolog: Po vsem tem podamo zdaj V 7 i Čitalnica svojim! Minule davno rože so prekrasne, Podlesku cio obledel je obraz Umolknile so pesmice stoglasne Pred durmi že stoji pozimski čas. Zavit v odeje goste in meglene Temno se bliska čmeren mu pogled In kamor pada, oj gorje! vse vene In otrpnevši se spreminja v led. In vendar cio od mrzlega tirana, Ki svit in cvet je srpo pokopal, Katerega oblast ne bo končana, Da drobni dih ga mlad ne bo pregnal Zahteva vsaki sladké okrepČave Prenašati ne more le težave. 7 7 Besede zadnje hočem pojasniti, Šalji ivo a resnično potrditi. Na priliko: zdravnik le prebivati V bolnišnici ne more ves ljub dan, Ko med trpečimi živel bi brati Postal bi kmalu tudi sam bolán. Od vet nik zviti in notár beliti Nenehoma ne more si glavó, Pravico i Je selej mislim vselej sprevrniti vendar delo pretežkó tuhtati popravo . Jezikoslo In jezik piliti ne zna naprej Kar je preveč, prelehko je nezdravo To star pregovor trdi vekomej In trgovec ne more vedno stati štacuni, in tam mériti blagó. Od sile je ves dan se le smehljati „Poljubljam rokó Proti Olimpu skušati izlet U réči brezkončnó Ne Na more zmírej ne noben poet emlj včasi vleče ga nazaj > Da trudni pegaz si spočije vsaj. Pisatelj in novičar se pečati S politiko, s tovarši voj skovati Ne more vedno se > in na „prepir a Přileze se tak dobro tudi „mir u Duh mili Vam pastir častiti Ne more predikavati, moliti Od zore če bi poslušali vse Ovčice tudi ga do konca dne In dekl spomin poprejšnjih dni Ni presladák le v gorki izbici Vsaj cvetju mlađemu krasotě Je treba ognja drug v se gorkote Gospodovati zmiraj le domá Ne mogla najzvejstejša bi gospá, Spodoben, zanimiv je kraj še drugi Kj vlada poslavlj po aslug In vidite ! prestari cio ženici, Ki urno ijke plete nogo vici > Ni mar prijateljic in dobre kave €e najde včasi boljše še zabave. Takó in táko dalje Vam našteti Bi mogla prilik še obširen red, To znate nedvomljivo mi verjeti In pritrdili vse bi naposled. i A dosti je, veselo le pristavljam > Da s tem, kar hoćete, Vas jaz pozdravljam ! Pri meni najdete, česar želite, Pri meni tukaj-le se oddahnite; delim Kar „utile" in „dulceť je Prijateljem prerada svojim vsim. In zdaj poslušajte, predragi, zvesto Kaj darovalo bode to Vam mesto: > Slovenije, mi ljube in premile, Se pesni lepe bodej o glasile, Sinovi njeni — a sinovi pravi Jih bodo peli, kakor po dobravi Se tičje petje vzdiga presladkó, Ki srce Vam omamlja in uhó. Ko se bo združil domorodkin zbor Očara rožnati Vas mladi zor, V f 7 In drobné pesni bodo njih soglasne Vas opominjale na cvete krasne; Začuli bodete, ko se glasi, Ako milini střeže jek moči. Potem stopila tu v besedi resni V besedi krepki, mili in slovesni, Domaća nam modrica bo pred Vas. „Zarudel bo jej sramožljiv obraz", Kot je nekdaj prepeval pevec vnet On, pred katerim se upogne svet „In sodbo Vašo bode spoštovala Toda nikol se je ne bode bala In komos zabavljiv jej bo sleđil In z zdravo šalo resni čas krátil. Da lepoznanstva mladi naš zaklad V či tanji Vam daruje zreli sad To veste vže, gospodje in gospé! Kajti „čitalnica" mi je imé. Dramatiko bom jaz gojila > Vsaj sem domačo tukaj Vam rodila Pri meni bilo njeno je zacetje Le tu pognalo Taliji je cvetje. Poleg tega daruj em nekaj se In veste kaj, ve deklice mladé? Oho! ti dete črnooko, mično, Ti ljubeznjivo tam okrogolicno Al se že bliskajo oči ti zdaj, } Al čuješ go db o vže, al vidiš raj? Da, da zadel, golobček si zares, Kar sladkega še dajam, to je ples! sreča To bode, oj, Če krasna, goreča 9 Se v V kolu" vrtela boš ti! Ce živa cvetica Boš slavna kraljica Plesavci ti sužniki vsi. > Ce srce veselo Bo tvoje se vnelo Zazrlo odprto nebó, Ce bodo glasile Besede se mile > >> Te ljubim 9 le tebe samo"! Vse to in drugo, cesar ne povem Vas čaka govoriti o! ne smem! A, ko bi tudi smela, moškim Vam Pokažem, da molčati ženska znam. Samo to rečem y da se začudili Vsi bodete in mene poslavili. Torej le semkaj pridni vi trgovci Tuhteči, modri vsi jezikoslovci, Vi trmasti notari > y stari > Duhovni mladi, Preskrbni vi zdravniki Jezični vsi pravniki, Novičarji sloveči In pesniki trpeći, Gospé in gospodične Priletne, mlade, mične Le k meni, tu se veselite ? t Tu trud in skrbi pozabite In da vršilo vse se bo lepó In srečno teklo, ljubo in gladkó i Pripomagale bodo Prijazno V a š e z o kaj možnost ? m • v v vse Življenja vsaj domaćega središce In národa sem zvesto zbirališče, Sem med zidovjem tabor pravi, Ko isti tam v premili nam naravi; Pravičnih mojih sklep o v bo trdnost Sloveniji povekšala krepost Močí napete moje njej na Podpirale bohotno njeno rast Da kmalu nas z e > čast dinj pozdravlj In nas po činih svojih blagoslavlja ! In ako zaželeno solnce milo Se pred hlepeČ naš prag ni posvetilo > V z h aj al b že jasno se daní Le dragi j ne otrpnite samí Spomlad budilna naj Vam tu cveteva \ _ y 9 Ko zunaj vas napada hud vihár, Naj čvrsto, nevenljivo navduševa Vas k domoljubju svetemu vsikdar. Ko skale trdne skupaj le držite. Saj ene matere otroci ste, Katero vsi z vdanostjo ljubite In ki zasluži Vaše srce vse. Tej materi na ljubo naj bo sloga In pobratinstvo večna Vam naloga! (Na korist ubogi solski mladini), da se obleče s zimsko obleko, je katoliško društvo v saboto napra- vilo v reduti veliko ,,besedo", ki se je, ce tudi hvale vreden in živo pohvaljen glasbeni del Je bil «.«Iv, »ivuvu .».j.u vawi, posebno odlikovala v živih podobah, ki so jih predstavljale gospé, gospodičine in gospodje tako izvrstno kakor jih malati more najbolji slikar. Veliko radost tega večera grenil pogled mnozih praznih prostorov, na kterih smo pogrešali mestjanov, o kterih smo dozdaj mislili, da imajo srce za siromake, a se motili. (Pogorelcem postojnskim) je „Sokol" ljubljanski iz „besede" v krasni novi Tavčarjevi gostilnici skup- ljenih 100 gold, poslal. Beseda << s živimi podobami na korist ubo- zim otrokom se ponavlja v nedeljo zvečer ob pol sedmih. Ker bode vstopnina nižja, se je nadjati, da pride vsak, kdor hoče kaj lepega videti. igra („Mlinar in njegova hciu) je bila prva žalostna ktero je včeraj z veliko in zasluženo pohvalo predstavljalo dramatično društvo v gledališču deželnem. Prvakinja tega večera bila je gospodičina J a m ni k o v a, ki je dělala mlinarjevo hčer. Gledališče je bilo tako polno, da veliko ljudi ni več noter moglo ; dotiodki so znesli 244 gold. 5 kr. Predvčerajšnjim je bila nemška predstava ravno te igre, a ljubljanski „Nemci" pod- pirajo svoje gledališče tako slabo, da so dohodki znašali 60 gold. 47 kr. Potlej pa tožite, da podvzetniki ^mmmmmak} nemškega gledališča na kant grejo Na grobu Avguste Kosove Živela je na zemlji našej domovini, Med srečnimi nad nami zdaj Ki v tihem tem-le grobu spi; Srcé jej moje večni mir želi. V* 9 z1v1 v • V* « visini y rožico to poezije ? 9 Na grob jej vsaj am Da jej v spomin zemeljski mirno dije V raji večnem ? kjer je draga zdaj, Se vidimo prijatelji vsi nekdaj. Kaj jok pomaga jej, kaj vroče vse solzíee Ki zdaj prežalostnim oblivajo nam lice, Vzel je Mogočni jej življenja vír, > Tolažba je da vživa sladki mir. Ko klicali nas bodo angeljski glasovi, Ko bodo vstajali iz grobov vsi duhovi, Spoznali bodo se prijatli vsi, Spoznali bodemo se tudi mi. Ivan (Zahvala.) Vsem prijatlom in znancem, kakor tudi gospodom pěvcem národně čitalnice, ki so spremili našo nepozabljivo sestro Avgusto na pokopališe izrekamo presrčno zahvalo. 9 Rodovina Kosova. (Porotna obravnava ljublj. „Tagblatta % • ' i •t i v« •v Popi- . ker sali bomo to obravnavo nekoliko obsirnejše zato luč prižiga o vredništvu„Tagblattovem" in kaže, da vrednik ni nič, da masculus pictus" in vse so njegovi patroni „Mitarbeiter" imenovani pod krilom v-------— konstitucijonalnega društva. Omenjena pravda se je Po tem konstati nikib ) da Miklavčič predsednik po sodnijskih zapis m zahteval tožbo in ne ) ka vršila 17. dne u. m. pri deželni sodniji na tožbo cerk-venika (mežnarja) v Brezji na Gorenskem. Předsedo val je predsednik deželne sodnije gosp. dr. Lušin, kor meni zagovornik" kdo drug. Omeniti še moramo, ; da je o tem, da je cerkvenika pozorňega storil"na oni članek \x\j v c.! JCŽ UCŮCÍUO ovwu'Jt- ^ W . u.f aui mvm 1 1JA» j auu Ul Ug. V/LUt5Ii sodnika sta bila gg. Perko in Kaprec, porotniki pa: daje predsednik pohvalil fajmoštra Saj Kaiser Schlaffer Dachs, Treun, Boschitz, VVaidinger žraloci, u^uiauci , ^vius, xitžuu, i^yo^uiia, Letu, u« jv pv^umega »toru na om ciaue* Auer Juri, Schernerl, Schlechter, Reich, Ludwig in na- spolnil svojo dolžnost kot duševni pastir, kteri ne trpi mestnik Střzelba. Toženi vrednik Otomar Bamberg da bi na časti oskrunjen člověk bil še dalie cerkvenik • ^ ^ - * * * » * 1 . • • I • I « 1 « _ 1/ t f je zavrgel 10 druzih, med njimi vsacega, kteri je bil količkaj sumlj IV, Učt ui ,, x agisiautir v o vcíc, aaoiupinn. toženca gosp. dr. Razlag je zavrgel 6 znanih podpor- m î I* /v ^.ulnífarrík U nttûf IrAnSt rlttiiSftTo i a trnn ri o»»_l a da ni „Tagblattčve" vere Dokazovalna obravnava se tedaj sklene in dr zastopnik lag prične svoj govor njem je temeljito, a mirno nikov „Ťagblattovih", cvet konšt. društva je vendar-le nesramnega brezstransko dokazal hudobnost članka, kteri v vvodu dopisa men na to, ne le zasmehovati kato še ostal. ličane in katoliško cerkev, temveč tudi oskruniti možá Ko se je po zapisnikarji prebrala tožba, v kteri kteri je bil do svojega 66. leta pošten in je še dan toži cerkvenik iz Brezja ljubljanski „Tagblatt" zarad danes. Ves članek je blasfemija na katoličanstvo in razžaljenja časti ker i/aú&aijcuja uaoix , au je y — «vow« prinesel hudo obrekljivo laž, daje on obril in po- v listu 28. aprila meseca cerkvene naprave, ktere morajo imeti varstvo v Av uruueseï liuuu uuiojvijivu iaz* , via» jo vu u ui i* iu jj v- S trij 1, v aicii pieuiva un o\j uiiuj malal svinjo ter jo potem za 10 soldov mno- pa se piše posebno o cerkveniku w • • i i v v 1 • 1 1 t 1 _ v • TT v 1 • » • • 1 . • w. « v kteri prebiva do 30 milij katoličanov. Kar tako da ga mora žici kazal čes j v/ J/ v w v ui a n iv « W i U V » Ui uw- yjf* ow j/iou puocuiiu KJ V^CI a V CliiliUj jc ta rv \J, ua ga LU U da je zaklet krčmar iz Ko- žaliti in mu odvzeti poštenost, kajti obdolžen je golj Z*ivžl iV ii n čt i , U o o , u a j a a a iu i ai uui ct i roškega, se je zaslišal Otomar Bamberg ) kteri fiveg je po napisu lista djanja in to iz dobičkarij za-se. Naši sorodci odgovoren za vredništvo". V čuda zunaj dežele so se ježili, da se kaj tako sramotnega slabi nemšČini se zagovarja, da se ne pečá dosti z o naši deželi, o našem ljudstvu piše; celó sram jih je mmm i X rv r\ w% * ^ a r» a ví a /vn rl a i o n m r* rv a / i v> a^i n T^tii r* I n Tt n ^ í hi IA /I o a a nînï I^a I î/\ Xi Un ^ ^ n mi ttma/1 vredništvom; toženega dopisa „izpod nožja Triglava ni bral. in še v njem ko je bil natisnjen, je izvedel, kaj je bilo vanjï da so Kra nj Dali šiba nemarnost pri vredo „Tagblatta", kterega vrednik zaupa pokvarjenemu Pisatelja noče imenovati. Po njegovem zago- dijaku, kterega dopise, kakor je rekel, „nerazpečatene" vorniku poklicani priči: gozdni kancelist Erschen v v tiskarnico pošilj Radoljici, in krčmar Klander ne morete dokazati ; da dá dvomiti, ker pise > Da da J® je dopis resničen; Erschen pravi, da gajepisal menda more navesti y kar dopisnik hotel žaliti, se ne faktum (resnični dogodek) neki Konschegg, kteri je šole na kol obesel, zdaj pa je odgojitelj pri gosp. J. Ker se je iz Bambergovega zagovora razvidelo, da pravi voditelj vredništva ljublj. Slednjič se adj cerkvenik s svoj y moža narno ; „Tagblatta"je g. Rutting*), faktor v Kleinmayer-jevi meniti tiskarnici, rojen v Meklenburgu na severnem Nemškem in zadostili kaznijo), v ktero svinjo s toril da bodo porotniki řešili čast starega aljeni postavi vsaj z globo (dese tukaj sme telesna kažen pre- (K (Poberki iz Časnikov.) Da strast Člověka prih.) in luteran, ga predsednik brž pozove k obravnavi. Ta polnoma ob zdravo pamet pripravi, kazal je pripoveduje o vredovanji „Tagblatta" prav lepe po yy reči. Tagblatt u Po njegovih besedah je Bamberg le stená, za ktero deželni šolski svèt j spet prav očitno v pisariji, v kteri ga togota lomi, da se skrivajo drugi, in prav ta članek je přejel Rutting iz druge roke, kar se navadno godi („mit Umgehung za vredništvo odgovoren, ne pa pisatelj. (Kdor je danes Po randij stil po pravilih zd jezik v ljubljanski prepa metodike tako razvr- y des Bamberg wie fast immer"), kajti Bamberg je škega zika. da se prihodnj učitelj ljudskih šol ne le nem slišal in pozná Bamberga, bo to tudi rad verjel.) sklepu sodnije vse tri priče prisežejo. Med poslušalci je hud trn v pêti takim ljudem ■t /\ kl 1 «vkftAAiA n ri aI n I 'Pa neki n f f arri li lr fûHl m t?iif_ (1G19J ^ K^fÛAAl fin A ni^Ann nřfi a • n 1 je bilo mnogo sodelalcev „Tagblattovih", kterim Rut- , temuč popolnoma naučijo tudi slovenskega je-v kterem jim bo treba največ podučevati šolsko mladež. Se vé, da ta sklep deželnega šolskega svèta , ki za „prusko glorijo tingova spoved ni bila po volji kteri je bil jako preplašen. y med njimi Dežman, ustanovlj preočitno propagando ; al šolski svèt ni za Pruse y ampak za narod slovenski, ki naj se v tem Zagovornik zatoženca dr. Schrey je dvomil nad biti vsacemu tuj m « ^ m* «m» ^ « I-» l\Im « I* 1 m*\ 'T X i An AK a n l o /Y KI O f ia n /i ljudski šoli kaj več nauči kakor le „koržamer diner" y da je cerkvenik Miklavčic ena in ista oseba s yy Tagblatt Kako abotno pa se dalje repenči nad „dr. Bleiweisu pokorno več šol tožnikom, tedaj je sklenila sodnija, da se povabi tudi skega sveta", vidi se prav očitno iz tega, da sam gosp. Janez Sajevec, fajmošter v Mošnjah, kteri bi to spričal. dr J vcu, ižtjujuatci v i?j. v o uj » u, niču ui vu. poročevalec o tem vprašanji, jo — boiu ravno nazoc, tedaj ga predsednik soglasno s sklepom šolskega svèta — stavil svoje svete I f p • ^ . J . • § I J| 1 a 1) • 1 1 1 • V • t j • fyt Je zeló Bil Je ustmeno povabi. Gospod fajmošter odstrani s svojim pričanjem vse premišljeje in dvombe in na vprašanje ampak pri glasovanj tako, da o tem sklepu ni bilo niti večine niti manjšine, dr. Schrey-a, kaj misli o „Tagblattu blatt" se mi zdi škandalozen list odgovori: yy Tag- yy glasje. Ali to vslišati bode Tagblatt" š e kokodajsal o „anwidernde slovenische razŠirjati škandal". y namen njegov je Dr. Schrey se vgrizne v ustnice Parteitendenzen" ? paren, ako ne napada dr. Bleiweisa, Ker ..Tagbl." vé, da je presuho in nekteri poslušalci pobesijo oči. Prebralo se je med drugimi tudi pismo žandarja kega druzeg poti dr. Costo ali ka-odnega moža, ki je nemčurjem na a, ki se narocil si je te dni dopis iz Kočevj Sebenikarja do njegovega prijatelja, kteremu je bil huduje nad tem, da deželni odbor za šole I^V ! A^Aif% 1 rf M Af7 A lf « r» r! IH lr\ A 1 nr I* A AI A I 1 A f A rÎ A *;V% T^ ft Al tVt 11 f U 1 /"V f\ i C # TT nt»»n4lû lr AAÛtroIrnnpQ AlrnnînAA»o /-vi o Trn nafno ki padajo v okrožje kočevskega okrajnega glavarstva, ni odbral priložen izrezek iz dunaj skega lista „der Freimiithige , » vaiwjuvg« git»y«io«'» j «-»* ««»»«» v tem je Tagblattov „svinjski" dopis skoraj ponatisnjen nobenega trdega Kočevarja. Deželni odbor si je odbral od besede do besede. Žandar kot Kranjec se jezi se o njegovih sorodcih pišejo take vraže ter pravi po svetu vsled tega imenujejo Kranjce ,,ein blitzdummes, y y da da dva spoštovana možá, ktera kaj več znata kakor kramariti po svetu in tem si, kakor „Tagblatt" povdarj pu »veiu vsieu tega imenujejo i\.ranjce „ein ouizuummes, tom „Vermôgen und Ansehen erwerben , — uuuaa, «a aberglâubisches, vernageltes Volk". (Senzacija.) Dr. Raz- razumetaobá jezika, ki ju mora znati, kdor hoče besedo y možá s ki lag omeni, da so se enaki izrazi brali tudi v pošti" y v oběh druzih časnikih. „Prešah", v yy Kárntnerblattu" in več Tages- kajti imetí o šolskih zadevah kočevskega glavarstva, šole v Fari, Osilnici, Banjaloki in v 10 šolah Ribniške dekanije so slovenske; ali bi po takem v teh šolah * Kje pa je ostal pogumni dr. Keesbacher, o kterem se pripoveduje, da je za vredovanje ali naj vežo ,,Mitarbeiterschaftu dobival leto in dan po 400 gold., zdaj pa jih zgubil, ko se „Tagbl." ne povračajo več stroški koleka? Stavec. mož, ki zna samo kocevarski jezik, ne bil to kar zajec pri bobnu, ne pa šolski svetovalec? Kočevarjem ne bode -nobeden njihovega jezika ščamo celeg y kradel, radi ga jim puai da bi v šolskem svetu o slovenskih zadevah sodil kdo, kdor ne razume našega jezika } more zahtevati le „Tagblattovec narobe svet" f to ", ki je přišel iz sveta, Vljudno se vabij ki se imenuje „uaiuuc svet . - jnc VCLUU, jc u«. y&ivajc vcdcu vcižcj vu cuclu uaKK blatt" pobral govorico, da na novo ustanovljeni profe- ljenja vrednim siromakom pogorelcem Ne vemo kje je Tag- dohodki so namenjeni ubogim po^rorelceim v Postojni tej besedi dobrotniki vseh stanov da vživaje veseli večer ob enem naklonijo pomoč usmi Odb sorji frančiškanskega reda niso hoteli priseci na ustavo, rekši, da popřed morajo _za to privoljenje imeti od Ljublj prednika svojega reda. (Komisija) ktera gledovala :železnico med j) prav voda na njegov mlin : Tagbl. u je bila ta govonca gledite je kričal da ko so so naši poslanci pravo trdili v deželnem zboru, rekli, da minihi ni maj o svoje volje, tedaj tudi volilne volj odprla in Trebižem, je z delom popolnoma zado in pričakuj da bo še v prvi polovici t m pravice ne u< Unidan pa je uradna Laib. na- Novičar iz domaćih in ptíijib deiel. znanila, da je ona govorica o novomeških profesorjih „Tagbl." potem preklical laž? laž« Ali mislite da Kaj še ! Kranjski Je ložen Iz Dunaja. ZaČetek državnega zbora je pre na stisnil med noge pa molčal. novembra. Stališče poslancev je dandanes po skoro končanem boji francosko - pruskem ves Šolski svet in pa nemŠČinav slovenskih drugačen kakor je takrat bil, ko so deželni zbori jih ljudskih šolah.11 Pod tem naslovom je „Slov. Narod" te volili v državni zbor najbolj zato, da Avstrija, ako se dni hudo zaceptàl nad dež. šolskim svetom na Kranj- nehoté potegne v boj, ne ostane na cediliu. Zarad de-skem in djal, „da domači šolski urad na novo vpeljuje legacije, v kteri prav za prav se delà velika vnanja v ljudsko šolo nemščino." Na to natolcevanje le toliko politika in v kteri bi se po cesarjevem pismu bili imeli odgovorimo da pisavec onih zabavljic ne razume in prevdarjati „najviši državni interesi" w M f"D Kr ^ i • « • t 1 t i ^ a « i m • wit * r-» % a » _____> 80 na®i *n drugi tudi ne pozná dovolj vseh razmer naših ljudskih šol, poslanci šli na -Dunaj. Zdaj je vse to drugače. Državni posebno ne štirirazrednih mestnih, o kterih se je v zbor dobiva spet oni stari obraz, ki se je že davno seji dež. šolskega sveta govorilo. Ako se je določilo pristudil vsem narodom, ki v centralizmu in v gospod- (pa začasno določilo), da šol podučuje tudi po nemšk i, razume se to io l<*jw, ±j<* tu guo^uoivu ? jc 1 da naj v tem razredu za letos ostane tako, kakor je po svojih armadah na Francoskem se v 4. razredu mestnih stvu nemškem vidijo pogubo svojo in pogubo Avstrije. tako Da to gospodstvo zdaj , ko je Prus čuda zmagonosen bilo do zdaj, namreč, da naj se nemški jezik uči (do- bogato plaćanih ) m agentov tudi po vseh Bismark ima večih mestih kler boljše knjige nimamo) po sedanji šolski knjigi: v Avstriji, glavo še veliko ponosnejše po konci nosi, Praktisches slovenisch - deutsches Sprachbuch fur die to nam kažejo vsi ustavoverni časniki. In tudi mini-oberste Klasse der slovenisch - deutschen Hauptschulen", ster grof Potocki, sicer minister „spravee » imenovan po kterem se učenci slovniških izrazov učé v nem- zapušča čedalje bolj „sredo zlate sklede" in se vstopa škem jeziku; stari, do sedaj veljavni „Lebrgang fur na levo stran, kajti pozval je glasovitega glavarja de- Hauptschulen in Krain" je že to tirjal v 2. polovici cemberske ustave dr. Rechbauer-j a v ministerstvo. da Samo to djanje kaže preočitno, kam meri zdaj Potocki. učenci stopivši iz 4. razreda mestnih šol v srednje Nemške centraliste pridobiti si, Poljake! potolažiti z sole so mogli shajati v njih. Sr edn j e šole še tudi niso lastnim ministrom, — vse druge narode pa žrtovati : sedaj tako vredjene, da bi začetni učenci mogli na- ali pač Potocki misli, da po tej poti bode> hudih zmeš- razreda glavnih šol, in to se vé da le za to predovati brez nekolikošnega znanja nemškega jezika, njav avstrijskih konec? In v tako mršaveim stanji naših in to so ravno sedaj od učencev 4. razreda ljudskih notranjih zadev začne se državni zbor <8. novembra, šol tirjatudi pri na novo vpeljani sprej emni skušnji Bog pomozi v začetku šolskega leta. Dokler so, žalibog, v sred- t njih šolah okoliščine take, za sedaj ne more biti dru- > ako hočemo, da bode v srednje šole pot odprta gace sinom kmetiškib, ne pa samo gosposkih starišev. To Iz francosko-pruskega bojiŠČa. Nesreféa za nesrečo zadeva Francoze na bojišču. Metz, najimienitnejša trd- Francozom še ostala, padla jee 27. oktobra RJ cl V£L J Xki. JV X. XUtUW^ViJU ov; J/C*\AiUI J vo ^ « • VU«i;i/iW v roke Prusom. Njen poveljnik Bazaine s$e je s 3 mar- ki Je je imel in je z ozirom na še obstoječe djanske raz- šali, 6000 oficirji in 173.000 vojaki udal Prusom, mere moral imeti dež. šolski svet pred ocrni, ko je do- je, po dkupl j en od pruske vlade in Níapoleona .... _ . . _ „ . t i© volil, daj se v 4. razredu mestnih šol podučuje po položil orožje brez boja. Pruski in Prusran to storiti nistra za bogočastje in uk od 20. avg. t. 1. („Schul-und zarad lakote in druzih nesreč; al vprašanije je upravi- Unterrichtsordnung") le začasno, za poskušnjo vpe- čeno: zakaj Bazaine z armado kakih 12(0.000 zdravih ljan, in da se bode po okoliščinah kmalu moralo mnogo vojakov si ni upal planiti iz trdnjave in jpredreti nem- (posebno o jeziku) mnogo spremeniti. Zato bode to ško vojsko, če tudi ona šteje 200.000 mož;? Bazaine moremo zagotoviti— gotovo bolje skrbel naš šolski svèt je izdal in prodal cesarja Maksa v Mehiki,, in toisto je kakor oni našinci, ki so sicer polni rodoljubja a malo po- „Slov. Nar." se je znajo solske naprave in potrebe, zagrozil uni dan prav z debelim črkam nad tem Matica" uradom nemški dopisuje. storil zdaj z Metzom. S tem udarcem je p«ogubljen tudi v To ni res. da Ko Pari Metz z kajti vsa nemška armada, ki je «oblegala zdaj t bi bil „Slov. NLťť rekel, da je ranjki dr. Toman v tožbi tihi da proti Ňemcu Wagnerju nemški dopisoval sodniji, bi morali biti in le obžalovati ranjcega rodoljuba se je vzdignila zdajci proti Pariziu. Na vseh svetnikov dan se je imel začeti Pariiz bombardo vsaki trdnjavi v okolici parižki je naimenjeno 2000 ? ) vati bomb. To bo strašno pokončevanje glavmega franeoz- skega mesta ! Namen Bazainovega izdajailstva pa po dogovoru pruske vlade, ki ne trpi republilke franeoske, ~~~—r- —---------------"—— je neki ta, da zedinjena velika truma nermških in Ba- da uradnijam ne piše drugače, kakor slovenski, zainovih franeoskih vojakov posadi spet fSapoleona ali še v grobu mirú nima; al ker se oni pisatelj vsak dan v aktih sedanjega predsedstva Matičnega lahko prepriča, kaj ne moremo si govorili, da ni res, kar pišejo da ne bi onim „debelim" črkam od- sina njegovega na prestol franeoski, poleon IV. polnoleten, bi Bazaine bil vladlnik (regent). (Čitalnica postojnska) napravi 6. dan novembra Kdaj pa bode zadnji konec vsem tem grozovitim ho- dlokler Na- zvečer ob pol uri „besedo" z godbo y rom, samospevom in s šaloigro „Starost slabost". Cisti petjem, govo- matijam, sam Bog vé. Odgovorni vrednik: Jožef Golé Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj