POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
planinski vestnik 12 1962
6USIL0 PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE | LETNIK XVIII I DEC.
VSEBINA:
PREČENJE CHAMONIŠKIH IGEL
Branko Pretnar .... V MARTULJKU	' ' '
Leopold Stanek ....	==•>,
KARNIJSKE ALPE IN KARNIJA' '
Dr. Viktor Vovk ...	=•>•>
BUKOVNIK NA PLANINSKIH ' ' ' STEZAH
Samo Macesnik ...	54,
SREČANJE OB JEZERU .....
Boris Režek............n44
PESNIKU-ROJAKU ALOJZU* ' ' ' GRADNIKU
Ludvik Zorzut ....	;lg
BIVAK POD MONTA2EM.....
Rafko Dolhar, Trbiž ...	540
SPOMINSKA POT NA OJSTRNIK '
Klim.....
PROKLETIJE — BIESKET.....
E NEMUNA Mirko Markovič ... PRVIČ NA MANGRTU	" ' ' '
Dušan Cop..........ccn
V SNEŽNEM OBJEMU ' ' ' '
Janez Bizjak............sfi9
ZASAVSKA PLANINSKA POT ' ' '
Blaž Crepinšek .... DRUŠTVENE NOVICE . .	' 564
ALPINISTIČNE NOVICE ..'. '' 566 NOVICE IZ MLADINSKIH	' "
ODSEKOV . . 5B7 IZ PLANINSKE LITERATURE .' ' ' 568 RAZGLED PO SVETU ... 571 IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH ' VZPONOV.............
NASLOVNA STRAN:
JALOVEC S SLEMENA Foto: S. Hribar
»Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS — urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje — Gimnazija / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p 214 te efon 32-553 / Tu se urejajo: reklamaciji (Ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi razvid naslovov / Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Letna naročnina znaša din 900,— ki morete plačati tudi v štirih obrokih po din 225.— (naročnina za inozemstvo din 1600.— / rekoči račun revije pri Narodni banki 600 - 14 - 3 - 121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami.
/ jo po
Odpovedi med letom ne sprejemamo, upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do l. decembra za prihodnje leto
V založbi
»Planinske založbe«
bo v decembru izšla zanimiva knjiga Cirila Pračka
Med gorskimi reševalci
ki opisuje njihovo težko in požrtvovalno delo pri reševanju ponesrečencev tudi iz najtežjih prepadnih sten.
Delo je tiskano na brezlesnem papirju formata A 5, obsega 160 strani, ovitek kliširan in v treh barvah, vezava broširana z zavihi.
Cena knjigi je din 900 —
Knjigarne in Planinska društva imajo na gornjo ceno 20% knjigotrški popust.
Primerno novoletno darilo!
Mk
Naročila sprejema:
PLANINSKA ZALOŽBA PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE, LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9, poštni predal 214-IV — telefon ' 32-553
planinski vcslnili
62. letnik	December 1962
Prečenje Chamoniških Igel
BRANKO PRETNAR
Le sommet atteint n'est plus le Sommet. L'accomplissement de soi — même, est-ce la fin, est-ce bien la dernière réponse?
Lucien Devies
Četrtek 31. VIII., peti dan prečenja.
Sonce me prebudi iz dremavice. Bonjour. Bojim se odpreti oči. Tone, ki je zjutraj vedno bolj svež in delaven, mi že moli menažko pod nos. Duh po »kakavu«, napravljenem iz koščka čokolade, raztopljenega v vodi. mi pomaga v realnost. Zoprn mi je in neprijazno ga zavrnem. Doživim natanko to, kar je v eni svojih črtic opisal Cankar. Tudi meni je težko. Spet sem se igral z njegovim prijateljstvom in požrtvovalnostjo. Nerazpoloženost pripisujem slabemu spanju na močno nagnjeni polici, s katere sem neprestano drsel navzdol. Kajman (Caïman) nama je sinoči pokazal zobe. Vreme se je ponoči poslabšalo. Misel na sestop po tisočmetrski steni, kjer še navzgor redki priplezajo, ni bila prijetna.
Zrr. Že spet helikopter, kar cel roj tam spodaj nad Mer de Glaceom. Danes pa že zgodaj rogovilijo.
No, tisto z vremenom je sedaj že urejeno. Neverjetno potrpljenje ima do dveh, ki gresta po nenavadni poti z Montenversa na Mont Blanc — preko Igel — ab asperisad astra torej.
To je le odlomek iz dnevnika. Danes drugače gledam na te dogodke. Ironija in malodušje sta se umaknila sončnim spominom na veliko doživetje. To mi je bil korak dalje k spoznavanju samega sebe, svojih telesnih in duševnih moči.
Prečenje sva pričela pri najmanjši igli •—■ Aiguille de l'M, malo nižji od našega Triglava. Vzpon preko Aig. des Petits Charmoz na sedlo Fourche je bil prijeten nedeljski izlet, začinjen s težkimi nahrbtniki. Igla, ki ji pravijo Grands Charmoz, nama je izkazala manj gostoljubja. S sedla Fourche sva sledila Lojzu in Janezu, ki sta se namenila na vrh po severx>zahonem razu. Kar za njima torej — čim teže, tem bolje. Kljub celodnevnemu napornemu plezanju pa je bil zvečer vrh še visoko. Tudi onima dvema se ni godilo dosti bolje. Udoben bivak na polici pod grebenom naju je potolažil. Sonce je kmalu zašlo za Breventom. Poslednji žarki božajo vrhove in ledene vesine nad nama. V Chamonixu so jeli prižigati svetlobne reklame. Začenja se nočno življenje letoviščarskega kraja. Tu gori je dosti lepše. Človek se počuti vzvišen nad utrujajočo vsakdanjostjo.
Zjutraj se z novimi močmi lotiva raza. Presneti cepin, kjerkoli more, se mi zatakne. Znajdeva se pod žandarjem. Visoko nad glavo tiči klin. Ne dosežem ga.
Nekaj Aig de chamonix
Sploh ne razumem, kako so ga mogli zabiti tako visoko. »Stopi mi na ramo,« se odreže Tone in uganka je razvozlana. Ko vlačiva nahrbtnike po vrvi navzgor, se mi zdi, da dvigava vodo iz vodnjaka brez dna. Opoldan sva bila na vrhu. Sicer pa tu tako nikoli ne veš, kateri od žandarjev in financarjev je najvišji.
Po že znani smeri normalnega pristopa na Charmoz sva se spustila v ozebnik pod močnim grebenom Charmoz-Grépon. Obšla sva ga, ker velja za samostojno turo, ki jo je pred leti napravila tudi slovenska naveza.
Na vrsti je bil Grépon. Mummeryjeva poč je opravičila svoj sloves napornega gvozdenja. Zdelo se mi je, da bom prej potegnil nogo iz čevlja kot čevelj vkleščen v razpoko.
Ker ni bilo nikjer primernega prostora za bivak, sva delavnemu dnevu pridala še nekaj nič manj delavnih večernih uric, zato pa sva natančno po opisu dosegla široko platformo — udoben bivak.
Toneta je jezilo, ker ni mogel nikjer zabiti dobrega varovalnega klina. Zato je zavrtal v granit svedrovec. Ko sem ga drugo jutro izbijal, mi je Tone v zadregi naročil, naj sledove zabrišem.
Prečenje Grépona je eno tistih svetlih nikoli pozabljenih doživetij. Smer je klasična, zračna, s prekrasnimi razgledi. Doživela sva jo zgodaj zjutraj, ko so bili vodniki s klienti še globoko spodaj na ledeniku Nantillons. Popularnost smeri je razvidna iz opisa, kjer ne srečamo imen: polica, poč, ampak bolj poetično: steza za kolesarje, kozji rog, topovska cev. Na vrhu Grépona je kipec Madone, ki pomaga plezalcu, da lahko vrže okoli nje zanko za spust. Pri spustih z Grépona sva srečala več vodniških navez. Neznansko se jim je mudilo. Komaj smo utegnili izmenjati kako besedo. »Nous sommes les Yougoslaves,« se tu bolj redko sliši, zato so naju še enkrat premerili od glave do peta, pa brž spet hiteli dalje.
Sedlo Nantillons pomeni za tiste, ki prečijo Igle, težko preizkušnjo. Takole po dveh, treh dneh se ti stoži po trdnih tleh. Premišljujeva. Po glavi se motajo »genialni« predlogi, na katere prej začuda nisva niti pomislila. Prečenje bi se vendar dalo napraviti v dveh delih. Tudi nič dobrega obetajoči oblaki okoli Jorassov, prispevajo svoj »da« k temu predlogu. Na srečo zmaga tisti del človeške narave, ki se mu pravi vztrajnost in trmoglavost. Začneva s prečenjem Blaitièra. Prehiti naju noč. Tokrat ni nobene široke platforme in zadovoljiva se s skromno poličko pod vrhom Aiguille du Fou na strani Mer de Glace.
Ko sva se naslednje jutro spuščala mimo velikanskih previsov na sedlo Fou, sva se vse bolj zavedala, da je sedaj le še pot naprej. Umik ni več mogoč.
Tu se pričenja tura, ki nosi zveneče ime grande course. Telesnim naporom se pridruži glodajoča skrb tistega, ki se podaja v neznano. Bo šlo? Bova uspela? Človek se čuti ogrožen. Skrb pa mu izostri čute in omogoči treznejšo presojo.
Obideva dve manjši igli — Lepiney in Chevalier. Prvotno namero, da bi se tudi tja gor povzpela, pustiva, ko vidiva, da ocena TD* ni pretirana.
Kmalu pa je tudi teh kompromisov konec. Znajdeva se pred Kajmanovim zobom. V opisu je tu bela lisa. Prepuščena sva iznajdljivosti. Veva, da so celotno prečenje pred nama že napravili. To pa za naju ne pomeni dosti. Šlo je za plezalce najvišje kvalitete s Hermannom Buhlom na čelu.
Po razu že ne bo šlo. Spustiva se dva raztežaja na stran Mer de Glace in začneva iskati prehode. Neverjetno, ga že imava. Glej, sistem kaminov in prečk drži naravnost na Kajmanovo škrbino. Tone imenitno napreduje. Nenadoma pa je vsega konec. Ne razumem tega človeka. Kaj čaka? Začnem robantiti. Končno le dobim dovoljenje in ko zlezem do njega, mi ni treba pojasnil. Perspektiva nama jo je spet enkrat zagodla. Znašla sva se pod 50 metrsko monolitno steno, kjer »ni bilo zdravja«. Spustiva se na prejšnje mesto. Ponoči ne najdeva nikjer primernega mesta za bivak in takrat ločeno prečiva in prebediva čas počitka v občutku, da sva bila opeharjena.
Nov dan, nove skrbi. Bo tokrat šlo? Da. toda ne brez težav. V ledenih kaminih si poškodujem prste in za resno plezanje nisem več sposoben. Občudujem tovariša, ki ima še toliko moči, da mi pomaga na škrbino. Danes morava biti zunaj. V tem se oba strinjava. Krokodilov zob ni tako nabrušen. Nudi celo čudovito plezanje po razu. V mraku sva na vrhu. Luči na Midiju so še tako daleč. Iz zadnjega konca vrvi napraviva zanke za spust ob vrvi. 30 m sva jo imela za seboj. Po tem sodeč mora biti plezanja konec.
Tokrat je bil strah res votel. Dosegla sva snežni greben in stopinje tistih, ki so plezali na Aiguille du Plan. Prepustiva se jim. Nič naju ne moti, da ne držijo na Midi, ampak navzdol v Refuge du Requin.
Po duševni sprostitvi pa zahteva tudi telo svoje. Preprosto, ne da se mi naprej. Snamem dereze, pa gre še slabše. Najraje bi se vrgel v sneg in zaspal. Prijatelj je odločen. Bivak v snegu ne "bi dobro preživela. Vseeno se ustaviva. Saj res, ostal nama je še zavitek dateljev. Napraviva kompot. Sprva gre imenitno v slast. Kmalu pa se nama upre in zlijeva ga proč. Sestopava v luninem svitu po dvomljivih mostiščih skozi razpoke v labirintu serakov. Podnevi bi bilo to bolj tvegano početje. Nekaj sicer hrešči in poka, gre pa vseeno. Prepuščena sva refleksom.
Proti jutru doseževa zavetišče. Podoba debelušnega oskrbnika s Couvercla, ki je zahteval za prenočišče na osebo 7 NF in pri tem neprestano ponavljal: »Plein tarif« nama prežene misli na pograd. Ko iščeva prostor za zadnji bivak, prebudiva oskrbnico. Po kratkem pogovoru naju prijazno povabi, naj vstopiva. Kaj se obotavljata? Saj sta naša gosta. Kamen se mi odvali od srca in moja
francoščina postane nenavadno tekoča. Izkažejo nama pozornost in gostoljubje. Vesel sem, ko slišim: »J'estime la Yougoslavie«. Snovi za razgovor ne zmanjka. Največ besedi se plete okoli katastrofe na montblanški žičnici. Vojaško reaktivno letalo je presekalo kabel in nekaj gondol, polnih turistov, je strmoglavilo v globino.
»Dauphiné« prinaša pretresljive fotografije. Pojasnjeni so tudi številni poleti helikopterjev.
Ko zapuščava Requin in jo mahava proti Montenversu, sva vesela in zadovoljna. Doživela sva Igle, v katerih senci se sedaj sprehajava. Chamoniška pravljica se je srečno končala. Lističe z imeni, ki s ostali na vrhovih, bodo kmalu izbrisali in raznesli viharji. Ostaja pa spomin na veličastno doživetje.
Na Aig. de l'M s strani ledenika Nantillons. Najprej po strmem ozebniku na sedlo Buche, od tod na vrh. Z vrha sestopiš nazaj na sedlo Buche, od koder plezaš izmenoma po eni in drugi strani grebena na Aig. des Petits Charmoz in naprej na sedlo Etala. Vse to so smeri normalnih pristopov — voies normales (II, III). S Col de l'Etala načelno po severozapadnem grebenu Grand Charmoza. Sprva lahko, deloma na chamoniški strani, nato na strani Thendia. Kasneje se na samem razu težave povečajo (IV, V). Z vrha Charmoza sestopiš na škrbino, nato še nekaj raztežajev niže pod greben Charmoz — Grepon. Na Grepon po voie normale, eni najbol plezanih smeri v tej skupini. Najprej po ozebniku, nato na strani Mer de Glace in zopet na chamoniški strani po izraziti Mummeiyjevi poči, nato skozi okno — topovska cev. Odtod drži sistem teras, polic, poči in plati na vrh (IV). Od tod se deloma spuščaš ob vrvi in deloma sestopaš, nato po lahkem svetu do sedla Nantillons. Odtod po strmem snežišču na škrbino med centralnim in zahodnim vrhom.
Pristop na kateregakoli od obeh vrhov je kratek, precej težaven (IV). Po NNE grebenu s škrbine na Fou (II). Vrh, ki ima zelo težaven pristop, lahko obkrožiš po zapadni strani. Ko zopet dosežeš greben, spust ca. 90 m na sedlo Fou. Odtod obideš po chamoniški strani po strmih ledenih vesinah Lepiney in Chevalier. Dospeš na sedlo Caiman. Odtod spust v zapadno steno ca. 60 m. Po policah v levo do sistema treh metrskih kaminov (od tega sta bila dva zaledenela (V +) do široke platforme na levi, preko dveh 15 metrskih plošč na škrbino v jugozapadnem grebenu. Spust na chamoniško stran, nato na greben in po razu na Dent du Crocodile (IV). Z vrha spust na zahodno stran do snežišča, ki drži na snežni greben pod Aig. du Plan.
Cas plezanja ca. 60 ur. Težave niso toliko tehničnega značaja, pač pa zahteva tura precejšnjo kondicijo ter opremo za skalo in led.
Turo opravila Anton Sazonov in Branko Pretnar, člana odprave AO Ljubljana-matica konec avgusta 1961.
Opis poti:
LEOPOLD STANEK
Prižgala se je med samotnimi bori, kresnica med praprotjo, nasadila se na sam skalni vrh, vzdignila se kot raketa v zenit na rimsko cesto. Komaj še sledim ji s svojimi očmi.
Le kam mi je ušla zvezda bežna ta čas,
ko sem gledal v tvoje oči!
Ko izgine čez gornji rob mojega obzorja v kmečkem oknu ob tebi ugasnem še sam.
Karnijske Alpe in Karnija
DR. VIKTOR V O V K
VII. SAURIS
Vrnili so se dobre volje k mrtvecu pod smreko, možje so spet dvignili težko breme in počasi je vsa druščina stopala po ravnem naprej, še kakih šest kilometrov do pokopališča. Tako so mrtvi dali življenje kraju Ampezzo: am pez, ime, ki pomeni v sauriškem narečju »pri smreki«.63 Smreka, ki ji pravijo v Saurisu vaihte,64 je po ladinsko zares pez, v Čadom pezio.65 Lahko je mogoče, da so Sauričani na furlanski strani slišali ime pez ter si ga zapomnili za smreko tam doli v dolini. Toda če verjamemo, kar so drugi o Ampezzu pisali, potem se ne moremo strinjati z verzijo, da je kraj dobil ime šele od nemških Sauričanov. Zakaj zgodovinar takole piše: »Zuglio in Ampezzo ste od vseh krajev v Karniji najbolj zgodaj imenovana. Ampezzo spominja že listina iz 1. 762, ko so na novo ustanovljenemu samostanu dodelili nekaj hiš v njem: casas in Carnia in vico Ampicio (Ampitio). Druge listine navajajo Ampitium, Ampez, današnji Ampezzo, v enajstem, še bolj pogostoma v XIII. in XIV. stoletju. Res pa je bil v vseh prejšnjih časih bližnji Socchieve važnejši in posebno kot fara pomembnejši.88
Zaradi Ampezza — Ampejč in Ampez ubirajo Nemci elegije, otožno zdi-hujejo nad kraji, ki so po njihovem bili nemški nekdaj. In takole pišejo: »-Niso bili samo zadnji pritoki Tilmenta naseljeni z nemško govorečimi ljudstvi, marveč je bilo nemško celo območje navedene reke pa vse dol v ravnino in še čeznjo naprej. Nemški so bili nekoč: Petsch (Ampezzo), Schonfeld (Tolmezzo), Peisselsdorf (Venzone), Clemaun (Gemona)«.67 Ta imena Nemci pogostoma imenujejo in še mnoga, mnoga druga, ki so jih bili po svoji fantaziji izgubili. Tako pišejo za Fidelsdorf — Biglia, naše Bilje pri Gorici: »Vse čisto enako kakor v Renski dolini, nikjer ne vidiš romanske telesne značilnosti, samo zarjavele Nemce — braungebrannte Tuitsche«.68
63	Chino Ermacora: »Vino nelF ombra«, založba »Le tre Venezie«, Padova, 1942, str. 118.
64	Prav tako tudi v Sorici. Nemški je Fichte.
65	Smreka je tudi v Dolomitih pec in pez, od tod pecei, pecied, pezzei, picciai, peceto (Ettore Castiglioni: »Odle, Sella, Marmolada«, Guida dei Monti d'Italia, C. A. I. — T. C. I., Rim — Milan, 1937, str. 21.) Tam je gora Cuel (ital. colle = hrib) di Pez in potok (v dolini Gardena) Rio Ampezzan. V Orobijskih Alpah pravijo smreki pescia in mnogo krajevnih imen vsebuje sestavljenko pese. V gorstvu Grigne je gozd Pescee itd. Zanimivo je, da so pri nas premišljevali o izvoru in pomenu teh besed že pred kmalu sto leti. Tako je pisal Trstenjak: Pezzo, peccio in podobna imena, ki pomenijo »smreka« v beneških narečjih, izvirajo iz slov. oblike pek = smola, ital.: pece. Davorin Trstenjak, »Slovenski elementi v Venetščini«, »Letopis Matice Slovenske«, 1875, str. 120—121.
68 Ampezzo je dobil samostojno župnijo šele 1. 1642, pa tudi še naprej je imela župnija Ampezzo določene obveznosti in bremena na korist stari fari v Socchieve. V listini iz 1. 762 nahajamo prvič tudi ime »Carnia« kot posebno pokrajino Furlanije. Marinelli — Gortani: »Guida della Carnia e del Canal del Ferro«, 1924—25, str. 168, 641; G. Marinelli: »Guida della Carnia«, 1906, str. 29, 359, 374, 375.
67	Adolf Schiber: »Das Deutschtum im Siiden der Alpen«, »Zeitschrift des deu. u. osterr. A. V.«, 1902, str. 46.
68	Dr. Mupperg: »Von Innichen an die Pontafler Bahn«, »Mitteilungen des deu. u. osterr. A. V.«, IV, 1878, str. 129.
Zgornje Danje
V Ampezzu sem naletel na stare moške, ki so znali precej hrvatski. V mladosti so hodili delat na Hrvaško, leto za letom od spomladi do jeseni. Izdelovali so suho robo, škafe, škatle, igrače in orodje iz lesa. Blago so prodajali v Trst in na Turško, največ v Carigrad, v veliki meri tudi v južno Italijo.
S krajevnim imenom Ampezzo se je bavil tudi Turna. Piše, da pomeni v ladinskih narečjih pez zares tisto, kar pri nas smreka, in da izgovarjajo Furlani besedo s trdim č: peč, prav kakor mi. Ali pravi, da ima ob imenu Ampezzo izraz »-peč-« drug pomen, tukaj da je skala, pečina, torej po njegovem Ampezzo, Dimpec, Ampez, Ampejč toliko kot »-Na peči«, to je na skali, na pečini.69 Pogledal sem tam. Ampezzo leži v nadmorski višini 560 m, na vzvišeni terasi, reka pa teče nekoliko bolj južno skozi globoko zarite debri. Iz kraja se vidi na zapad v daljavi kakih 5 km ostenje Tinise.70 Po više ležečih bregeh te znamenite gore kosijo Sauričani. Trava je gosta in sočna, je njihovo žito, kakor jo prispodobno imenujejo. V skalo so vsekane stopinje za kosce in grabljice, da po njih priplezajo po steni do ovršnih senožeti. Seno spravijo v svežnje, ki jih v brezvetrnih dneh zmečejo čez stene v dno. Tukaj zberejo »žito« skupaj in ga znesejo ženske domov na glavi ali na hrbtu.
Ko sem hodil po Saurisu, sem se vse bolj spominjal naše Sonce. Tudi zaradi imen obeh lepih krajev, ki kažeta nekakšno podobnost ali sorodnost. Melik piše: »... povirje Selške Sore je moralo biti že iz najstarejših slovenskih časov vsaj redko poseljeno, zakaj sicer bi Sorica ne dobila slovenskega krajevnega imena«.71 Blaznik pa navaja, da je obstajala že 1. 1286 županija Sorica s takratnim imenom Zevritz in citira zapisek ljubljanskega škofa Hrena iz 1. 1609, ki ga
69	Dr. H. Tuma: »Slovenska imena v ladinskem in bavarskem narečju«, PV 1926, str. 158— 159; »Imenoslovje Julijskih Alp«, str. 20; »Pomen in razvoj alpinizma«, str. 272; PV 1934, str. 42, kjer še navaja izraze iz sirarjenja v Saurisu, za katere dokazuje, da so slovenskega izvora.
70	Monte Tinisa, nem. Mittagskofel, velika skalnata gmota, mogočna končina dolge gorske vrste, ki se sem vleče od Bivere in Clapsavona in pada strmo v prelaz Passo del Pura.
71	Dr. Anton Melik: »Planine v Julijskih Alpah«, str. 62.
Zgornja Sorica, v ozadju Tanderškofel
je natisnil Valvasor in se v njem imenuje naselje Sorica: Zeyrn. In pravi Blaz-nik dalje: »Sorica ima izrazito slovensko ime. To pač zato, ker se je zvala voda Sora (Sorica, 1. 973 »Zouriza«). Glavno svojo naselbino so nemški kolonisti imenovali po reki, ki jih je pripeljala v novo domovino.-«72
Bezlaj obravnava podrobno izvor vodnega imena Sora, navaja vire in avtorje ter številne sinonime za reke in kraje iz različnih obdobij, kot so nam listinsko ohranjeni: Zaura, Zoura, Sovra, Zouriza, Zauritz, Zevritz in še mnogo drugih podobnih. Ob vsem gradivu se ustavlja pri imenu Sovra in ugotavlja z znanstveno obrazložitvijo, da je slovanska etimologija tega imena dokaj problematična in da je tu vsaka slavistična razlaga dvomljiva ne glede na glaso-slovne težave. Razlaga imena Sora, starejše Sovra, je bolj verjetna iz predslo-vanskega Savara.73
Po Lesjaku je voda Sora »tsare«, kar se pač izgovarja kakor Zare ali Zahre (Sauris). Zahre pa je pri Nemcih prvotno le občno, ne lastno ime. Rabijo ga samo s členom: die Zahre. In je zapisano: »V dolini Lumiei leži kraj die Zahre ali Sauris, neka druga Zahre, imenujejo jo Zarz, pa že spada v območje reke Save«.74
Pa so še druge razlage za Sauris in Sorico, od kod sta dobila svoje lepo ime. Precej izvirne so nekatere. Tako tolmači po svoje Julius Pock, ki so ga svoj čas šteli med najznamenitejše alpiniste in alpinistične pisce, pa pravi zaradi imena Sauris: Tam imajo domačini hoste in polja na oni strani sušca Lumiei. Iz vasi mora človek po hudi navzdolici v temačno, mokro grapo in se na oni
72	Blaznik, str. 47, 56. Tu bi bilo spomniti, da so imeli kraji na soriškem ozemlju tale domača imena: Spodnja Sorica — Ka Nidre, Zgornja Sorica — Dorfle, Spodnje Danje — Zunderhobn, Zgornje Danje — Zeuhobn, Zabrdo — Termekeke, Ravne — Ejben in Prtovč — Pretek. Blaznik, str. 49—51. In še Torka — am Thorekh, Zabrdo — undern Hohenekh, Ravne — Im Ebendlein ter Trojar — Troy. Blaznik, str. 56. Lesjak ima na str. 23 za Prtovč — Am Prietagkh in za Trojar — Troien.
73	France Bezlaj: »Predslovanski ostanki v slovenščini«, »Naša sodobnost«, 1958, str. 684; »Slovenska vodna imena«, II. del, SAZU, Ljubljana, 1961, str. 208—209.
74	Adolf Schiber, n. m., str. 45.
strani spet prtiti v strmino brez pota in steze. Nikjer nimajo potočka, ki bi mogel gnati kolo, in domišljati se morajo sproti, kam bi ponesli v mlin. Drva morajo iz onstranskih gozdov na hrbtu znositi domov in ni izključeno, da sta hudo otovorjeno revo, ki je težko sopihajoča krevsala navzgor skozi zoprni globnjak, ki mu pravijo »ris« in ki greni prebivalcem življenje, pograbila groza in gnev, pa mu je »Sauris« izrekla na vzdev. In se je we deželice prijelo to ime.75
Znani avstrijski pisec Czoernig omenja domačina Sauričana, duhovnika Lucchinija, ki je trdil spričo imena Zähr, zapisanega v listini iz 1. 1500, da izvira ime Zare ali Zahre iz starega Zähr, Zähre, kar je nemška beseda, po naše solza. Kraj se je po Lucchiniju prej imenoval Zährental, solzna dolina. Czoernig pa ni tega mnenja in razlaga, da se ime Zare izpeljuje iz besede »zerren«, v sauriškem narečju zörren, v izreki domačinov zahren, kar pomeni ziehen, po naše: vleči. Vsak hlod je bilo treba vleči ali strmo navzgor v vas ali pa navzdol v dolino, daleč tja dol v Ampezzo — (»musste gezerrt werden«). Isti izvor pripisuje Czoernig imenu naše Sorice, kajti — piše — tudi ta kraj leži nad strmimi grapami.76 Po našem je seveda ta razlaga, vsaj kolikor se Sorice tiče, nevzdržna. V ostalem pa ni glede etimološkega vprašanja tega imena najvažnejše, ali je ime Sora slovenskega ali kakšnega drugega izvora, pač pa je pomembno, kar je trdil Blaznik, da je krajevno ime Sorica izvedeno od vodnega imena Sora, s slovensko pomanjševalno obliko.
Ce je Sauris tako zelo zaprt od zunanjega sveta in težaven prihod v njegovo skrito, zakrito dno, se pa vprašamo, od kod in kako so pa prišli tja noter prvi naseljenci, nemški kolonisti. Medtem ko vse vemo glede obljudenja Sorice, so pa sporočila zaradi naselitve Saurisa zelo meglena ter predvsem needina. Kar se dobe tiče, nam Tuma sporoča, da je naselbina Sauris prvikrat omenjena v listini iz 1. 1280.77 Ljudski glas pripoveduje, da sta bila prva prebivalca idiličnega Saurisa dva Nemca, vojaška ubežnika. Sprva sta se preživljala z lovom, s časom sta breg izkrčila in nasejala žito.78 Župnik Lucchini, domačin, je pisal, da so številne besedne oblike in izrazi Sauričanov enaki ali zelo podobni tistim, ki jih je slišati v dolinah Mölltal (reka Mölla) in Lessachtal (Leska dolina v povirju Zilje) na Zgornjem Koroškem.79 Tudi Gayer je negotov in le splošno izvaja, da so nemške naselbine v Saurisu, Timavu in Sappadi ustanovili kolo-
75 Julius Pock: »Die Sauris oder Zahre im Friaul«, »Zeitschrift des deu. u. österr. A. V.«, 1897, str. 380. Nem.: Sau = svinja, torej Sauris = svinjska, preklicana rega, mišljena je že večkrat omenjena globel, ki vede iz vasi navzdol k potoku.
70 »Gleichen Ursprung schreibe ich dem Namen der Zahre in Krain (Zarz) zu, wegen ihrer gleichfalls über steilen Gräben befindlichen Lage.« Carl Freiherr von Czoernig: »Die deutsche Sprachinsel Sauris in Friaul«, Zeitschrift des deü. u. österr. A. V., XI. zvezek, 1880, str. 323. Czoernigov spis je izšel tudi v separatu, iz le-tega, str. 14, so povzeta zgornja izvajanja. Od istega avtorja je spis »Die deutsche Sprachinsel Zarz in Krain«, »Zeitschrift des deu. u. österr. A. V.«, VII. zvezek, 1876, str. 163—176.
77	Dr. H. Tuma: »Beneška Slovenija«, PV 1934, str. 42. Sicer gl. Marinelli — Gor-tani: »Guida della Carnia e del Canal del Ferro«, 1924—25, str. 652; G. Marinelli: »Guida della Carnia«, 1906, str. 385. Kaže, da je Tuma povzel letnico po podatkih v teh dveh knjigah.
78	G. Marinelli: »Guida della Carnia, 1906, str. 385; Julius Pock, n. m., str. 360. — Prav je, dva ubežna Nemca, a nič ne povedo, od kod sta prišli ženski, ali če je bila samo ena, za spočetje rodu.
79	Luigi Lucchini: »Saggio di dialettologia Sauriana«, Videm, tiskarna Patron, 2. izdaja, 1885.
—
Monte Bivera in Clapsavon iz Skrbine Forcella Tragonia
nisti iz doline Villgraten.80 Marinelli sodi po narečju Sauričanov, po njihovih pripovedkah in šegah, da so na Furlansko prišli verjetno iz kakšne tirolske doline, morda iz Pustrice, ali pa z Zgornjega Koroškega, in piše, da so še v začetku našega stoletja imeli navado v procesiji romati vsako leto k Sv. Krvi, v današnji Heiligenblut pod Velikim Klekom.81 Julius Pock se takole oglaša: O poreklu tega mirnega pastirskega ljudstevca ne vemo nič gotovega. Med njimi je najbolj razširjeno mnenje, da so se priselili iz Heiligenbluta na Koroškem.82 Lesjak pa zaključuje svoja razmotrivanja o poreklu Sauričanov s tem, da so oni, kakor Nemci iz Sappade, potomci kolonistov iz Pustrice, ter še pristavlja zanimivo okoliščino, da so dolgo nosili »Käfergeld«, hroščji ali žuželjčji novčič, in sicer ne kakor Soričani na vsaka tri leta v Intiho — Innichen, marveč kar vsako leto, in to v Brižinj — Freising, v tamošnjo stolnico.83 In ob vsem tem se še Nemec pikolovsko vprašuje: »So li Langobardi ali Gotje, ti Sauričani«?84 Učeni Czoernig pa končuje poglavje o poreklu in lastnostih Sauiičanov takole: »Po mojem prepričanju izhajajo iz frankovsko — bavarskega prebivalstva, ki je nekoč živelo v delu Benečije in zvesto hranijo govorico tistih Nemcev vse do naših dni .. ,«85
Čeprav smo o izvoru Soričanov dobro poučeni, a malo ali nič o Sauričanih, so si vendar obojni v mnogočem sorodni. Vzemimo družinska imena. Kaj enakih je tukaj in tam! Messner, Taler in Toller, v Sorici tudi Tolar. V obeh krajih je
80	Geoi-g Geyer: »Ueber die Haupkette der Karnischen Alpen«, »Zeitschrift des deu. u. österr. A. V.«, 1898, str. 324. Potok Villgraten se izliva v mlado Dravo v Pustrici (Pustertal) blizu Silliana na Vzhodnem Tirolskem.
81	Marinelli — Gortani, n. m., str. 652; G. Marinelli, n. m., str. 385; Julius Pock, n. m., str. 360.
82	Julius Pock, n. m., str. 359.
83	Lesjak, str. 60, 63, 68, 70. »Käfergeld« so dajali cerkvi za molitve, da bi bila zemlja obvarovana pred škodo od hroščev ali žuželk. Nem. Käfer = hrošč, Geld = denar. Soričani so pošiljali ta denar še ni sto let od tega.
84	Dr. Mupperg, n. m., str. 128.
85	Carl Freiherr von Czoernig: »Die deutsche Sprachinsel Sauris in Friaul«, str. 19.
priimek Eker, Eker tudi hišna imena, v Sorici je domačija »na ek«, kar pomeni: na griču, na hribu. Priimek Glaser je tukaj in tam, v Sorici gloužar, steklar. Eno samo italijansko ime sem videl v Saurisu na pokopališču: Polentarutti. Se največ s tem imenom jih je tam. Cela družina Polentarutti, ki so bili pobiti kot partizani v zadnji vojni, imajo skupen grob in na njem okusno izdelan kamen. Ali kaže, da niso imeli zmerom tega neprijaznega imena, Polentarutti, zakaj v gostilni sem enega slišal klicati le Koch pa Kocher, kar pomeni kuhar, in je v Saurisu Koch še zmerom tudi hišno ime.
V obeh krajih imajo tudi priimek Trojer in Trojar, takšno tudi hišno ime tukaj in tam. V Saurisu na pokopališču ga pišejo Troiero. Na Soriškem je tudi zaselek Trojar, Troy, Troien, prijazen kraj pod Ratitovcem. Nedaleč od tam, pod Zabrdom, je gmajna Troje. Na Prtovču se Troje imenuje gozd. Z Bače, naselja nad Podbrdom, gre pot čez senožeti Podlajnar, druga pot pelje s Petrovega brda in se obe združita pri enajstih bajtah, Trojar imenovanih, 1210 m. Odcndod pridemo v okljukih na Lajnar.
Nad Saurisom je planina Casera Trojer in na Sauriškem »troie« več ledin-skih imen. V Grodenski dolini v Dolomitih se je imenovala najstarejša pot, ki je vodila skozi dolino, »Troi Paian«, poganska steza.88 V tej dolini je največji kraj Ortisei, tam pravijo domačemu drevoredu »troi«. Drugače je »troi« povsod ondod isto, kar pri nas steza, pot. V Colle S. Lucia, nepozabni gorski vasici med Pelmom, Civetto in Marmolado, so priimki Troi, Soratroi87 in še drugi podobni. Po vseh Alpah dobimo to ime. Na Tirolskem, nad dolino Defereggen, je planina Troyer Aim in pod njo dolina Troyer Aim Tal.
Tuma je obravnaval besedo »troier« in trdil, da ladinski troi ni iz ttTvium, ampak iz slovenskega utro, t. j. utrta tla, beseda široko razširjena po slovenskih planinah.88 In drugod razlaga: »Utro je prostor, kjer črede prenočujejo v planinah na prostem, bavarski Kuhrein, pač tudi ladinski troio«.89 In spet Tuma: »Utor, utrti prostor, kjer živina stoji čez noč ali za vročine v senci; iz tega furlanski troi, bavarski Treien, Kuhtreien. Razlaga iz latinskega trivia je nesmiselna«.90 Erjavec pa je zapisal: Utr ali utra, pohojena in »utrta« tla, festget-retener Boden. »Pojdimo se igrat tja na utr«. Srbski: utrenik. kar pomeni die Heerstrasse, via trita, utrta tla.91
Nemci razlagajo ime Trojer tako, ko da izvira iz nemške besede Trog, po naše korito. Pa piše: »Ime Trojer nahajamo po vseh še neugaslih gotskih in vandalskih ostankih tod (govora je o nemških naselbinah v Karnijskih Alpah) pa vse tja dol do Kočevja. Tudi v Sorici in Nemškem Rutu, bajuvarskih kolonijah severno od Adrije«.92 Znameniti alpinist Purtscheller, ki se je dosti ukvarjal z imenoslovjem alpskega sveta, je trdil, da spominja beseda »troi j en«, ki jo pogostoma najdemo v gorah in ki kaže na keltsko naselitev, pot, po katerem se
86	Dr. H. Tuma: »Slovenska imena v ladinskem in bavarskem narečju«, PV 1926. str. 159—160; Ettore Castiglioni: »Odle, Sella, Marmolada«, str. 78.
87	V ladinskem pomeni beseda »sora« toliko kot ital. sopra = zgoraj, nad. Torej Soratroi = nad stezo, nad potjo.
88	Dr. H. Tuma: »Slovenska imena v ladinskem in bavarskem narečju«, PV 1926, str. 160. Trivium = razpotje treh potov.
89	Isti: »Pomen in razvoj alpinizma«, str. 271.
90	Isti: »Imenoslovje Julijskih Alp«, str. 16.
91	Fran Erjavec: »Iz potne torbe«, »Letopis Matice Slovenske« 1880, str. 200. — Za besede uter, utro, utreti, utrta tla gl. tudi Pleteršnikov slovar, dalje Bad jura: »Ljudska geografija« na str. 43, 282.
92	Dr. Mupperg, n. m., str. 130.
ženejo krave, irski traig.93 Podobno sklepa Lesjak: ledinsko ime »troie« na Soriškem in na Sauriškem pomeni to, kar po slovensko gonje ali stegna.94
Potoki so »pohi« v Sorici in v Saurisu. »Na keržetol« je grapa v gozdu pod Donerskoglom, prav tako je v Saurisu potok Keržentol, po ondod rastočih divjih češnjah.95 V obadveh krajih je »kläpfer« skala in hrib. Stok, štoke, na štokih, štokele, štokejbn, štuke in štuki so v Sorici njive, a tu pa tam posameznim kmetom pripadajoči deleži velikih senožeti. Lepim travam nad Soriško planino v hrib pravijo po imenu lastnika Kemperletov štok. Prostrane senožeti pod Črno prstjo na jug so »Na štukah«. Enakšna imena so v Saurisu. Za njivo pišejo: der Schtucke96 in travnik je tam, ki mu pravijo »am štukn«.
V Saurisu je kolo redle, usta so maul, omožena žena je menšin,97 človek pa tam kakor tu: mendiš ali meniš. Sin je sun, dekle diemdl, čečen in čačen, vdova pa bippe. Skupna so taka imena kot eppas (nekaj), omparten (odgovoriti) in bajs bajn (belo vino). Krompir je v obeh krajih werdlbirn, werltpire, wele-pire, tudi samo pire.98 Kolovrat je hašpele, brisača hompeihl99 pri naših kakor tam' gori. Kraja sta med najlepšimi, Sorica in Sauris, in veliko imata podobnega. Še po zunanjosti, Soričan in Sauričan, se mi zdita kar posebno sorodna. Senca je povsod šote in šoute,100 od tod imajo v Saurisu za dežnik besedo šote, v Sorici pa za čudo amareli. Enim in drugim potegne šouberderer, deževen veter, nekako naš »široko«, topel, često vlažen, ki vleče po sredi od vzhoda in
juga.1'01	.. i
Imena živali so večidel deminutivna. V pogovoru zvenijo kar prijetno. Metulj je vletrle, veverica ohrdle in kozele, zajec je hozi, houze, jagnje je lamp, lampele lemple, v Sorici tudi mekele. Ovca je šofele, oven pa buderle, kozliček kiele in kežele. Krava je kua ali kue. V Sorici je pastir kazal na belo kravo in rekel, da je »bajsa«. Bik je štirle, tele kalbele, konj pa res in roš. Volk je wölwle in bölble v Saurisu kakor v Sorici, toda čudno je za gamsa, ki zanj nimajo v Saurisu drugega imena kot »bild«.102
Nekoliko od številnih soriških imen, ki jih navaja Blaznik, sem kčasi ali s časom sam doumel. Tako vem, da je »Fajferbold« nad Torko Fajferjev gozd in tam blizu »greseibm« travna plan j a. Bolbežgrube bo menda volčja jama. bižle je majhen travnik in beldle nad Torko gozdič.103 Tudi z imenom »šajsn-
»3 Ludwig Purtscheller: »Aus dem Alpenkranze des Defereggertales« v »Zeitschrift des deu. u. österr. A. V.,« 1897, str. 165. Traig po irsko, pravi pisec, pomeni
n°gaši Lesjak str 105. Tam piše: Troie = Viehtrift, Viehweg. Stägna, stägne, stegna in stegne, pa 'gönje- zaradi pomena teh imen gl Turna PV 1934, str. 204; Hetersni-kov slovar; Wolfov slovar pri geslu Viehtrieb; Bad jura: »Ljudska geografija«, str. 282, Slovenski pravopis.
95 Keržen. nem.; Kirschen = češnje.
06 Czoernig: »Die deutsche Sprachinsel Sauris in Friaul«, str. 4.
97 Nem.: die Menschin, torej: človekinja.
"s Pire nem • die Birne = hruška. Werdl, werlt, wele. nem.: Erde = zemlja. Sicer se je čulo v Sorici za krompir tudi »kartüfele«, nem.: die Kartoffel - krompir.
99	Hašpele od nem.: der Haspel. Hompeihl od nem.: Handquehle, hantwehele, Handtuch = brisača.
100	Nem.: der Schatten = senca.
101	Šouberderer, pač nem.: Schoberdörrer. Schober = stog, kopa. Dorrer - susilec. Se onkrat sem slišal v Sorici pogovor: »če zapiha šouberderer...«
102	Bild, od nemškega Wild = divjačina. Na Soriškem pravijo ah so pravili gamsu
gaimitse. kakor piše Lesjak.	_
103	Bold nem.: Wald = gozd. Gres, nem.: Gras = trava; eibm, nem.: Ebene -planja. ravan. Bolbežgrube, nem.: Wolfsgrube = volčja jama, volčja rupa. Bizle, nem.: Wieslein = majhen travnik. Beldle, nem.: Wäldlein = majhen gozd.
grejble« mi ni bilo treba beliti si glave. Razumel sem ga brez ovinkov in mi je bilo odveč, da bi si šel posebej ogledovat senčnato grapo pod Melatom, lepo senožetjo kraj vasi. Toda sto in sto drugih soriških imen, kdo jih ume in razume! Moral bi jezikoslovec, germanist, glotolog potovati sem in tja, iz Sorice v Sauris in cd tam spet nazaj. Le z ogledovanjem in primerjalnim študijem bi se lahko razlušči pomen marsikaterega soriškega, doslej vsaj meni nič kaj umevnega imena. Prav res jim ne pridem do kraja, takimle: mejžle, klefete, tedekeke, binferleke, metrekele, farafekele, polentekele, juserkajbele trede^ mejderje, terdegoveker, vajdlenžoker, šegeteln. floncvleken, fuksšriba, per buren k, cepanarjater, šprucer, štumfnk, žberčnk, per meter togeše, povajna-lektol.104
* * *
Delal se je dan, ki nam je medlo svetil v izbo skozi nevelika, starinska, z rožami obložena okna. Gledala so na trg, po domače ploc ali povden. Spodaj,' na vodnjaku, je že stal gospodar, da se umije. S hompeihlom v roki si je pomei oči, se čvrsto izlecal, zehnil na široko in dvignil brisačo, po vremenu se ozirajoč. Ženske s kosami na plečih in grablje čez ramo so že koračile skozi vas. »Tere-žele«, je klical za Terezijo, »šote si vzemi, vleče šouberderer, dež bo!« Pohiteli smo, da skočimo pred odhodom še na Morgenlait, da vzamemo tam gori slovo od Karnije, ta čas nam bodo v hiši pripravili zajtrk. Po strmi stezi v ključih smo se dvigali naglo, v manj kot eni uri smo že bili v čudo lepi zeleni planji, v predolu Forcella Festons, z veliko planino in ljubkimi jezerci. Tam se steza iz Saurisa prevali v dolino Čngara — Pesarina. Se slabe pol ure hitre hoje v strmo, pa smo že bili na vrhu. Dokoder so nesle oči, se je pod jasnim nebom svetilo brez števila gora. Bivera, Clapsavon, Tinisa, Tiersine — Tiarfin — Rat-zerkofel, a vse druge, kdo bi jih mogel za gotovo spoznati v nedosežne, modrikaste daljave. Le onstran doline je jutranje septembrsko sonce v nepopisnih barvah ožarjalo divja, prepadna ostenja Sappadskih Dolomitov.
S težkim srcem smo zapuščali prelepi vrh, saj smo morali shiteti v dolino, ker daleč, daleč je še bila Ljubljana. Zelo naglo je šlo po strmih travah navzdol. Kako si lep, kolikšna idila je še zmerom v tebi, ti sauriški svet! Macesni, studenci, vode, potoki, trave in cvetje in sonce, po travah seniki, staje in planine. Ali po cestah in stezah ženske v črnem, vsaka svojo košo, vsaka svoje breme in svojo bol.
Brž smo se oteščali, pospravili, se prisrčno poslovili in jo mahnili po kolovozu na Ampezzo,105 avtobusno postajo. Pot se vleče do La Maina nad potokom Rio Poche106 zložno navzdol med črnimi gozdovi in svetlimi tratami, koder je še dosti barvito cvetelo vse polno planinskega cvetja. A v ozračju je bilo čutiti bližajočo se jesen. Macesni so že narahlo obledevali, po senožetih so dekleta pospravljala pokošeno otavo. Južilo se je vreme. »Pičars«,107 bodeče neže, so z
10* Imena so zapisana tako, kot jih navaja Blaznik na straneh 49—52.
105 Iz Saurisa di Sopra do Ampezza skozi »lunto« ali »luknjo« — Strada del Buso je 18 km razdalje.
108 Na avstr. specialki je Rio Poche. Domačini pravijo Poh. Zdaj pišejo: Rio di Sauris, sauriški potok. Pri La Maini se izliva v Lumiei, od tam naprej pa gre po strugi ah nad njo razvpita steza po nemško in sauriško »Lunte«, ital.: »Strada del Buso« ali »del Bus«, v Ampezzu »il Bus del Lumiei«. Ital.: il buco, furl.: bus, buse = luknja.
107 Bodeča neža, čudna rastlina, vremenski prerok. Nemški Wetterblume = vre-
menski cvet. V Saurisu pičar, pičars. Po Slovenskem ima razna imena: kopava, kom-
pava, popava, pompava, pumpava, trnje, tumpava, bodič. božje drevesce, bučica
ostrimi listi sklepale svoje velike rože. »Šentla beter«, slabo vreme se pripravlja, je dejala stara ženica, ki se je potila z obračanjem sena. Pri jezeru v La Maini smo postali in se še ozirali po zeleni Sauriški dolini. Gledali smo z mosta velikanski jez, ki je eden najvišjih v Evropi. Človek se ne more načuditi takemu veledelu sodobne tehnike. Le kje in kako so stali ali viseli delavci, ki so jemali in skupaj spajali tiste ogromne kvadre! Tam smo se še poigrali z odmevom pod previsno skalo nad jezom. Izkličeš cel stavek, pa ti ga od žive stene Monte Tinisa vemo prinese odmev nazaj. In prav tam smo potem s sonca stopili v senco. Za sabo smo pustili sauriško sonce in zelenje, pa smo že bili v »lunti« v luknji, tisti grozljivi koleššvki. O, danes je že tudi tam skozi kolikor toliko udoben prehod. Visoko nad divjo strugo delajo cesto, režejo in vrtajo v živo skalo, zdaj si zunaj, v kamenju, zdaj v črnem predoru, vseskozi pa talce scene-rije! 2e vozi po cesti avtobus, a ne vem, kako bi se ondod dva voza drug drugemu izognila. Toda takrat, o našem prvem pohodu, takrat je bilo vse drugače. A čeprav so pisali, da je steza strahotna108, zelo nevarna, 109 celó vseskozi neprehodna,110 smo vseeno korakali veselo naprej, saj kje na svetu bi še videli takšna čudesa narave.
Dolina je na ozko zaprta s silnimi stenami po obeh straneh. Dol s pečin pada kamenje prav rado in ob vsakem letnem času. Vendar so veličastni prizori, ki jih po tej luknji ponuja priroda popotniku na ogled.
Dospeli smo do tja, kjer pravijo »Sac di Coronis«. Navpične, straneče stene obakraj struge so si povprečno le za pet metrov narazen, pri tlu samo tri metre, a višina od vode do lesenega mostu zgoraj je 131 m, pač ena od najčudovitejših tesni v vseh Alpah. Kakšnih 300 m naprej je »Pedanca del Buso«. To vam je spet divje romantična deber! V nadmorski višini 746 m se čez hudo žrelo razpenja sedem metrov dolg lesen mostič, ki mu pravijo »il Ponte di Latteis«, Lumiei pa teče spodaj v strašni globočini za celih 147 metrov niže.111
Potem nas je nemalo razveselil mrzlec, ki je prijazno curél spod skale nad stezo. Vodica je bila železnata. Nekaj prgišč sem je z užitkom popil, da sem se odžejal. Hkrati smo se po železu okrepili, če gre vera tistim, ki pravijo, da je voda s tako sestavino prav posebno zdrava. In že smo bili zunaj lunte. Cez razsežne pašnike in senožeti se je vila navzdol ovinkasta cesta. Daleč na jug in vzhod se je odpiral razgled. Po dolgi dolini so se srebrile vode širokega Til-menta. Nešteto vasi in zaselkov se je belilo po zelenih bregovih osrednje Kar-nije. A pod nami tamkaj so bleščale skodlaste strehe Ampezza, kjer bo tisti dan končana naša pot.
Na vécer nas je o meždvem vremenu gorenjec zaspano vlekel proti Ljubljani.
__(Se nadaljuje)
konjska potica, neževje, sitič, sitnec, vražji stric in še vse več drugih. V Reklanski dolini (vas Piani) sem slišal: boralis, buralis. Drugod po furlanskih gorah: jerbe de ploje — deževna zél. Po bodeči neži, pravijo, ima krava več mleka. Jedo jo tudi ljudje. Odstranijo bodice okrog rože, okusno je tisto mehko v sredi, ki mu v Sorici pravijo »sir«.
103 »L'orrida strada«, Chino Ermacora, n. m., str. 118.
109	Czoernig: »Die deutsche Sprachinsel Sauris in Friaul«, str. 4.
110	»Absolut unpassierbar«, pa je bil svoj čas velik turist, dr. Mupperg, n. m., str. 131.
111	Številčne podatke imam iz knjige G. Marinelli: Guida della Carnia str. 380—381.
Bukovnik na planinskih stezah ...
SAMO MACESNIK
Košenice dehte po zoreči rži in medu. Veter se poganja ob pečine Pece. Koledar kaže zadnje dneve meseca avgusta, jaz pa obiram češnje, sladke, drobne, črne in velike, rdeče mesnate. Počivam in opazujem, kako vlačita dva vola lesene gare. Triinosemdesetletni gospodar se smehlja trem sinovom in hčeri. Prišli so iz doline pomagat. Svinčeva ruda v nedrih zemlje jim nudi stalen in bogatejši zaslužek od zasončenih slemen gorske kmetije, odvisne od muhastega vremena in od davkarije... Toda otroci radi prihajajo vsako leto pomagat... Vola odganjata z repi nadležne muhe, stari pa ne more pregnati spominov na preteklost... takrat je, mlad, pomagal tudi on očetu. Da, minilo je že nad petdeset let... Na kmetiji so zaposlovali petnajst stalnih poslov: Velikega hlapca, veliko deklo, volarja, kravarja, govedarja, pastirja jalovca, pastirja molznika, kravarico, svinjarico, iberžnika, iberžnico. V času košnje, žetve in po potrebi so prihajali dninarji (šihterji). Med letom so se večkrat ustavili obrtniki s svojim delovnim orodjem in novicami, čevljar, krojač, zidar, slikar-pleskar, kovač-kolar. Včasih je prisopihal živinozdravnik, zdravnik s trga v dolini, babica... Prenočeval je marsikateri gornik, poslušal in si zapisoval.
Danes, — starčev obraz je postal resen in žalosten — sta ostala sama, on triinosemdesetletni gospodar in ona petinsedemdesetletna gospodinja. Enajstim otrokom sta ustvarila življenje, desetim sinovom in eni hčerki. Na posestvu bo ostal morda le eden. Sin, invalid-partizan. Ranjencu v borbi so morali odrezati desno nogo pod kolenom ...	. .
V	dnevni sobi so še pritrjeni spomini na preteklost: rogovja smjadi, jelenov. gamsov, nagačen divji petelin, ruševec... in stara javorova miza, ki jo je izrezljal konec prejšnjega stoletja domač podob ar. Imel je svoje lovišče, svojo žago, svoj mlin ... Namesto tega ima danes elektrarno. Petim domačijam daje luč in moč. On sam urejuje turbino.
V	dnevni sobi vise še zaprašene kolajne (medalje) iz lovskih razstav na Dunaju, Berlinu, Ljubljani... Praše se podobe, fotografije... Kdo naj jih še obriše.'.. Kdo naj odpira še skrinjo v čumnati. Kakor sonce za Peco, tako bo ugasnilo življenje ... Živi bodo zapeli še v slovo: »Vigred se povrne« ...
Starec odganja spomine, gleda vola in se smehlja, utrga v leščevju zeleno palico in jih odganja tudi sam. »Grdoba sitna, krvosesa« zarenči in odganja muhe. Spomini pa vrte svoj film v starčevi glavi in stari se obrne h hčerki, zapovedujoč: »Mina, natoči mi kozarček žganega. V želodcu mi je obtičalo nekaj grenkega!«
Jaz pa strmim v planinski svet, premišljujem o rudninskih gnojilih, o mehanizaciji ... strnem premišljevanja v žive besede ... Toda stari me gleda kakor omotičen: »Včasih sem plačal davek s protivrednostjo 12 ovac. S protivrednostjo para volov pa davek, letni zaslužek hlapca, dekle in še vso družino sem oblekel. Pastirju pa sem daroval tri ovce, ker je skrbno pazil na trope...«
Prijazno sem se poslovil in pešačil navkreber, višje, med pečine in samote
gora.	,	,	,
Ujel bi rad napev in zvok besede te pokrajine. Vendar sem le grenko
izpljunil in lovil raztrgana sozvočja. V zasončeni detelji so se pasle čebele, med pečinami, višje so žvenketali zvonci tropov ovac.
Jaz pa sem obujal spomine na včerajšnji dan:
Skozi gozdove sem prikrevsal po strmi stezi do doma gorske kmetije. Izsekali so gozdove in si z ognjem utrdili novine... zaorali so prve brazde, posejali žitno seme... zgradili so plotove, da ne bi delala živina in divjad škodo...
Izravnali so tla in zgradili dom sebi in živini. In zgodilo se je tako, kakor piše povest življenja:
Mačka je oblizovala mladiče, psica je skrbno čuvala nagajive psičke, piščančki so stopicali ob brskljajoči koklji. Pred hišo so postavili lepo zrezljano in poslikano zibelko, v kateri je mimo spal prvorojenček. Seveda je posijalo sonce in žarki so se poigravali z utripi tisočerih življenj na zemlji. Pod greben gora je rajala vesela pesem življenja ...
Sleherni dan je res natrosil obilico trdega dela... Vse je bilo tako strahovito strmo. Še čudno, da je stala hiša v bregu — na ravnem. Kolovozi so kazali globoke kolesnice. Veter je večkrat prignal oblake, iz teh so se izpustili hudi nalivi, blisk, grom... Kmalu je zasijalo sonce in spodilo kokoši iz za-vetnih kotov.
Še pred jutranjim svitom je gospodarjev korak prebudil spečo hišo. Vstajah so gospodinja, hlapci, dekle... pastirji... Le otroci so se obrnili v postelji in sanjali naprej. Zvonci ovac so se oglasili. Petelin je zapel in vabil kokoši na dvoriščni prostor. Tudi krave in prašiči so se oglasih. Zvesti ovčar je veselo mahal z repom in se dobrikal gospodarju pri nogah, ko je odpiral hlevna vrata. In delavni dan se je pričel... Komaj slišno so še trepetali zvoki zvonov farne cerkve in se mešali med glasove ptičjih zborov, tudi veter je uglašal na strune krošenj in trav svojo melodijo. Pajek pa je tiho predel svojo mrežo, se skril v svoj kot, čakajoč na mušico — svoj prvi današnji plen.
Sonce se je napilo medne rose in prvi oblaček se je zvedav oziral po jasnem nebu. Tedaj je zajokal otrok in grabil z ročicami po materinih grudih. Toda, grabil je samo sončne žarke... Mati je ropotala v svinjakih, kjer je krmila nad dvajset prašičev in jim čistila nemarna ležišča.
Otrok je jokal in kričal: »Ma-ma! Ma-ma! Ma-ma!« Druge besede še ni poznal. Vendar mati še ni prišla. Krulilo je nad dvajset ščenet in cmokalo po praznih koritih. Malček pa se je drl naprej ma-ma... na nos se mu je usedla muha in ga ščegetala...
Plazma. Protiplazma. Citoplazma. Podobe, ki se oblikujejo po barvi, vonju, konturah... kakor zemlja v tisoč oblikah, grebenih. Hipna misel mi je pretrgala film spominov.
In matematični aksiomi? me je zbodlo v možgane. Statistika!
Pobiral sem svoj »jaz« na skalni stezi in se smejal, kakor takrat, ko sem se zaletel v drevo, se odkril in ponižno del: »Oprostite!«
Potem sem v spominu obnovil prelepo podobo dopoldneva. Krava je na planini v viharni noči skotila telička in ga pripeljala pred gospodarjev hlev. Oblizovala je mladička, grdo gledala in pokazala roge fantičku, ki je nagajal teličku z leskovko. Gospodinja je nekaj minut gledala nepričakovano prirejo, potem je brž odrezala velik kos rženika, potrosila s soljo in krmila kravo. Krava je kos kruha slastno pojedla, potem pa je z gobcem suvala hlevna vrata in mukala, kakor da bi hotela povedati: »Odprite, skotila sem in pripeljala mlado življenje, golido mleka prosim, otrobov ...«
Gospodar je takrat odpiral ovčjo stajo. Pribežale so domov... Nič čudnega! Na planini jih preganja star orjaški medved. Priklatil se je, kosmatinec, nekje izpod Košutnikov. Tam je bojda raztrgal dva vola, na sosednjih planinah že
sedem ovac. Nekaj ovac domačega tropa je krvavelo. Gospodarjeve oči so opazile znamenja medvedjih šap in zob. In starec mi je danes na košenici govoril, da bi še šel na medveda!
Jaz pa stojim tu na skalni stezi v planino. Iz zapisnice sem vzel podobico, na hrbtni strani so natisnili besede, da je umrl J. K. nekaj dni po Novem letu. Petdeset let je gospodaril na velikem posestvu... zemljišča, dom, so ležala v višini 1300 m nadmorske višine. Tam kmetuje njegov rod že več kot tri sto let. Botroval je pri krstih nad petdesetkrat...
Spravil sem podobico v zapisnik. Lani še sem stisnil roko gospodarju. Sonce in veter sta posušila solzo. Steza je zavila strmo navkreber... Gledam, kako se je zaril v špranje skal cretovec, živ pilot, bor posebne sorte.
V mnogih kmečkih domovih sem ogledoval stare posestne liste, iz obrazov sem bral mnogo povesti... prisluhnil sem besedi o izvajanju agrarne reforme, o opominih na plačilo dohodnine. Ko sem prisopihal v kočo na Peci, so me lovci, ki so se zbrali, da preženejo medveda, kakor tudi »gramcarji«, začudeno pogledovali. Naročil sem najprej kozarček žganega, da preženem nekaj grenkega v možganih ali pa v želodcu... »Saj je vseeno,« bi prikimal slavni fiziolog I. P. Pavlov. »Meni pa čaja z limono!« bi naročil profesor Lavrin, ki sem ga nekoč srečal v domu na Uršlji gori, kamor je prisopihal v promenadni obleki z deževnim plaščem na rokah in izprehodno palico v rokah. »Žena pa še nekaj sliika« je pristavil in poudaril, da naj mu prinesejo čaja z limono.
Jaz pa nisem mogel pregnati nekaj grenkega. V dimu cigaret sem se spomnil na komponist-a-gornika, profesorja Lipovška, ko sem ga lovil pod Raduho, pa ga nisem mogel vloviti. Sopihal je samo eno uro pred menoj ... Šivati raztrgana sozvočja ne znam. Pregnati nekaj grenkega ne morem. Ponoči me je zbudil iz sna veter, stresal je oknice, jaz pa sem stopil k oknu in strmel v paj-čevine mesečine, ki jih je predel pajek — mesec med pečinami. Gozdovi so šumeli in drobne lučke so brlele v dolini in na nebu. Jaz pa sem zaspal. V sanjah sem gnetel neke povesti gorskega sveta, gnetel in gnetel, lovil neka sozvočja, krpal neke raztrgane mreže, kot ribiči ob morju.
Srečanje ob jezeru
BORIS REZEK
Cesta je bila vsa razdrapana in ponekod posuta z robatim gramozom, da je voznik kar zategoval obraz, ko je pod avtom zarožljalo kamenje in odleta-valo v jarek pod bregom. Takšna vožnja v popoldanski vročini je bila prava muka. Komaj po dvajset kilometrov na uro smo se premikali gor in dol ter godli vsak zase, ker je bilo gotovo, da pred nočjo ne bomo prišli k Plitvičkim jezerom. Voznik je seveda moral biti buden, ostala dva pa sva med neprestanimi sunki zaman poskušala zadremati, ko so nenadoma zaškripale zavore.
Voznik je kar planil iz voza in tudi midva sva bila na mah zunaj. Sredi ceste je jokala kakih deset let stara deklica, na tleh je bila sraga krvi in nekaj ovac se je z glavami skupaj tiščalo pod bregom.
Prva misel je bila, da se je pripetila nesreča. Toda dekletce je naposled hlipaje le povedalo, da ji je volk pravkar ugrabil jagnje iz trope, ki jo je s paše gnala proti domu.
Volk? Tu na cesti, nekaj kilometrov pred Plitvicami
Sopotnika kar nista mogla verjeti. A tu je bila sraga krvi s kosmiči volne da sta skočila v avto po svoji Leici. To bo senzacija za Frankfurter Illustrierte' Volkovi pn belem dnevu na avtocesti, ki sicer še zdaleč ne zasluži tega imena a vendar vsaj vsakih nekaj minut privozi kak avto po njej.
Mož v liški noši in s torbo čez ramo je prišel po cesti. Niti malo se ni začudil m je povedal, da to ni nič posebnega. Zdaj ima volkulja mlade in mora ropati tudi podnevi, če jih hoče prehraniti. Sicer pa je pred kratkim avtobus povozil volka, ki je mimo ležal sredi ceste za nekim ovinkom, da se ni mogel pravi čas umakniti in je zato pripomogel šoferju do dvajsetih tisočakov nagrade.
Komaj sem sproti prevajal, kar je mož pripovedoval, in vsako stvar sem moral se posebej potrditi, tako vprašujoče in nejeverno sta me sopotnika pogledovala. Marsičemu sta se že privadila v teh krajih, ko smo filmali v pragozdovih rljesivice. Lovec nam je pokazal pravkar razkopano mravljišče in v ilovici vtisnjeno medvedjo stopinjo. Srh ju je stresel in tisto noč sta nemara slabo spala. Videli pa smo pravo divjo mačko in jo celo posneli, ko se je po debeli veji prihuljeno preplazila nad nami. Leglo divjih mačet pa nam je potem preskrbel nek drvar, da se bodo gledalci v kinu lahko čudih, kako ljubke morejo biti te sicer sila plašne m oprezne živalce. Na vsaki poti v goro smo naleteli na srnjad ki se je komaj zmenila za nas. Lovci so nam tudi pripovedovali o jelenih in divjih prašičih in videli smo celo še svežo kožo uplenjenega risa. Gozdne per-jadi m ptic pa je bilo povsod dovolj.
Na Plitvicah smo imeli poleg običajnega letoviščarskega vrvenja posneti lov na rake Teh škarjevcev, ki jih tod v jadranskem povodju ni ugonobila znana kuga kakor pri nas, je v Plitvičkih jezerih vse polno.
Potolažili smo bili ono deklico, kolikor smo mogli in se odpravili naprej
Končno smo tik pred mrakom prevozili most nad slapovi in jezero Kozjak se
je razprostiralo pred nami. Prijala bi nam kopel, a prej smo si po dolgih dneh
bivanja v šotoru in zakajenih bajtah, hoteli zagotoviti prave postelje in streho nad glavo.
Nedavno so tik pri Kozjaku, a vendar dovolj stran od brega, postavili velik kar prerazkošen hotel, ki je po večini prazen. Vsaj deloma je zaseden le nekaj tednov v sezoni, kajti cene v njem so tako privite, da bi bile v čast vsakemu najbolj luksuznemu hotelu kje na rivieri. Zato smo se že prej posvarjeni komaj ozrli na tisto škatlasto zidovje in hotelsko osobje, ki je prihitelo pred portal, ko je opazilo nemško oznako na avtu, se je moralo razočarano obrniti Ujeli smo se žalostne poglede številnih natakarjev, ki so na vrtu v svojih rajonih s pogrnjenimi mizami zaman prežali na uboge letoviščarje, da bi padli po njih kot kobilice po travi.
Sezona se še ni pričela in zlahka smo dobili sobo v enem izmed v gozdu skritih paviljonov, ki ne motijo prirodne slike. Sicer pa smo bih razen še dveh ali treh družb, edini gostje. Sopotnika sta se za mizo v obednici male restavracije potem seznanila s svojim rojakom, ki nam je pri kozarcu bakarske vodice povedal, da je v hudih škripcih.
Mudil se je na Reki po opravkih, in ker je bil prej gotov, preden je menil mu je ostalo še nekaj prostih dni. Morja se je bil že naveličal in se je s svojim avtom namenil na Plitvice. Srečno je prišel do Senja, tam pa sta se mu z avto-
stopom obesili mladi rojakinji, 'ki si zdaj v campingu kuhata večerjo, potem pa bosta prišli na turško kavo. Povabil ju je sicer tudi na večerjo, a sta se zahvalili.
Nikakor nismo razumeli, čemu se ta možak petdesetih let, ki so se mu dobro poznala na podaljšanem čelu in zajetnem životu, toliko trapi zaradi teh avtostoparic; posebno še, če sta mladi in prikupni.
Prišli sta v cowboyskih klačah in podjetno v čop povezanimi lasmi ter sta dobili svojo kavo. Kmalu smo možaka popolnoma razumeli. Dekleti sta si ga vzeli za zaščitnika in posredovalca za nadaljnji avtostop, ali bolje povedano, za zastonjsko vožnjo s Plitvic čimbolj daleč proti Dubrovniku.
Naša pot, kar smo neprevidno razkrili, je kazala prav v to smer in možak je že menil, da je svoji varovanki srečno oddal, ko smo jima morali povedati, da v avtu nimamo nobenega prostora več.
Zjutraj pa smo se mi znašli v težavah. Nikakor nisem mogel zvedeti, kje bi lahko dobil dovolilnico za lov na rake. Povsod so me navračali na razne naslove, celo v Zagreb. Nekateri so se kar čudili, da obstoji kaj takega, kot je lovna dovolilnica. Vedeli so sicer, da je nekje nek čuvaj, ki je plačan za to, da lazi okrog jezer, da pa bi imel nalogo varovati postrvi in rake, pa nikomur ni padlo v glavo. Potolažil nas je natakar, ki po svoji izjavi ni prišel na sezono delat, temveč izdatno zaslužit. Ta nam je povedal, da Hrvatska ni Slovenija ali celo Bavarska, kjer je vsaka postrv registrirana in se razni nebodijihtreba zanimajo, od kod postrvi in raki prihajajo na jedilni list. Povedal nam je tudi, da ima ribiški čuvaj zdaj doma preveč opravka s košnjo, da bi utegnil gledat, če kdo kje namaka ribiško vrvico.
Za vsak primer smo v hotelski recepciji pustih obvestilo, da smo pripravljeni plačati določeno pristojbino, brž ko se nam sporoči, kdo je pristojen za izdajo dovolilnice in sprejem denarja.
Natakar, ki je bil gotovo dobro poučen, je menil, da je to neumnost. Nihče se ne bo zmenil, če bi spraznili ves Kozjak in še kakšno drugo jezero povrh.
Rakom kajpak nismo šli žvižgat. Požvižgali smo le dekletoma, ki sta že navsezgodaj okušali mrzloto Kozjaka in sta prišli iz vode modrikasto nadah-njeni kakor nezreli češplji in sta od hlada kar drgetali.
Skrbni možak je v pozni uri, ko sta se njegovi varovanki že poslovili, menda zaradi tretje butelke bakarske vodice, že skoraj uspel s svojim posredovanjem. Angažirali smo ju namreč, da bosta pred kamero lovih rake. Mlajša je celo pristala, da jo bo smel največji rak, ki nam bo prišel v roke, uščeniti v prst.
Zgodaj je še bilo. Nad jezerom je ležala rahla meglica in do sonca smo utegnili nekoliko pokramljati. Dekleti sta povedali, da že tretje poletje tako potujeta po svetu, ne zgolj v zabavo, temveč zaradi študija, ker sta bih
arhitektki.	.
Z njunim nezadovoljnim varuhom bi se bili skoraj zbesedili, ker je sodil, da je avtostop v bistvu nemoralna zadeva, posebno še če so udeležena dekleta. Starši, da celo vlada v Bonnu, bi morala preprečiti, da bi se mlade Nemke ne podajale v skušnjave in nevarnosti. Pridal je še, da ima sina, ki se prav zdaj potepa nekje po Švedskem, namesto da bi študiral, in je z avtostopom po svetu že nategnil svoje šolanje za štiri semestre. Toda fant je fant in se mu ne more pripetiti kaj drugega, kot da bo spet prišel domov ves sestradan in razcapan.
Moja sopotnika še nista imela otrok in ju zato ni moglo skrbeti zanje. Celo imenitno se jima je zdelo, da sta tako daleč od doma srečala prikupni rojakinji in ob bakarski vodici na tihem menda že ugibala, kako bi ju zbasali v naše vozilo za druščino na dolgi poti.
Raki se love v vrše, z roko po luknjah ob bregu in ponoči s svetilko, ko lazijo na kopno. Najbolj uspešen pa je lov ob belem dnevu z dolgo šibo ki ima na koncu privezan košček smrdljivega mesa ah pa deževnika. Raki se zbirajo na plitvinah in tam žde med kamenjem. S čolna se počasi primakne šiba z vabo dovolj velikemu raku pred škarje in takoj bo zgrabil zanjo. Potem ga je treba le počasi povleči k sebi ter še v vodi obrniti na hrbet in gotovo je da ne bo več popustil. V dobrih dveh urah smo jih na ta način ujeli nad trideset. Dekleti sta kar cepetali od veselja in uščenjenka se ni prav nič kremžila ko je morala, bolj iz nagajivosti kakor iz potrebe, trikrat ponoviti to nezgodo!
Možak je priveslal za nami, ko je prebolel posledice preobilne bakarske vodice. Se slutil ni, da je bil s svojimi širokimi kretnjami posnet, ko je občudoval naš plen, ki je kobacal po dnu čolna. Nenaprošen je odlično odigral svojo improvizirano vlogo. Ce se je pozneje kdaj videl v kinu ah na televiziji; ves zajeten, krivonog s kopalkami pod popkom in slamnikom na glavi, kakor bi ušel iz Simplicissimusa, ni gotovo, če je bil samemu sebi všeč.
Plitvička jezera so nanizana v dolgi, tesni dolini in so vsa skupaj vidna le z Velike Kapele. Zato smo morah še tja gor, ko smo posneh poglede na posamezna jezera in znamenite slapove. Računali smo na dva dni zamude in tudi na to, da se bosta dekleti medtem že naveličali čakanja na nas in se že kako spravili do Karlobaga ob Jadranski cesti, kjer ju bo pač kdo pobral in potegnil bhze proti Dubrovniku. Možak jima je.sicer ponudil, da ju vzame s seboj in popelje v Munchen, kjer sta bili doma; celo prosil je, naj ga ubogata, a nista marali odstopiti od svojega načrta.
Brž ko so raki, privezani na nylonsko vrvico, seveda zato, da se niso raz-bežali, še odigrali, kako tiče na preži, zgrabijo za vado in sploh svoje ritenske plavalne umetnije, so romali v lonec in potem na našo mizo. Prav tedaj pa sem bil klican na telefon. Iz pristojne uprave je prišlo obvestilo, da brez vsakršnega plačila lahko lovimo, kohkor hočemo. Na ta način smo možaku brez skrbi nabasali precejšnjo košaro rakov. Spravljene med koprivami in v kataleptičnem stanju — raka je treba obrniti na hrbet in pritisniti na pravo mesto, pa povsem otrdi — je vzel s seboj, da bodo zaliti z bavarskim pivom.
V gozdovih Kapele smo ostali tri dni, kajti dva dni je vzdržema deževalo Kakor na ražnju smo se obračali v šotoru, ko je hlišč bobnal po platnu. Naposled se je le zjasnilo. Videli smo jezera kot biserni niz globoko spodaj med zelenjem gozdovja, ki se je svetlo in temno prelivalo v soncu. Razgled je segal po vsem obzorju, kajti na nebu ni bilo niti najmanjšega oblačka. Sopotnika sta obrala že dokaj sveta, a sta morala priznati, da so tu na jugu še tolike neodkrite lepote.
Na povratku z vrha ju je menda spet obšel srh. Počivali smo ob neki jasi, na orjaški bukvi, ki jo je podrl vihar, ko smo začuli neko momljanje, da smo prisluhnili. Niti trideset karakov pod nami je prikobacal po stezi medvedji mladič z belo liso na prsih in plečih, za njim pa se je prigugala medvedka s črno, bleščečo se dlako...
Samo zijali smo. Veter je moral biti ugoden, ker nas žival ni začutila. Snemalec je v svoji poklicni vnemi pozabil na strah in z vso previdnostjo odpiral kovček s kamero. Toda komaj slišno je zaškrtal pokrov, medvedka je kratko zarenčala, zginila v goščo in za njo mladič. Šele zdaj smo menda spet zadihali.
Snemalec se ni dal potolažiti, da je zamudil takšno izjemno priložnost, ki je gotovo ne bo nikoli več. Pri logamici smo potem zvedeli, da je ta medvedka
na pol krotka in je preteklo jesen z mladičem iz prejšnjega leta ob belem dnevu prišla trest hruško in se še zmenila ni za psa, ki je od hise lajal nanjo.
Na Plitvicah nas je čakalo presenečenje. Dekleti sta se z vedrom m vrtno škropilnico sukali okrog avta in ga čistili, da se je ves svetil. Tako smo brez posebnega posveta morali ukreniti tako, kot sta prebrisanki vedeli ze vnaprej. Vso prtljago smo spravil v nekakšen stolp na prtljažnik na strehi avta in se z največ trideset kilometri na uro odcijazili proti morju.
Dekleti sta bili vsestransko uporabni. Ko smo se mi mudili po svojem delu, sta nas oprali, nam kuhali in sploh tako stregli, da ju nazadnje že nismo vec mogli pogrešati in sta ostali z nami do konca.
Pozneje je prišlo obvestilo, da sta bih srečno dostavljeni na svoja naslova. Za naslednjo turnejo jima ni bilo več treba misliti na avtostop. Zagotovljen jima je bil prostor v avtu in vsa oskrba.
Ne bom trdil, da vse avtostoparice iščejo in naletijo na takšno ugodnost. Po večini se le tako nekako prebijejo in oni možak je nemara imel prav, ko je govoril o skušnjavah in nevarnostih. Toda v teh so bolj imetniki avtov kot pa prikupna mlada dekleta na svojih popotovanjih na slepo srečo, ki imajo svoj smisel in mikavnost. Mlad človek tako spoznava svet, ki bi mu sicer ostal zaprt. Srečuje ljudi drugačnega jezika in navad, vidi nove pokrajine, zgodovinske spomenike in sodobno rast. Vse to pa lahko zelo prispeva k zbhzanju med ljudstvi, kar je v današnjem razcepljenem svetu največjega pomena.
LUDVIK ZORZUT Kdo pesniku dal je peroti srebrne,
da z Brd se je vzdignil čez griče in krne
Pesniku-roiaku v tolminske gore?	.
r j .. V Podmelcu, na Knezi mu duh vasoval je, Alojzu bradniKU prj Munihih, Krdgoljih, Goljih iskal je še svoje ime.
Kdo jadra razpel mu je v sinje višave? Kaj niso čez grape, skoz punte krvave mu predniki šli?
Kod prednikov sled gre od sela do sela? Po svetlih samotah je v srcu vzkipela pojoča mu kri.
Je pesmi kot rožce presajal v gredice, vsrkaval soj očnic, encjanov zdravice, vso bistrost gora.
Pobral je ves pelin. Mu kri še zapluje, kjer čriešnje cvetoj in se sonči grzduje* nam vžiga duha.
Kdor jutranjih zarij prelesti s planine ujame, jih skrije v molčeče globine, — je pesnik spočet. Bregov vse dišave, ves vonj domačije in Brd polno čašo prežlahtnosti spije, —• je rojen poet.
* grzduje = grozdje
Bivak pod Montažem
RAFKO DOLHAR, TRBIŽ
Mislim, da so redki, ki so se kdaj peljali skozi Zeleno dolino proti Trbižu, pa niso naenkrat obstrmeli, ko je vlak počasi zavozil na viadukt blizu Dunje.' Ni jih pa iznenadila globoko pod viaduktom ležeča dolina, temveč impozantno lice, ki ga na to stran kaže zahodno ostenje Poliškega Špika. Impresija je bežna a vsakdo bo priznal, da jo je težko pozabiti. Malo ljudi ve za ime gore ki jim je podarila ta prelepi pogled, še manj ljudi pa ve, da sta v tej skladni kulisi, ki so jo za hip občudovali, kar dva bivaka. Gornji Surringarjev bivak je vklesan pod previsno skalo na Veliki polici malo pod vrhom Montaža, 2400 metrov visoko.
K temu bivaku smo se odpravili nekega sobotnega popoldneva. Najprej smo nameravali pristopiti iz Zajzere, a ker smo se zakasnili, smo se odpravili z avtom na Nevejsko sedlo in na planino Pekol, od koder k bivaku lažje prideš in tudi prej. V koči na Nevejskem sedlu sem se bolj za šalo zanimal, ali se ne bi morda dalo na Pekol priti kar z avtom. V tem primeru bi si prihranili poldrugo uro hoje, kar je bilo glede na pozni popoldan zelo važno. Povedali so mi, da gredo nekateri na planino s fiat 600 pa celo z giardineto. Torej bi se mi zamalo zdelo, če ne bi poskusili tudi s fiatom 1100. Zvedeli smo nadalje da je najbolj nereden prvi del ceste in da lahko pustimo avto ob cesti če bi' se med potjo premislili. Zato odločitev ni bila težka in poskusili smo A že na prvem klancu sta Lojze in Andrej izstopila. To je bilo na eni strani dobro, ker je avto nato lažje premagoval strmino, a tudi kolesa so na oblizanih kamnih bolj drsela. Tako sem prišel preko prvega klanca in si že mislil, da je najhujše za mano, pa se je muzika komaj začela. Klanec za klancem, serpentina za serpentino pa grobo in razrito dno. da nisi videl, ali bi se gnal ali počasi vozil preko vseh mogočih zaprek. Posebno pri nekem znamenju sta se Lojze in Andrej potila, a tudi meni je lil pot s čela, ker niti za volanom taka vožnja ni ravno najbolj prijetna. Tako smo poskakovaje in vzdihovaje, z zaleti in brez zaletov pa seveda samo v prvi prestavi končno prišli na planoto. Ob pogledu na Montaž se nam je odprlo srce. A takoj smo se zopet zresnili, ko smo zagledali skupino vojakov, ki so nam nasproti porivali džip. Pri vožnji se jim je pokvaril ker mu je odpovedalo srce. to je. bencinska črpalka. Kako bi se izmotali če bi se srečali na strmem klancu, še sedaj ne vem. Tako smo se ob petih popoldne izkrcali na planini Pekol.
Sonce ni bilo več visoko, ko smo si oprtali nahrbtnike in se po prijetnih zelenicah začeli dvigati proti Montaževim skalam. Čeprav so se zdele z roko dosegljive, smo vendar hodili poldrugo uro. preden smo se jih res dotaknili Prišli smo v senco škrbine Forca dei Disteis, preko katere so poševni žarki osvetljevali le še zahodni del planine. Na srečo smo v škrbino prišli pred senco To je pomenilo, da je sonce še za toliko stopinj nad obzorjem, da smo lahko računali vsaj še z eno uro svetlobe. Tako smo okrog sedmih zvečer preko lahkih skal prilezli na veliko polico, ki v obliki visokogorske »promenade« oklepa vso Montaževo zahodno in jugozahodno ostenje. Tu nas je pogled tako prevzel da smo morali kljub pozni uri za nekaj trenutkov posedeti. Za Kaninom je v vedno manjših kopastih oblakih ugašala dnevna prigrevica. Sence so že popolnoma preplavile dolino Reklanice in se prerivale vedno više ob Kaninove in
Montaževe obronke. Divji prepad Klapadorje je bil zaradi ostrih senc videti še strašnejši. Sploh pa ima ta razgled nekaj posebnega, ker si zaradi ostro odsekane police ne vidiš pod noge, temveč ti pogled sproščeno zaplava v daljino
in globino.	. .
Dolgo seveda nismo postajah; po prijetnih skalah in deloma kar dobri stezi smo lezli proti zahodu. A tudi sonce je lezlo k zatonu in že nizko nad obzorjem rdečilo karnijske in dolomitske vrhove. Da bi hitreje in varneje pnsli preko snežišč ki so v tej višini vedno kljubovala prodirajočemu poletju, smo razvili vrv Zakaj spodrsljaj bi tu pomenil skok v praznino, ki je vsaj tisoč metrov globoka Siva praznina se je s sencami dvigala iz doline, a na srečo nismo bili več daleč od zavetišča. Majhna kaverna nas je namreč opozorila na bližino bivaka. In res se nam je za robom zasmejala v žarkih zahajajočega sonca pločevinasta duplina: bivak Surringar.
Odložili smo nahrbtnike in takoj poskrbeli za vodo, zakaj v tej višini je mrak neznan: med sončnim zatonom in popolno temo je le kratek presledek. Za šumom, ki je prihajal od bližnjega snežišča, sva morala dvigniti precej visoko skalo da sva prišla z Andrejem do vodnega curka, ki nama je napolnil velik vrč, a tudi sestop s polnim vrčem ni bila lažja zadeva, tako sva se morala z Andrejem mestoma varovati.
Ko sva se vrnila k bivaku, je vsenaokrog prevladovala enakomerna in prijetna sivina, le še rdeča lisa se je videla na obzorju, nekaj raztresenih oblakov in svetla večernica nad zahodno zarjo. Torej nam je le po Kugyjevem navodilu uspelo v zadnjem trenutku, da smo se še pred nočjo pripravili za bivak m se posvetili prijetnim opravilom, ki so s tem povezana.
Medtem se je popolnoma stemnilo. Večernica je dobila številno družbo. Popolna tišina je vladala v naši višini in le nekaj drobnih lučic na dnu dva tisoč metrov niže ležeče Dunje nas je spominjalo, da nismo na kakšnem umetnem planetu, temveč priklenjeni na trdno skalo pod vrhom Montaža. Zaprli smo hladilnikovim podobne zapahe in zlezli v pograde. V "^kjer je prostora za štiri osebe, je bila ena postelja in ena odeja vec, a to nas kljub pn etm temperaturi^ S je vladala v notranjosti bivaka, ni motilo. Odejo smo velikodušno odstopili najbolj zmrznjenemu v družbi.
Tako sem v mirni poletni noči ležal v pločevinastem zaboju na visoki skalni polici, namesto da bi se v noči pred izpitom premetaval po topli postelji v Padovi. O razlogih tega položaja pa sedaj nisem premišljeval, ker se mi
36 ^Drugo*'jutro nas^je že ob petih prebudila svetloba: sijala je skozi edino zasteklerfo odprtino bivaka, ki zaspancem na čast gleda natanko proti vzhodu. Tako smo bili že nekaj pred sedmo pripravljeni za odhod.
Nekaj deset metrov smo šli nazaj po poti, potem pa smo krenili na levo po ne pretežkih skalah, ki so nam po lepih poličkah in, skoraj bi rekel stopničkah hitro pomagale v višino. Findeneggova smer, na kateri smo bili te kmahi postavi pred izbiro, zakaj pred nami sta se sedaj odpirala dva navidez zelo podobn a žleb a. Ubrali smo jo po levem, kot je pravilno, m preko nekaj kaminov p^šli z lahkoto na greben in na sonce. Greben nosi strasno► ime »Gresta dei draghi« in je res zelo zračen, ošiljen in nazagan Pri razgledu ¡fpfv vel ki zadregi. Na eni strani vabi Zajzera, na drugi Kamnsko pogorje. Da ne bi bilo zamere, smo malo posedeli na soncu in se razgledali naokrog Nadaljevali smo po grebenu proti vrhu, ki je bil sedaj le še nekaj sto metrov oddaljen. Iz doline so se že začele dvigati megle in imel si občutek, da na dnu
doline kar kipi. Ko smo prišli ob devetih zjutraj na vrh, so megle zakrile že marsikateri vrhunec. Le naš vrh 2753 m, ki je v Zahodnih Julijcih najvišji, je bil še nekaj časa v soncu. A dolgo se niti mi nismo kopah v sončnih žarkih, ker so tudi vrh Montaža začele preplavljati megle. Preden smo popolnoma utonili v megh, smo se odpravili po običajni poti proti planini Pekol. Na grebenu smo še videli novo pot, ki so jo beljaški alpinisti nadelali po severni Montaževi steni v Zajzero. Zamikala nas je, a za tako početje ta dan ni bilo časa. Preko škrbine nad zelenicami smo se zato obrnili od Zajzere, ki se je belila dobrih tisoč metrov pod nami, proti jugu. Po travnatih gredicah smo hitro prišli zopet do skal, ki so sivele iz megle. Mimogrede nas je opomnil še železni križ — in nehote postaneš opreznejši. Tudi čez vabljivo snežišče, ki je še viselo preko poti, se nismo podrsnih, ker se izteče z lepim skokom. Še enkrat preko skal in končno na snežišče, ki se izteče v prod in planino. Tu pa seveda ni bilo ovire, da se ne bi po njem podrsali naravnost v globino, do planine Pekol.
Spominska pot na Ojslrnik
Ali Ojstrk, kakor imenujejo to goro domačini njenega podnožja.
Ko so se po drugi svetovni vojni meje zopet odpirale, so se odpravili trije ziljski rojaki na planinsko pot tja gor. Bilo je meseca avgusta in lepo stanovitno vreme. Izbrah so smer čez mejni predel zapadnih Karavank, čez Petelin j ek in Sovško planino. Zanimalo jih je mimogrede pogledati v Sovče, staro rutar-jansko vas, v katero so se svojčas često spuščali naši smučarji. Strma, vijugava pot se izmota precej nizko iz gozda, stopi v zelenico sovškega polja in teče k vasi sami, ki se stiska k nasprotnemu robu. Mimogrede bi hoteli obiskati hišo in gostilnico Puherjevo, ki jih je bila že večkrat skromno toda prisrčno pogostila. Vendar gospodarja Martina niso več našli med živimi, med vojno ga je bil vzel Dachau. Bil je ovaden, ko je prenočeval partizane in skupno z najstarejšim sinom vržen v ječo. Nagli proces ga je obsodil na smrt, toda niso ga takoj usmrtili, temveč poslali v Dachau, kjer so mu odmerili isto usodo na nekoliko drugi način. Iz Dachaua se je vrnil samo sin. Sedaj je ostal na očetovini s svojo ovdovelo materjo in nedoraslimi sestrami in čakal, da bi prevzel posestvo. Na njem se je občutno poznala vojna zunaj in znotraj zgradb. Tudi stanovalcem samim se je poznalo prestano gorje.
Strm breg loči Sovče še iznad doline Ziljice; zato jih prištevajo še Rutam. Steza bližnjica se spušča po robu nizdol naravnost k naselju Ziljici ob državni cesti, ki je že tako zazidano, da se drži Podkloštra. Po tej stezi so sestopili in prešli reko Ziljico čez most na državni cesti. V nadaljevanju poti so sledili po smeri stare rimske ceste, ki je tekla sredi med reko in sedanjo cesto. Po nji so dospeli do Megvarja in Vrat, dveh razmejnih točk med Karavankami in Karnijci. Tu je bilo treba prečiti državno cesto tik ob meji med Avstrijo in Italijo in se vzpeti v pobočje Kapina, prvega nižjega vrha Karnijskih Alp na meji med Ziljsko in Kanalsko dohno. Po tem razvodju teče tudi državna meja do Ojstmika. Tu je bilo zopet tako kakor po prvi svetovni vojni, ko je bila ta meja ustvarjena. Od italijansko nemškega pobratimstva na meji sami ni
ostalo kaj dosti sledi. Pač je bilo nekaj fač1 zapuščenih ali požganih na Gorjanski planini, kamor je peljala čez omenjeni Kapin precej dolga pot, precej po ravnem. Sicer je od začetka malo odprtega razgleda, čeprav se skozi kako jaso že da uganiti gorato obzorje naokoli. Po poti v glavnem hodijo le obmejne patrulje in domačini pastirji in drvarji. Na Gorjanski planini se svet odpre in onstran dolinskih nižin se že ogledujejo rajde višjih gorovij. Tam je bilo že k zatonu. Stena Dobrača je še gorela v raznih barvah, v Juhjcih pa je že vstajala tema iz prepadov in samo rezovi in špiki so sveteh v rožnatem soju. Ko je v mraku utonila dolina Zilje, se je dvignil pritajeni šumot pod zvezdnato nebo.
Vrhunski stožec Ojstrka je drugo jutro, ko ga je obsijalo sonce, že prav iz bližine vabil. Vendar ga je še ločila globoka gorska preseka čez sedlo Sto-bovce, ki je po višini kar občutno nižje in veže žabniški Vrtinjlog z ziljsko Zahomsko grapo. Prečkanje čezenj vzame precejšen del dneva. No pa se ni mudilo. V tem sredogorju še ni pečin in golega skalovja razen nekaj skritih sten ob nižinskih grapah. Še Ojstrk sam, ki se je povzpel s svojim špikom čez dva tisoč višine, je skoro do vrha svojega stožca poraščen. Pod Zahomsko planino se nekoliko skrije očem, a zato se tembolj izrazito odgrinja galerija udornih strmin Dobrača z razdrapanimi in razkrušenimi stenami, ki ležijo v polnem sončnem soju najbolj slikovite barve. Pri tem dnevu, ki ga še ni skazila oblačnost, je bila tudi bližnjica od Zahomske do Bistriške planine neposredno pod vrhom Ojstrka samega slikovita. Le žalosten je pogled na obe planini, ki ju preseka meja in so stani vsaj na itahjanski meji delno prazni. Manjka pa tudi na drugi strani marsikaj, kar je bilo značilno za nekdanje čase, črede konj. Tu je bila reja težkih konj doma.
Po dolgi dobi, v menjavi dogodkov in doživetij, nas spomin ponese nazaj v davne prošle dni. Tudi našim planinskim romarjem je po daljšem presledku med vojno, ko so gledali svojo domovino, prišel v spomin svetel dogodek iz njihove mladosti, ko so prvič v svojem življenju šli v domače gore kot pravi planinci.
Bilo je nekako štirideset let nazaj, morda dve leti pred prvo svetovno vojno. Koroški slovenski študentje, ki so se jim družili kot nekaki mentorji visokošolci, so organizirali vsako leto ob velikih letnih počitnicah večdnevne izletniške sestanke s poglavitno nalogo, da bi se tesno združili in utrdili v zavednosti ter se pripravili za poznejše poklice. Seveda je bil med važnimi smotri tudi domači turizem in spoznavanje domačih krajev in ljudi.
No, in tisto leto je bilo domenjeno, da naj bo ta študentovski počitniški izlet na Zahomski planini, ki je imela v Korenovi fači2 pravo planinsko turistično kočo, prvo planinsko postojanko tedanjega mladega slov. planinskega društva na Koroškem. Napovedani čas meseca avgusta so se zbrali tam študentje z vse Koroške. Povečini so pešačili iz kraja v kraj, se med potom obiskovali in krenili potem v posameznih gručah k cilju. Tisti seveda iz daljne Podjune, so se podali na pot že nekaj dni prej, da so bili z najbližjimi Ziljani ob istem času na cilju. Tisti sestanek je bil tedaj pravo planinsko slavje. Sama mladina z nekaterimi starejšimi pobudniki, ki so skrbeli za predavanja, da se je izpolnil
1	Fače: to so planšarske bajte, postavljene v robeh; spodaj so zidane iz kamna, z lesenim nadstropjem, spodnji del hlev, zgornji stanovanje.
2	Zahomčan Milonig, po domače Koren, je preuredil del svoje planšarske koče in jo dal na razpolago planinskemu društvu. To je bila prva naša planinska postojanka na Koroškem. Planinska zveza je pred nekaj leti njemu, sedaj že pokojnemu, podarila diplomo. 2ivel je tedaj pri svojem sinu župniku v Stebnu pri Beljaku.
tudi resni plan sestanka. Zahomska planina je prekipevala tiste dni od veselja in presernosti. V ta vrtinec razigranosti so celo potegnili ves domači planšarski sve^ kolikor ga je bilo na planini. Čez dan so študentje delali krajše izlete na Vrač, k Zebranju, tam ob počitku poslušali govore in uživali razgled po vencu domačih gorovij in vršacev naokoli. Zvečer pa, opojeni cd planinskega zraka so se predali v planinski koči objestni sicer pa nedolžni razigranosti in zabavi Zaključek tistega izleta je bil zadnji dan vzpon na vrh Ojstrka v zgodnjem jutru, kjer so pričakali sončni vzhod in občudovali vstajajoči dan
To je bilo pred desetletji. Danes je spet vabil vrh Ojstrnika. To pozno avgustovo popoldne se je gorovje že odevalo v rahlo modrino, kar je naznanjalo bližajočo se jesen. Oči so se z očaka Ojstrnika zopet ogledovale po Zilji gor m dol, obiskovale so domače kraje od Brd mimo Štefana do Bistrice in Cač onstran pa niže dol čez Drašče k spodnji Zilji, ki se je med Dobračem in Karavankami ze mracila na vzhodu
Klim
Proklelije - Bjesket e Nemuna
MIRKO MARKOVIC
Poleg Cvijiceve koncepcije Prokletij v sklopu Dinaridov se pojavljajo tudi druga gledanja. Tako je Nopcsa 1. 1905 priobčil svoja pojmovanje o morfologiji in tektoniki Prokletij. Po Nopcsi imajo v Prokletijah dominantno vlogo omenjene planote, iz katerih se nepravilno vzdigujejo nizi raznih grebenov in vrhov Zato sodi Nopcsa, da v Prokletijah ne obstoji noben glavni greben, pa tudi zavijanja v tkim metohijsko smer ni. Vse do 1. 1927 so te sodbe osnovane brez
vse"l letTml POdlSge' 23 albanSki dd Pr°kletiJ je ta ne2°tov°st trajala
M +Sele ko°, S! P,°javi naša topo^rafska karta (Peč in Kolašin, kasneje Prc-kletije in Skadar), je omogočen nadaljni študij tega področja. Nove elemente v proučevanju našega dela Prokletij je priobčil 1. 1938 B. Gušič Tu so poleg drugih vprašanj prvikrat obrazloženi odnosi in meje dveh področij, kraškega in skriljastega. V reliefu Prokletij so opazni sledovi pleistocenske poledenitve To so opazovali in omenjali mnogi raziskovalci kot: Hassart, Vinassa de Regni Ker-ner, Almagpa in Nopcsa. Največ je prispeval k raziskovanju Cvijič Sodil je da so bile Prokletije obsežna visoka planota, prekrita v celoti z ledeno odejo To Cvijicevo prepričanje se je pozneje izkazalo kot pravilno. L. 1931 in 1933 ie proučeval poledenitev Gušič B. L. 1948 so se razširila ta proučevanja na največji del albanskih Prokletij. Te raziskave so popolnoma potrdile prejšnje Cvijičeva mnenja in nekatera tudi dopolnila. Gušič je natančno označil obseg in intenzivnost delovanja ledenikov na predglacialni relief tega gorstva. Dokazal je da je kraška erozija vrezala posebne dolinske oblike v izravnane planote pred poledemtvijo. Da te oblike niso nepopolne - kot je to slutil Cvijič - je dokazal Glusic z vrsto pojavov antecedentnih dolin. Te oblike so jasen dokaz, da današ-n j ah i drcgr afska mreža sledi potom, ki jih je erozija vrezala v reliefu znatno pred poledenitvija. Poledenitev je v Prokletijah imela intenzivnejši učinek na apnenčasti podlagi Tu se je v hladnih obdobjih lažje tvorila in hitreje topila ledena odeja. Globlje razloge za te pojave sem že popreje nakazal. Tako so se
Foto dr. R. Simonovič
Masivni pastirski stan
tudi tvorile morenske odkladnine. Raziskovanja na albanski strani dokazujejo, da so južna pobočja enako močno, če ne še bolj izpostavljena eroziji kot severna. Vzroki za ta pojav so v klimatskih razmerah v sestavi in legi tega dela Prekleti j. Vlažne in tople zračne mase, ki prispejo z morja, se zaradi reliefnih pregraj naglo dvigajo, ohladijo in izločajo precejšnjo množino padavin. Severna pobočja sprejemajo občutno manj reliefnih padavin. Slične, še bolj izrazite khmatske razmere so vladale v vlažnih obdobjih pleistocena. Zato so tudi južna pobočja tudi tako bogata s prodnatimi nanosi. Prokletije predstavljajo danes gotovo najbolj izrazito področje pleistocenske poledenitve na vsem področju Balkanskega polotoka.
Drug važen element v razvoju reliefa tega gorstva so procesi denudacaje. Rečna erozija deluje površinsko. Precej večji učinek povzroča kraška erozija. Vpliv atmosferilij, sonca in ledu posebno ruši apnenčaste stene in ustvarja izredno čudne oblike. Z razpadanjem apnenca se tvorijo sipine, ki polzijo m odnašajo material v dno dolin, Tu pa nastopa mehanično delovanje vode. Moc rečnih tokov iz Prokletij se kaže v trinajstih večjih gorskih rekah (Tara, Dim, Ibar. Istok. Beli Drim, Pečka Bistrica, Dečanska Bistrica, Ločanska Bistrica, Erenik, Valbona, Sala, Kiri in Cijevna).
Ce na kratko proučimo reliefne značilnosti Prokletij, se odpira cela vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Najprej bi bilo treba temeljito proučiti vse stratigrafske plasti, ki tu nastopajo. Iz podrobne geološke karte bi bilo potrebno rešiti mnoge probleme, ki se dajo iz nje razviti. Potem bi bilo koristno primerjati prirodni in družbeni značaj, ki ga povzroča sestava tal. Studi] zgodovinskih in etnografskih razmer v življenju tega predela bi gotovo pokazal
Primitiven pastirski stan iz protja	Foto dr. R. Simonovič
močan vpliv prirodnega okolja. Ta faktor se često in lahko opušča pri enostranskih geografskih proučevanjih. Toda narava je tu vso preteklost narekovala tok življenja kot redko kje pri nas.
DRUŽBENA OZNAKA. Prebivalstvo, ki poseljuje Prokletije, se sestoji iz več etničnih skupin, na katere je soseščina le malo vplivala. Medtem ko so osva-jalni narodi, ki so v zgodovini šli čez naša ozemlja, zavestno ali nezavestno vplivali na življenje in običaje staroselcev, v Prokletijah tega ne srečamo ali pa ne v tolikšni meri. Tu so od nekdaj živeli enolično po tradiciji ustaljeno pastirsko življenje. Močni selitveni tokovi so obšli to gorstvo. Zato so vse spremembe v načinu življenja prebivalstva v Prokletijah potekali počasi. Počasi so prispele novosti, a še težje so izginevali običaji in navade. Zato predstavljajo Prokletije predel stare, dobro ohranjene etnografske zapuščine, ki vsebuje razne značilnosti iz starih obdobij.
Od etničnih skupin v Prokletijah je najvažnejša in najstarejša tista, ki je do danes ohranila albanski jezik. Le-ta je vtisnila temu območju značilen pečat. Preteklost in kultura tega naroda sta megleni. Eno je gotovo, da po starosti spada med najstarejše na Balkanu. To se izraža v načinu starega pastirskega življenja, v običajih, ki so vezani na takšno življenje, v obleki, jeziku, pesmi, načinu gradnje, v duhovni kulturi, posebno pa v občutljivosti za čast, poštenje in skromnost. Še dosti tega čaka na temeljito etnografsko obdelavo.
Večja mesta in naselja okoli Prokletij doživljajo danes hiter družbeni razvoj. Moč in obseg tega procesa vpliva na staro zaostalo pojmovanje. Sicer nekoliko oslabljen prodira ta val v najbolj zakotne predele gorstva. Povsod se občutijo spremembe. Toda še več je tega, kar bi bilo treba spreminjati.
Hribovski tipi s Prokleti) (okolica Gusinja)	Foto dr. R. Simonovič
Ko sem potoval po teh planinah, sem opazoval, kolikor sem mogel, življenje in gospodarstvo gorskega prebivalstva. Vsi so živinorejci, a živinoreja je glavna in edina panoga gospodarstva. Stara naselja ležijo običajno v dolinah ob rekah. Niso gručasta, ampak razmetana s samostojnimi kmetijami, »kulami«, zgrajenimi iz kamna. Živina je pozimi zaprta v »kuli«, v nadstropju nad živino pa živi družina. Največ imajo ovac, manj goved. Tovore prenašajo na oslih. Življenje pozimi je v vaseh samotno in odrezano od ostalega sveta. Kar si pripravijo za ozimnico, to pozimi porabijo in komaj čakajo poletja, da gredo v planino. Ljudje in živina pozimi shujšajo.
Spomladi pa se začne pravo pastirsko življenje. Velike črede ovac gonijo takrat iz svojih stalnih naselij v planine, kjer so pastirske koče. Skupina teh pastirskih koč tvori tako znani katun ali bačilo, skupine katunov pa katu-nišče. Živino ženejo v planine v juliju.
Katuni so povsod v Prokleti j ah. Največ jih je ob robu metohijske kotline in so oddaljena dan hoda od zimskih bivališč. Najbolj značilna katunišča so Glodjanska, Ljočka, Novoselska, Bjelopoljska in Lučanska. Globlje v notranjosti so katuni Plcčica, Slane Poljane, Raškodol in Miliševac. V smeri Plav je največ katunov v dolinah Babinega polja in Treskavice. Gusinje žene živino v Djuroviče na Popadijo in Bor.
V gradnji koč se opaža razlika v izbiri gradbenega materiala. Na krasu je glavni gradbeni material kamen, na severovzhodu pretežno les. Tloris je povsod enak pravokotni k, razdeljen na dva prostora. Večji prostor ima ognjišče, služi za delo, bivanje in spanje. Manjši prostor služi za shrambo mleč-
Vrh Derovice (2656 m) in Pločica (2303 m)	Foto M. Markovlč
nih izdelkov. Poleg orodja je pribor za molžo, razna vedra, škafi in sodi. Pod je v vseh kočah gola zemlja. Deske služijo le za ležišča.
Življenje na planini, na svežem zraku in soncu po težki zimi ugodno vpliva na zdravje teh ljudi. Posebno velja to za otroke. Ostra klima in gorski zrak jeklenijo njihov organizem. Že zgodaj zrastejo v prave gorjane, navajene na vsako "vreme in napor.
Živina je čez dan na paši, pred nočjo pa se vrača v ograjene prostore pred kočami. Cez dan jih pasejo pastirji, ponoči pa jih pazijo močni ovčarski psi. Tedensko enkrat dajejo živini sol. Napajajo jih v potokih in pri izvirih. Kjer ni vode, ženejo živino na sneg, da ga liže in se tako napoji.
Življenje je poleg vse poezije zelo enolično. Dnevi se razlikujejo edino po tem, ali je lepo ah grdo vime. Ta enoličnost pušča vidne sledove v naravi teh ljudi. Tujec je vedno cenjen gost, toda popolnega zaupanja do prišleka ne znajo izkazati. Gostoljubnost izkazujejo s tem, da ponujajo svoje mlečne pridelke, ki često niso na higienski višini. Največ so me postregli s kislim mlekom, smetano in sirom. Nekuhano ovčje mleko se pije kot »jamuža«. Isto mleko kuhano s soljo imenujejo »jardum«, žejo si gasijo s sirotko in kislim mlekom. Sir, maslo, koruzo in krompir sestavljajo ves jedilnik. Vse potrebščine kupujejo v okoliških večjih mestih: Peč, Djakovica, Rožaj, Plav, Gusinje. Semkaj nosijo na trg viške svojih pridelkov, to so volna, mleko, sir kajmak, loj in kože. Poprej so hodih na trg v Skadar in Peč. Povezovala jih je karavanska pot. Iz Skadara so živino vozili po Bojani in jo prepeljali v Grčijo in Italijo.
V začetku jeseni, ko se pojavi prvo hladno deževje in megle prekrijejo planine, zapuščajo poletne pastirske koče. Ljudje se skupno z živino selijo v nižje predele. Ponekod se to sestopanje vrši v etapah. Počivajo na
nižjih planotah, kjer ljudje v bližnjih vaseh opravljajo poljsko delo in košnjo. Ko pride prvi sneg, se vrne življenje v zimska bivališča. Tako tu iz leta v leto poteka ciklus življenja.
Življenje, kot smo videli, je težko in polno skrbi za obstanek. Navidezno nezaupanje do tujcev in časopisov izvira iz grenkih izkušenj v preteklosti. Čeprav -osamljeni so ti gorjani polni plemenite občutljivosti. Prevara jih razsrdi. Navidezno nezaupanje do tujcev preneha, čim jih bolj spoznajo; potem te objamejo kot brata. Lahko bi tu navedel spisek imen za spomin na lepe čase v družbi teh ljudi. S solzami v očeh so me polni vznemirjenosti pri slovesu spremljali in mi dolgo sledili, dokler se nismo dokončno ločili. Vedno so me prosili, naj jih ne pozabim in naj jih obiščem, čim morem.
Čudno je, kako so nekateri prejšnji pisatelji imeli nasprotno mišljenje. Zdi se mi, da niso imeli dovolj priložnosti, da bi prišli v bližnji kontakt s temi gorjani. Sicer bi njihova sodba morala biti bolj pravilna. ZAKLJUČEK. Prokletije so bile do nedavna najmanj poznani del Evrope, danes pa je to področje velike gospodarske preobrazbe ter družbenega razvoja.
V	turističnem pogledu predstavljajo Prokletije nove jugoslovanske Alpe, zaradi izredne slikovitosti jih čaka izredna bodočnost.
Danes opažamo v Prokletijah, kako se iz leta v leto spi~eminja njihova pokrajinska slika, gradijo se nove ceste, odpirajo se številni kamnolomi, eksplo-atacija gozda, živinorejske zadruge, rudniki. To vse vpliva na podobo pokrajine.
V	bližnji bodočnosti bomo lahko opazili, kako je današnji gospodarski razvoj spremenil tudi to območje. Prokletije so neizčrpen vir različnih prirodnih dobrin, to pa bo gotovo glavno gibalo v bodočem razvoju tega predela naše domovine.
Prvič na Mangrtu
Dušan Cop
Med Julijci so vrhovi, ki si nanje posebno želimo povzpeti. Ne morda zato, ker so višji od ostalih, tudi ne zato, ker je njihovo ime bolj poznano, ampak preprosto zato ker te vselej, kadar jih zagledaš s tega ali onega vrha, tako silno vabijo, skoraj kakor da slišiš njihov klic, ko ti v daljavi oko najde njihovo plemenito obliko, mogočno, nepozabno podobo. Ne moreš se jim odreči, prej ali slej pride dan, ko na vrhu uživaš tiste edinstvene trenutke sreče in zadovoljstva.
Tako sem tudi jaz vedno želel obiskati Mangrt. Prvič sem ga videl z Mojstrovke, več kot dvajset let je zdaj že minulo odtlej. Skozi redke poletne oblake sem mu videl le široki hrbet, pokrit tu in tam s snegom, da je bleščal v soncu kakor bakrena streha visoke katedrale.
Pogosto sem ga videl na slikah. Pravzaprav so bile vse tiste slike enake — spredaj majhno, temno jezero, okrog njega še temnejši gozdovi, v ozadju en sam nad silnimi prepadi se dvigajoč greben, ki se končuje v sijajno oblikovano kupolo. Eno tistih fotografij — zelo stara je že — hranim v svoji zbirki med najljubšimi gorskimi fotografijami. Tako zelo mi je vedno ugajal tisti prizor. Saj se mu tudi dr. Kugy ni mogel odreči v svoji knjigi. Nikoli nisem bil tam, toda če mislim na Mangrt, se mi včasih zdi, da stojim na bregu tihega jezera in občudujem poslednji poljub sonca na vrhu visoke, ponosne gore.	.
Nekoč, po vojni je že bilo, sem ga videl z vrha Robičja. Bil je eden tistih dni, ki so med gorami tako redki, ko ni na vsem obzorju najmanjšega oblačka. Čeprav pravi Cankar nekje v Beli krizantemi, da ne vidi rad Ljubljane v takem jasnem dnevu, ker se »obrisi križem prepirajo med seboj«, sem si le predobro zapomnil tisti nepozabni dan. Kajti gore niso »kamenita puščava« in tako se še danes živo spominjam. Bilo je v mesecu juniju, sedel sem prav na vrhu med samimi modrimi cvetovi encijana. Visoko nad Poncami je kraljeval ponosni in lepi Mangrt.
Nekaj let kasneje sem ga videl od juga, iz Loga pod Mangrtom. V mesecu maju je bilo. Ni bil prav lep tisti dan in megle so se sprehajale po obeh velikanih, po
Jalovcu in Mangrtu.	.
Potem sem nekega lepega dne izvedel, da za obisk Mangrta ni vec potrebno dovoljenje in prav kmalu se nas je zbrala manjša družba z namenom, da se po-vzpnemo nanj. Toda, ko smo onstran Vršiča prišli do lovske koče pod Jalovcem, se je zgodilo prav tisto kakor osem let poprej, ko sva z bratom hotela naskočiti Jalovec. Na lepem nas je presenetil dež z nevihto in morali smo oditi navzdol, v
Trento.	, „_
Svojih namenov pa nisem opustil. Štirinajst dni pozneje sem z drugo družbo ponovno krenil na pot. To pot smo imeli srečo: vreme nam je bilo naklonjeno in na ovinku za Domom pod Prisojnikom nas je »naložil« popolnoma prazen avtobus beograjskega »Putnika«, tako da smo bili prav kmalu pri Tičarjevem domu, se preden so se večerne sence začele plaziti pod mogočne stene Julijcev.
Tako smo se odpravili po čudoviti razgledni poti nad Sočo in dolino Trente. Rad hodim tam, tako zelo rad — tisti večer pa je bil še posebno lep. Hodili smo počasi, kot pravijo Italijani: »Chi va piano, va sano e va lontano« Kdor hodi počasi, hodi varno in pride daleč. Saj se nam ni nič mudilo. Sploh pa je v gorah neumno drveti. Na žalost je danes mnogo takih, ki se bahajo s svojimi rekordi, če pa jih vprašaš, kaj so videli, kaj so doživeli, navadno ne vedo nič ali zelo malo povedati.
Besede so nam kaj kmalu zamrle, kajti prihajala je večerna tišina in z njo pesem mraka, »le chant du crépuscule«, kakor bi rekel francoski pesnik. Za nami so na vzhodnem obzorju žareli gorski orjaki v škrlatno rdeči luči zahajajočega sonca kakor ogromne bakle. Grintavec in Pele sta bila že v senci, le na njunih grebenih so se še igrali sončni žarki. Molče smo nadaljevali pot, samo naše stopinje so s svojim zamolklim šumom motile prihajajočo noč in od nekod, že iz daljave, se je s srebrnim zvokom oglašala Soča.
Visoko nad Triglavom je že bila svetla zvezda Mars, ko smo dosegli cilj, toda šele, ko smo stali prav pred Špičko, se nam je koča pokazala.
Spali smo slabo, vso noč nas je treslo od mraza. Odej namreč nismo imeli pa smo se pokrili kar s slamnjačami. Gore so dobre vzgojiteljice! Drugo jutro smo bili zgodaj na nogah, mimogrede smo se namreč hoteli povzpeti še na Jalovec, ko nam
je že bil čisto »pri roki«. Na zahodu so spet žarele gore, obdane z rahlo meglo, Trenta pa je se sanjala.	'
Nič nismo hiteli, pa smo zato več videli. Seveda so bile na vrsti spet vse gorske cvetlice, kolikor jih je še cvetelo, alpska madronščica in celo alpski mak, pa kameno-?esed nam ,ni zmanjkalo in kakor smo prejšnjo noč molče občudovali lepoto gora, tako smo zdaj tem bolj uživali razgled po morju gora, večjih in manjših pa pieko njih cez globoke doline in jezera, najbolj pa je pritegnil našo pozornost Ja-lovcev mogočni sosed Mangrt. Ali bomo prihodnji dan stali tam gori? Ali bo šlo to pot vse po sreči?
Popoldne smo pot nadaljevali preko škrbine Za gradom. Ko smo se vzpenjali po tistih meleh pod prepadnimi stenami Pelca, sem se nehote moral spomniti Hri-„SSS* Na?osIed.smo le »priplezali« v tisto ozko škrbino. In kakšen svet se nam je odprl onstran nje! Pod nami je ležala Bavšica, od začetka do konca oblita od sončne svetlobe, nad njo so se vzpenjali grebeni Briceljka na desni in Bavškega Grintavca na levi v daljavi so dremali Kanin in njegovi sosedje. In spodaj pod njim, tam nekje IG Dll Bovec.
.Navzdol po grušču in v sončni pripeki je šlo hitro in kmalu smo prišli do sedla
fJ^" Ki^fr^v mnog° PriJetnejša in po klasično divje lepi soteski smo se vse bolj bližali dolini Koritnice. Kako lepo je bilo, ko smo šli po ozki stezi mimo črede ovac in skozi bujno travo, nad nami pa so kipele v temnomodro nebo, kakršno je lahko le v kraljestvu gora, mogočne skalnate stene, polne velikih temnih lukeni Nad vsem tem sta se dvigala silna in ponosna, kakor da sta nepremagljiva Jalovec m Mangrt.	'
Imel sem dobrega prijatelja, morda je bil moj najboljši prijatelj. Nisva hodila v isto solo, toda kolikokrat sva skupaj blodila po ljubljanski okolici in iskala cvetlic za herbarij, enajst let nama je bilo takrat. Kolikokrat sva skupaj igrala šah ali namizni tenis, res, rad sem ga imel. Pa prišla je vojska in lepega dne ga ni bilo več k meni. Izginil je v Dachauu in se ni vrnil kakor mnogo drugih Koliko let je minulo od tistega dne, ko sem ga videl zadnjič? Ne štejem jih, toda pozabiti ga ne morem Se zdaj se mi včasih zazdi, da slišim njegov zvonki smeh pred vrati ko je obhajal, poln otpimizma, in začudeno se vprašam: Ali je mogoče, da ga ne bo več?
Da tista naša tura — ali ni vse tako, kakor da bi bilo včeraj, ali celo danes pravkar? Ko se spomnim tiste ure, ko smo hiteli po sončni zeleni rebri, se mi zdi' da f .tam y rokah šop trave, ki sem se je oprijel, ker mi je zdrsnilo na gladki, mokri travi, se vidim vitke macesne, še šumi v mojih ušesih bister studenec nenadoma se odpre pred menoj, zakaj zaostal sem in sam hitel za tovariši silen prepad, v globini pod menoj teče Koritnica, onstran nje je planina in nad njo velika ogromna gora — Mangrt. In desno od njega še vidim strme meli, nad njimi drzne rjave, črne in bele stene Jalovca.	'
Končno smo pritelovadili — in to v pravem pomenu besede — na dno V Kontni« smo se umih potem pa smo se napotili k prvemu kmetu. Tu bomo prenočili, smo sklenili, na seniku seveda. Kmet, dobričina, nas je rad vzel pod streho. Verjetno je bil turistov ze vajen. Dali so nam vse odeje, kar so jih premogli in še mleka smo se napili.
Preden smo legli, sem še stopil tja h Koritnici, da se razgledam po vremenu. Za Mangrtom in Jalovcem se je bliskalo in oblaki so pluli od zapada. To ie bilo slabo znamenje.
Slabo smo spali tudi drugo noč. Vroče nam je bilo na seniku in domače mačkp so nam vso noc nagajale, nam, nepovabljenim gostom. Končno nas je le uspavala Koritnica, ki je nekje blizu pela svojo enakomerno večno pesem.
Naslednji dan smo bili spet zgodaj na nogah. V prijetnem hladu smo se podali po dolini navzdol do zavoja predilske ceste, kjer smo povprašali za bližnjico in dobro je bilo, da smo vprašali. Mimo drevesnice in studenca nad njo smo se kaj kmalu znašli visoko nad dolino ter se v prijazni senci gorskih gozdov in ob polnih prgiščirh rdečih jagod, ki smo jih našli, v kratkih treh urah približali svojemu cilju — novozgrajeni koči pod Mangrtom.
Ves prostor zahodno od Mangrta je svet zase. Ker je odprt proti jugu, je porasel z bujnim rastlinstvom, vendar planik nismo našli več. Te so že ovenele," kajti bil je že začetek septembra. Vse, kar je za kočo, tvori široko sedlo in prav do tam je tudi speljana avtomobilska cesta. Razgled je še posebno lep. Ze med potjo smo občudovali Predil, izpred koče pa se je izredno lepo videla Kaninska skupina, dolina Jezernice in gore nad dolino Koritnice.
Nekoliko smo se v koči odpočili, potem pa smo se odpravili na vrh Pot drži prav ob robu sedla in ko smo ga dosegli, smo zagledali globoko v dolini, več kot tisoč metrov pod seboj, dva temna bisera, obe Belopeški jezeri. Lep je bil ta nofiled čeprav m bilo več sonca, ki se je pričelo skrivati za oblake na zapadu	'
Cez četrt ure smo bili pri vstopu v steno, kjer je speljana nova pot. Ta gre ves čas po nekaki grapi, le včasih smo prišli prav na rob stene, da smo daleč pod seboj videli sence, ki so jih sonce in oblaki risali na položna melišča. 2e smo se blizah vrhu, ko je nekje na zapadu zagrmelo. Pa prav iz tiste smeri je ves čas gnalo oblake. Grmenje je bilo vse močnejše, toda ko smo prišli na vrh, je kakor nalašč se enkrat posijalo sonce. Čeprav me je nekoliko skrbelo, sem vendarle občutil tisto liMnni0V«?iJS^°' ?r\Sm°^egli Cilj- Kaninske	sicer skoraj nismo videli,
PniS I i \ 1TL-7rh ?aČ Krnico (Pic di Carnizza) sta se kopala v soncu. Viš in Poliški Spik sta bila videti prav blizu in čeprav je čad poznega popoldneva marsikaj pnknval, sem le občutil velicmo tistih čudovitih gora. Spik nad Špranjami (Modeon del Bumz), Monte Cregnedul, Nabojs, Gamsova mati, Viš in Montaž s Severnim stolpom — kaj se je vse skrivalo v tistem rahlem mrču? Na Koroškem nismo videli ničesar, preveč je bilo megleno, Jalovec in gore proti vzhodu so bile brez sonca, v temni senci kopastih oblakov. Globoko v dolino so se svetila okna hiš v Trbižu in nekje na zapadu dolina Jezernice nad Rabeljskim jezerom Navsezadnie sem se moral spomniti tistega prelepega Kugyjevega opisa mesečne noči, ki io ie doživel prav na vrhu Mangrta... Nenadoma je zagrmelo tam okoli Rombona sonce se je skrilo za visoke oblake in zdaj so se lotile megle še našega vrha. Morali smo takoj odriniti čeprav je kazalec na aneroidu, ki ga je imel s seboj naš znanec iz koče pod Spičko, se vedno kazal na lepo vreme. Hiteli smo navzdol, toda megle so se vedno bolj gostile pričelo je pršiti, zagrmelo je prav blizu in kazalec na našem aneroidu oz. barometru se je na lepem močno premaknil. Lepa reč — kam naj bi se v skrajni sili zatekli v tisti nerodni grapi? Deževalo je vse močneje in kmalu smo bih cisto premočeni, da sem se nehote spomnil tistih besed iz stare latinščine- »vari nantes in gurgite vasto.« Tudi mi smo bili tako nebogljeni sredi megle in dežja Kaj bi bilo, da se je nevihta lotila še našega Mangrta? Tako pa je na našo srečo prenehalo grmeti in pošteno smo si oddahnili, ko smo pod seboj začutili grušč Ampak kako nam je potem teknila »mineštra«, ki nam jo je pripravila prijazna oskrbnica
V KOČI!
iut™ ?m°, SG P.05?0™1,1 0(3 V^ga, kar nam je bilo še prejšnji dan docela
¿V^iv^^i"0'. kaka škoda' da zdaj nismo bili na vrhu Mangrta! Kdo ve, kako daleč bi videli, kajti malo je gora, ki morejo nuditi tak razgled, kakršen je z njegovega vrha, ko je daleč naokrog skoraj vse nižje od njega
Potem smo ubrali isto pot kot prejšnji dan in čez slabe tri ure smo že sedeli
^ Crnu*\^?s?deIj smo P01 ure, potem pa se podali na poslednji del naše ture. Videti smo hoteli se dolino Koritnice, ki je vsaj zame ena naših najlepših Na °vinkTu eeste pod Jerebico smo se ozrli, še enkrat smo se hoteli posloviti od Mangrta — Jalovca ni bilo več videti — rahle jutranje meglice so pokrivale vrh a zdelo se mi je, da nam mogočna gora hoče nekaj povedati, kakor da nas je klicala nazaj. Le za par hipov smo postali, potem pa smo se obrnili grožečim stenam Rombona in soncu nad njim nasproti...
Stara je pravljica, da v Bogatinu tiči bajen zaklad. Lepa pravljica je to, a zaklada v Bogatinu m in nikoli ga ne bo našel, kdor bo iskal le zlata
In vendar skriva prav vsaka naša gora v sebi bajno bogastvo. Ne zlata, ampak bogastvo zdravja in lepote.	' ^
HcwdiKS?	T163' kadar pridem 2 gora> Plešem s seboj majhen drobec
tistega bajnega bogastva...
V snežnem objemu
JANEZ BIZJAK
S prijateljem hitiva po čudoviti dolini Kamniške Bistrice. Po neskončnem pešačenju iz Kamnika do doma v Bistrici bi se nama počitek zelo prilegel. Toda mudilo se nama je naprej. Vleklo naju je v čarobni in tihi svet belih Gnntovcev. V dopoldanskem soncu se je pred nama lesketala čudovita kulisa zasnezenih in poledenel h vrhov Brane, Turške gore, Skute in Grintovca, preveč vabljiv pogled, da bi mogla zdržati v dolini. Tudi nama ni bilo prijetno poslušati kričanje in hrup razigrane množice motoriziranih turistov. Zato sva se kmalu odpravila na Kokrsko sedlo.
Cim više sva se vzpenjala na sedlo, tem več je bilo snega Proti vrhu pa sva se že ugrezala čez kolena. In prav tu, kjer se je najglobje udiralo, sva dohitela dva nenavadna planinca, ki sta po vseh štirih lezla navzgor. Opremljena sta bi a povsem salonsko On je bil v nizkih špičakih in ozkih kavbojkah, ona pa v salonskih solnih z decimeter visokimi petami. Po nogah pa je imela potegnjeno tisto pajcevino, ki ji s strokovnim izrazom pravimo nylonke. Povedala sta nama, da sta iz doline želela le malo dalj na sprehod. Nekje sta slišala za Cojzovo kočo, a nista vedela, da so koče pozimi zaprte. Bila sta že čisto prezebla, špičaki pa so že tako »zijali«, da bi se jih noben berač več ne usmilil. Na najin nasvet sta se tik pred kočo vrnila v dolino.
V Cojzovi koči, oziroma njeni zimski sobi, sva našla skupino zagrebških P1*""0" cev Bili so zelo simpatični fantje, a zamerili so se nama s tem ker m nihče hotel razumeti slovensko. Na srečo so se tega kmalu odvadili in postali smo dobri prijatelji. Večer je minil v prijetnem pogovoru, medtem ko so zunaj viharji tulili svojo mogočno pesem.	.
Tri naveze so se naslednje jutro zarile v globok sneg. Začeli smo se vzpenjati na Grintovec. Priti nanj tudi pozimi ni bila nobena umetnost. Le snega je bilo toliko, da se nam je vdiralo do pasu in še dalj. Nešteti kristali novozapadlega snega so se v jutranjem soncu tako lesketali, da smo že skozi višinske naočnike komaj videli, kje hodimo. Proti vrhu je postajalo vse bolj ledeno in dereze so odlično opravljale sioj posel. Kmalu smo zmagoslavno stali na Grintovcu m se upirali v vihar, ki se je zaganjal od vseh strani. Vreme je bilo čisto jasno. Pogled, ki se nam je nudil e bil prečudovit. Kamor je seglo oko, se je razgrinjala svetlikajoča se snežna belma Človek bi občudoval in občudoval, a nagledati bi se ne mogel. To edinstveno doživetje je napravilo na nas nepozaben vtis.
Z vrha smo se po severovzhodni strani spustili na Velike Pode. Tu lahko se poleti mimogrede zaideš. A imeli smo precejšnjo srečo, da smo pod Dolgim hrbtom srečno prerili do vznožja Skute. Preko prvih raztežajev v poledeneli strmini smo hiS? napredovali. S cepini smo sekali stopinje, derezo so odlično prijemale in š o je kot na promenadi. A sčasoma je postajalo vse teže, strm na se je vse bolj večala n končno smo spoznali, da smo se pošteno zalezli. Rešitev iz tega nepnjetnega položaja je terjala velike napore. Morali smo prečiti zaledenelo in zelo zračno steno in se preriniti čez nek vražje strm kamin. Iz nahrbtnikov so pri romala na pomoč kladiva in klini. A klini so bili le bolj moralna opora. Najmanjši sunek bi jih mimogrede populil Da bi bilo še huje, so nas med temi »blodnjami« spremljali se močni sunki besnečega viharja. Toda tudi te težave in nevarnosti so se končale in končno smo zmagoslavno zasadili cepine na vrhu Skute. Nepopisni so bili nasi občutki. Prav zaradi večjih težav so bila naša doživetja na Skuti vse lepša kot na Grintovcu. Pod nami se je vila dolga veriga Savinjskih Alp, ki so se bleščale v zahajajočem soncu. Ostrim grebenom sta dala sneg in led novo obliko, da so bili se bolj fantastični. Pokrajina okrog nas se je kopala v čudoviti belini, ki se je tam nekje daleč na obzorju nevidno zlivala v eno samo modrino kristalnega neba.
Pozno popoldne smo bili priča prelepemu sončnemu zatonu. Za škrlatno silhueto Julijcev je počasi tonilo sonce in zlatilo visoke vrhove. Nešteto mavričnih in kontrastnih barv se je prelivalo med seboj, dokler ni belih vrhov oblil lunin sijaj.
V jasni noči smo se iz Cojzove koče zapodili v Bistrico. V dolini smo se neprestano ozirali na svetlikajoče se stene. Pred nami se je odprl impozanten prizor Kot nekje v pravljici je pred nami drhtela v mesečini kristalna zavesa od snega lesketa-jočih se vrhov Brane, Turške gore in Skute. Ti vrhovi so nas vabili nazaj v svoje skrivnosti.
Zasavska planinska pot
BLAŽ CREPINSEK
Ko sem prvomajski praznik preživljal z veselo družbo na Kalu Pod»o, so mi povedali, da je s tem otvorjena nova zasavska planinska pot Kumrovec— kum imenovana med planinci tudi .mala transverzala« Seveda sem|ekot dolgoletni planinec takoj navdušil zanjo. Ze isti dan sem poskrbel za knjižico, v kateii zbh4šžig^da ob zaključku dokažeš da si izpolnil zadn o nalogo erd^i tiskal vseh 14 oostoiank in po opravljeni poti prejmes posebno značko. Z zeljo, di si kmaiu poleg slovenske^ trans verza 1 ne značke, ki sem jo prejel že 1957. leta za opravljeno Maribo?-Ankaran, pripnem še značko zasavske planinske poti, sem rezerviral
nekaj dni dopusta za to pot.
Z ženo sva se odločila in se napotila poletnega jutra z motornim vlakom v Kumrovec, kjer sva obiskala rojstno hišo našega maršala Tita ter dobila prvi ^ tem sva otvorila v lepi, snažni zagorski vasi - ki človeka zelo ^ZT^nZ t nlaninsko pot ter našla posebno markaci o »Z«, ki označuje to smer in ki naju je spremiala vse do Zaključka, to je do Kuma. Ob krasnem, sončnem vremenu sva se povzpela iz Bistrice ob Sotli na Gorski dom (618 m). Od tu se je nudil krasen razgled rSih in gričih bizeljske pokrajine, kakor tudi na hrvatsko Zagorje s Kum-rovcem Nadaljevala sva pot, saj sva morala do večera na novo planinsko postojanko Boh o r^ Med ve ču r n o hojo po slovenskih vaseh, po vinorodnih gričih in tudi temnih gozdovih Bohorsie planote sem spoznal, da so tudi ti kra i vredni obiskat in da Swku tudi nižii gorski svet — če smem tako reči — nudi svojevrsten užitek, za kateregasen? ^ba boriti s skalami ne s klini in je zato lahko dostopen vsakemu delovnemu človeku. Sonce se je poslavljalo za gora^kon^zng marka nrin^liala k novemu lepo urejenemu planinskemu domu na Bohoiju uian uprava^ odigra Planinskega društva Senovo,' ki je ravno^ takrat jto^^ naiu ie priiazno sprejel in kmalu se je vnela živahna debata o planinstvu, o slavni XIV div^zi f ki s? e tod utirala težko pot na štajersko, ter še o marsicem tako da ie bilo končno le treba pomisliti, da naju čaka naslednji dan še dolga pot. Naslednje i utrose— ki j ub dobrim sklepom prejšnjega dne - nisvamogaodločitiza odhod
BK&ras srsfjs«.«
končno prispel v Podgorje h gostilni Pipan. Vsa pot od Bohorja pa do te »neuradne«
mmmmmm^
Lovrencu, kjer sva v ranih urah prejela peti zig zasavske poti.
V skromnem zavetišču ni bilo na razpolago ničesar, kar bi se po prehojeni pot:
prileglo.	k^sen ^^^ na ^ gtran. tu sva se po
fetSnoS
po stampUjfco K Diiznjenu	_ skojevka hodila med okupacijo na se-
s^nke»z^ezo«.^lastriikom SteSa se nato dolgo pogovarjala o Poteklih dneh strahotne vojne Pokazal nama je še hišo, kamor je moja žena pns a večkrat obiskat Tvojega očeTa ki je bil v teh krajih dobro znan partizan. Končno pa sva se le poslovfla in krenila proti Goram, novemu planinskemu domu, ki ga upravlja PDDol pr^ Hrastrdku LepaPplaninska postojanka z res	£ v i gradnji.
S člani UO imenovanega društva smo nadaljevali pot proti Dolu in na *ai,
Po primernem počitku sva naslednje jutro krenila na Mrzlico Ko sva se odpravljala dalje proti Partizanskemu vrhu po deseti žig za dokazno pot so nat preplašile megle, prve v teh dneh. Voznik - verjetno domačin ki je vozil les za
n, i n?hanlnSk° k0C° 113 MrZlic° ~ nama je P°vedal- da ^ megle ne ¿omen jo dežja pr njih, kar se je pozneje izkazalo za resnično. V zgodnjih iutraniS urah sva prispela na Podmejsko sedlo, nato pa po kratkem počitku nadaljevala ?ot na Partizanski vrh. Brez posebnih težav sva ga premagala in po kratkem odmom v Salamonovem domu zopet krenila na pot. Tokrat sva morala na 206 m vEoko Cemsenisko planino. Razgled je nepopisno lep, najsi bo proti krijski kSo? uS proti savinjski strani. 2ig je med tednom v planinskem za S v Zalokah S tako sva se spustila do te vasi. Ker je bil pred nama še ves popoldan in šfdovoli
Sr zavilf tTas" Cemtnlf Ž™' ^ 2apustila ZVesto spremljL?lko ma?kacijo Iz« tei zavila v vas Cemsenik. Kmalu sva zopet našla kažipot, ki naju je po enourni
?21.iPn? J na IZ ake" Sev?da sva se tudi tu «kopala v Medi skih toplicah in čakala da mine najhujša vročina. Tako sva se v hladu, dobro podprta odločila za
f/Ttntn^r-n ^i1'^1 86 na"Y* mlad g0zdar in smo nadaljevali pot EH
je študent na praksi, ki je znal mnogo povedati, da je čas hitro tekel, in sploh nismo vedeli, kdaj smo premagovali strmine.
Planinski dom na Zasavski gori, kjer sva dobila dvanajsti žig, je bil precej poln
„	l6P° "V* nac?ani ~ 80 se razSrinjale Savinjske in Kamniške Alpe
^SS i r 'r	Brano'1Skuto' Storžičem itd. S prostim očesom si lahko celo
zasledil Julijske Alpe s Triglavom. Razgled, ki ga nudi Zasavska gora, je edinstven in s tem pozabiš na druge nevšečnosti, kot je n. pr. nekoliko zastareli planinski dom Se v temi sva se napotila skozi Rovišče in Tirno na železniško postajo Sava Od tu
dom nohnJ^T V Laze'-nat0 ?a, na Janče> kJer imajo nov, lepo urejen planinski dom. Dobila sva trinajsti zig, oskrbnik pa vodi register teh, ki opravljajo to pot
kar je po mojem mnenju prav zato, da ne bi mogel kdo izkoriščati te žige Tako sva prešla torej ze na dolenjski del zasavske poti.
Pridružil se nama je mlad parček in šli smo mimo Štange in Povšnika na Kum, kjer je bila za naju zaključna postojanka, za njiju pa razen Janč - otvoritvena Ob lepem vremenu smo se dvigali pa se zopet spuščali vse do Kuma, ki je znatno oddaljen od Janč tako da si res že želiš počitka. Sklenili smo, da prenočimo, midva pa se naslednji dan vrneva po opravljeni poti domov. K nesreči pa je bila ta dan soh°t? mx ker sm° Sor prispeli v poznih popoldanskih urah, ni bilo nobenih prenočišč vec na razpolago. Midva z ženo sva triumfalno sprejela zadnji, štirinajsti žig Dve starejši ženski — nepoznani — sta nama ponudili svojo posteljo, ker sta videli precejšnjo utrujenost moje žene, onidve pa da bosta spali na klopeh v jedilnici Primer ki ga je vredno omeniti. Zahvalila sva se ter jo kljub vsemu ucvrla na železniško postajo Trbovlje.
društvene novice
OB 100-LETNICI AVSTRIJSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA (OAV)
V dneh od 21. — 23. septembra 1962 sem se z dr. Francetom Avčinom udeležil svečanosti ob 100-letnici avstrijskega planinskega društva na Dunaju. Oba sva se udeležila te slovesnosti kot zastopnika Planinske zveze Slovenije, s strani Planinske zveze Jugoslavije pa se jih ni udeležil noben zastopnik. Vseh prireditev, ki so bile organizirane, se nisva mog'a udeležiti, ker so se vršile že en teden prej.
Dne 21. septembra zvečer sva prisostvovala predvajanju nagrajenih diapozitivov v glavni dvorani univerze.
Dne 22. septembra je bila dopoldne skupščina Avstrijskega planinskega društva, navzoči so bili mnogi gostje in predstavniki planinskih združenj iz vseh alpskih držav. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo tega društva za obdobje prihodnjih petih let, pri čemer je prišlo le do manjših personalnih sprememb. Popoldne je bil za predstavnike drugih planinskih organizacij sprejem, na katerem sva izročila pismene pozdrave in darila Pla-
ninske zveze Slovenije, prav tako, kot so to storili zastopniki planinskih organizacij drugih alpskih držav. Takoj za tem se je vršil zlet mladih planincev, na katerem je govoril tudi avstrijski minister za prosveto. Dobil sem vtis, da je organizacija planinske mladine postavljena sicer na čvrste organizacijske temelje, in so tudi uspeli zajeti v svoje vrste zelo veliko število mladine, vendar so vzgojne metode in zlasti poudarjanje zunanjih znakov nam precej tuje. Na ta dan smo se udeležili še slavnostne predstave dunajske opere in pa članskega večera.
Glavna prireditev je bila 23. septembra dopoldne. Na proslavi je govoril tudi zvezni prezident republike Avstrije. Ob tej priložnosti so tudi prvič uradno pozdravili predstavnike planinskih organizacij alpskih držav, med tem ko so ob vseh drugih priložnostih pozdravljali samo predstavnike nemškega planinskega društva, s katerim imajo očitno vedno tesnejše stike. Letos sta obe organizaciji tudi izdali karto z območja Zugspitze. Proslava je izzvenela nad vse slovesno in je potrdila velik pomen, ki ga avstrijska javnost in tudi najvišji državni organi pripisujejo planinski organizaciji v celotnem življenju, zlasti pa seveda na področju vzgoje mladine, oddiha državljanov in v turizmu. Vseh slavnosti so se udeleževali tudi predstavniki drugih planinskih organizacij v Avstriji, njihovi medsebojni odnosi pa niso vedno najbolj prisrčni. Poleg Avsfrijskega planinskega društva kažejo veliko zanimanje za stike z nami zlasti funkcionarji Avstrijskega alpskega kluba.
Naša udeležba je bila koristna, saj je prišlo v medsebojnih razgovorih do izmenjave mnenj, pri čemer je jasno pris'a do izraza težnja po okrepitvi medsebojnih odnosov. Avstrijci se zelo zanimajo tudi za predavanja o Jugoslaviji, zlasti s področja planinstva. Dr. France Avčin je ob tej priliki dobil nekaj vabil za taka predavanja v Avstriji.
Dr. Rupko Godec
IZ TRANSVERZALE
Ko se je po dolgem času vreme izboljšalo, sem se zopet odločil, da na-da'jujem pot po naši transverzali. Na vrs'i je bila smer: Tolmin—Mali Golaki —Iztokova koča—Caven—Predmeja.
Z m'adincem Zivkom sem odšel na pot. Kmalu pa sva bila zelo razočarana,
ker ni bilo nikjer tako, kakor piše v knjigi PO SLOVENSKIH GORAH. Na. Malem Golaku je bila pločevinasta skrinjica polna vode, njen pokrov dva metra proč, o štampiljki in vpisni knjigi pa niti sledu. Prav tako ni bilo štampiljke in vpisne knjige v Iztokovi koči. Ko sva prišla do Bavčarjevega zavetišča na Cav-nu, je bila koča zaprta, pod njo pa je čakalo sedem ljudi. To je bilo 1. 7. 1962. Cez kake pol ure je prišel mimo domačin, ki je povedal, da je zavetišče zaprto zaradi bolezni, štampiljko za Čaven pa ima Gozdna uprava v Predmeji. Ko sva se zglasila v imenovani upravi v Predmeji, so nama povedali, da hrani vse štampiljke hotel v Predmeji. Tu sva jih res dobila.
Ob čudnem neredu, ki sva ga z Zivkom opazila na tej poti, se mi je zbudila misel, da bi morali potujoči planinci take primere javljati Planinskemu Vest-niku. Uredništvo naj bi jih sproti objavljalo, hkrati pa opozarjalo prizadeta planinska društva, da bolj skrbijo za red v kočah, ki so v njihovem območju.
Vlado Golob Tolmin
PD LJUBNO. Društvo spada med tista, ki nimajo lastne postojanke, deluje pa v kraju z izvrstnimi naravnimi pogoji za turizem. Planinska organizacija v tem kraju je dolžna, da turiste povode iz kraja, kjer se zadnje čase stacionarni turizem kar lepo razvija, na številne prekrasne izlete, ki jih v taki obilici nudi ljubenska okolica, dalje da razvija smučarski šport med mladino, da pomaga pri mladini obujati smisel za turistično in planinsko kulturo, da vzdržuje markirana pota in s primerno reklamo opozarja nanje. Posebno področje Kala in Rogatca, področje med Pcdvolovlekom, Grmičem, Gornjim Gradom in Savinjo je za naše planince dokaj tuje, malo obiskano, malo čislano, predstavlja pa izredno zanimivo pokrajino s čudovitimi pogledi na Savinjske Alpe, geografsko in etnografsko posebnost, ki je vredna ogleda.
Občni zbor je o vseh teh stvareh razpravljal, posebno pa poudaril potrebo po mlajših odbornikih. Ta pom'aditveni problem se v društvu že nekaj časa navaja, prave rešitve pa društvo še ni doseglo..
T. O.
alpinistične novice
KAMNIŠKI ALPINISTI Tone Škarja, Metod Humar, Jože Grabljevec in Pavle Šimenc so letos avgusta obiskali Chamo-nix. Vsi skupaj so izvršili prečenje Mt. Blanca, nakar je naveza Škarja-Humar poizkusila preplezati severno steno Gran-des Jorasses. Ko sta dosegla 400 m višine, je pretila nevihta in plezalca sta sestopila iz stene.
ČLANI AKADEMSKEGA AO so v letu 1962 dosegli lepe uspehe v inozemskih gorah. Najbolje sta se odrezala Barbka Lipovšek in Peter Ščetinin, ki sta med drugimi preplezala tudi diret-tissimo v severni steni Velike Cine. Sandi Blažina je v družbi tržaških alpinistov preplezal v jugozahodni steni Cadin de la Bise smer Mazzorana (V—VI) v severozahodni steni Corno del Doge smer Del Pra-Da Col (V—VI) in direktno varianto kaminske smeri (IV) v jugovzhodni steni Male Cine. Naveza ing. Franček Mulej in Tine Cedilnik se je povzpela na Mat-terhorn (Hornli greben), Breithorn in Mali Matterhorn. Naveza dr. Uroš Tržan in Marija Pipan je izvršila vzpon na Mt. Blanc in preplezala smer Castiglioni-Khan (IV—V) v Torre Venezia.
MARJAN KRISTAN, član AO Železničar, že dalj časa biva v Avstriji. Od tam nam piše o svojih plezalnih vzponih. V skupini Gesause je plezal diagonalno smer v severni steni Dachla in direktno smer v razu Rosskuppe, severni greben in zapadno steno Kalblinga, v skupini Dachstein smer Steiner v južni steni. V skupini Wilder Kaiser severovzhodni raz Christaturma, kamine v Totenkirchlu, Diilferjevo smer v Fleischbanku in severni raz Predigtsthula. V skupini Hoch-schwab leobensko smer in še nekaj smeri VI in VI +. Pri nas doma ni zabeležil tako sijajnih vzponov. Preseneča nas, da je večino vzponov opravil solo.
JUŽNO STENO KOGLA sta v prvenstvenem vzponu preplezala 13. in 14. septembra 1962 Tone Škarja in Pavle Šimenc (oba AO Kamnik). V spodnjem delu stene sta plezala med smerjo Zupan-Šmerov in poševno zarezo (dr. Srakar-Cešnovar) direktno na gredino. Zaradi slabega vremena sta izstopila po gredini iz stene. Naslednji dan vstopila še v zgornji del stene nad gredino in izstopila na rob stene po varianti, ki sta jo preplezala že leta 1959.
V SEVERNI STENI Male Mojstrovke je plezal novo smer solo Lojze Šteblaj (AO Litostroj). Smer poteka po stebričku med razom ob kaminih in zapadnim razom.
BIVAK pod Skuto, ki ga upravlja AO Ljubljana-matica propada. V njem se je naselila lesna goba, ki ga postopoma uničuje. Deloma je temu kriv AO sam, ki ni dajal ključev vsakemu interesentu in je bil bivak le redko prezračen. Lani je imel sicer 59 obiskovalcev, vendar so bile to večje skupine po 6 in več obiskovalcev. Letos je bil obisk še slabši. Do konca septembra so ga obiskale 4 skupine, skupaj 9 obiskovalcev.
ČLANA AO Kranj Jože Žvokelj in Franc Ekar sta lansko zimo februarja preplezala direktni žleb v severni steni Kočne: Smer izstopa iz Povnove doline direktno na vrh Kočne. Pred leti so bili pozimi v tej steni že Kočevar, Perko in Zupan, vendar so izstopili iz stene precej desno od vrha. Franc Ekar in Srečko Travnik sta ob zaključku zime preplezala Fuksovo smer v severni steni Dolške škrbine in severozapadni greben Kočne.
Lj
ALPINIADE na planini Rila v Bolgariji se je v septembru udeležilo tudi 6 Jugoslovanov, med njimi Sandi Blažina in Milan Valant. Naša plezalca sta izvršila naslednje vzpone: zapadni raz Iglate (IV B), vzhodno steno Zli zoba (VIA), univerzitetno smer v Eleninem zobu (IV) in severno steno Maljovice (V). Ob zaključku sta obiskala še Vratca na Stari planini in tu izvršila nekaj lažjih vzponov.
ALPINISTIČNI TABOR v Vratih letos ni povsem uspel. Obiskalo ga je le malo alpinistov. Kaže da isto mesto tabora iz leta v leto ne prija alpinistom, saj si želijo plezati tudi v kateri sosednjih dolin.
AO MEDVODE je letos avgusta organiziral odpravo v Centralne Alpe. Udeležili so se je Janez Duhovnik, Roman Robas, Stane Šmuc in Jože Hočevar. Povzpeli so se na Mt. Blanc, na A. Blaitiere de Chamonix po Spencerjevem kuloarju. Vzpon po grebenu Moine na A. Verte jim ni uspel.
V SEVERNEM STEBRU SKUTE je bila v začetku oktobra preplezana prvenstvena vstopna varianta. Plezala sta Janez Bizjak in Pavle Grešak, oba AO Trbovlje. Nov vstop poteka po navpičnem razu po levi strani značilnega žleba v stebru. Po petih raztežajih (150 m) se
združi s klasično smerjo v severnem stebru. Višina navpičnega raza je 100 m; ocena: V., dve mesti +V.
CENTRALNO SMER v severni steni Rjavine je sam preplezal Tine Zupančič (AO Jesenice).
GORE IN MLADINA
V letošnjem letu se je tekmovanja GORE IN MLADINA udeležilo 16 mladinskih odsekov. Ocenjevalna komisija ter mladinska komisija sta bili pred zelo težko nalogo. Kot je znano, so kriteriji za ocenjevanje dejavnosti neke specifične organizacije še posebej pa planinske zelo dvorezni in zato večkrat neobjektivni in rezultati nerealni. Samo primerjanje števila izletov, recimo s številom izmenjav propagandnih skrinjic se sicer da nekako potlačiti v točkovalni sistem, a so nesoglasja včasih le prehuda.
Nadalje še vedno pravilno ne vrednotimo dejavnosti mladinskega odseka, ki ga je v letu dni realiziral 15 000 din, ko ga poslavljamo ob odsek, ki je potrošil tudi 100 000 in več.
Ne nazadnje vplivajo na ocenitev tudi ostali pogoji ter krajevni činitelji. Razlike se pokažejo v glavnem pri socialnem sesfavu mladincev, oddaljenosti od gora itd.
Kljub navedenim pomanjkljivostim pa vedno znova ugotavljamo, da je to edina naša akcija, s katero nastopamo tako v republiškem kot v zveznem merilu. Mogoče prav to naše tekmovanje vsaj v neki meri tudi navzven pokaže smisel in namen delovanja planinske organizacije pri mladini.
GORSKA STRAŽA
MK je v zvezi s sklepi posveta mladih planincev na Zasavski gori precej časa posvetila tudi stikom z Zvezo tabornikov Slovenije ter pričela s sodelovanjem pod-
Novice iz mladinskih odsekov
ročnih koordinacijskih odborov organizacijsko in kadrovsko pripravljati mlajše pa tudi starejše planince za vstop ter sodelovanje pri Gorski straži.
Na dveh seminarjih za mladinske vodnike so udeleženci poslušali tudi pre-cej razširjena predavanja o zaščiti narave. V načrtu imamo, da bi v bodoče na vseh vodniških tečajih slušatelji obvezno opravljali tudi skušnjo za gorske stražarje. Nadalje bi na teh izpitih sodelovali tudi vsi ostali, ki se zanimajo samo za gorsko stražo.
V jesenskem in zimskem času namerava MK ponovno pripraviti več predavanj ter skušenj predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo večjih izušenj s tem delom. Tečaji bodo dvodnevni (sobota-nedelja) na kaki planinski lažje dostopni postojanki.
PESMARICA
Med sklepi MK, ki jih je potrebno čimprej uresničiti, je tudi naloga, po kateri naj bi v prihodnjem lutu poizkusili izdati žepno planinsko pesmarico. Vsebovala naj bi poleg najlepših borbenih ter narodnih tudi najbolj priljubljene planinske pesmi. Seveda so možnosti zaenkrat le take, da bi publikacija zbrala le besedila pesmi brez not. Tudi tehnika in denar silita v to, da bo skoraj obvezno pesmarica vsaj prvič le ciklostirana.
MK prosi vse, ki imajo veselje do dela in ustrezne zapiske, da to sporoče, seveda pa tudi pogoje ali pridržke. Upajmo, da bomo tudi to nalogo uspešno rešili.
T. B.
Popravi v članku dr. V. Vovka »dr. Alojz Gradnik 80 let«, PV 1962 str 433 1. vrsta »3. julija« v »3. avgusta«.
V članku ing. Cirila Jegliča »O rojstvu Juliane v Trenti«, PV 1962 str 447 12. vrsta od spodaj navzgor »smo« v »so«.
PV 1962^slr11458' ^ F,'anceta Avčina naslov: Zakaj Soča »postaja«... v »ostaja«,
Uredništvo
iz planinske literature
ALPI GIULIE, Rassegna della Sez. di Trieste del Club Alpino Italiano, So-cieta Alpina delle Giulie, Numero unico 1931/62, Anno 56°. Tržaška publikacija, ki jo je izdala Societa Alpina della Giulie, uredil pa Claudio Prato, je pravzaprav posvečena spominu dr. Cax-la Chersija, ki se ga je spomnil tudi naš list. Celestino Cena mu je napisal obsežen nekrolog, dr. R. Timeus pa opisal stezo, ki bo imenovana po njem v Zapadnih Julijskih Alpah nad Ovčjo vasjo. Po slikah sodeč bo ta pot velika turistična pridobitev. Tržaški geolog prof. Marussi poroča o delu, ki ga je opravil topografski in geodetski inštitut tržaške univerze v okviru mednarodnega geofizikalnega leta, dr. Legnani in Vianello pa sta prispevala speleološka članka s tržaškega Krasa, Maria Lonzarja članek o visokogorskem smučarstvu pa govori o sredstvih in načinih, ki naj spričo sprememb v zimskem športu požive zimski alpinizem podaljšanih stopal.
RIVISTA MENSILE, volume LXXXI, N. 1—2, Torino 1962. Poleg običajnih objav CAI, ki so za spoznavanje italijanskega planinskega življenja in organizacije zelo zanimive, je ta številka skoraj v celoti posvečena inozemskim velikim gorstvom in kaže, kako CAI zadnja leta upošteva vrednost alpinizma za nacionalno in državno afirmacijo. Mario Fan-tin poroča o dosežkih ekspedicije v perujske Ande 1. 1958, Pietro Meciani, ugledni geograf, pa nadaljuje z opisom Cordiller. Ta geografsko alpinistična monografija se opira na najboljšo literaturo in pomeni lep doprinos za študij Andov. Bertoglio je v tej številki nekoliko pozno posredoval Ši-Cang-Cunov opis kitajskega vzpona na Everest in pri tem izpustil vso značilno patetiko na koncu vzpona, o kateri smo mi poročali po francoskih in angleških virih. Za tiste, ki jih zanima višinska fiziologija, bo zanimiv članek Ettora da Toni o alpinistični medicini. Številko uvaja panegirik Guidu Reyu z zanimivimi slikami iz njegovega življenja v Breuilu; izšel je za 100-letnico rojstva tega gorniškega poeta.
NOS MONTAGNES, glasilo CSFA (Revue de Club Suisse de Femmes Alpi-nistes), 4—5—6, 1962, je zmanjšal svoj obseg zaradi finančnih težav in zaradi pomanjkanja sotrudnikov, kakor pravi urednica. Uredniška miznica je prazna,
kaže tudi, da ima klub težave s pomlajevanjem. Omembe so vredne reprodukcije gorskih akvarelov Clare Durgnat — Junod, ki se je uveljavila že tudi zunaj švicarskih meja. V št. 5 je komunike UIAA marca 1962 z Rousseaujevim naslovom: »Vrnitev k naravi«. Komunike se ukvarja s perečimi problemi mehanizacije turizma v Švici: Lotschental, Bern-ske Alpe, Haute route, žičnica na Aiguille du Goûter, aeroturizem. V št. 6 je vreden branja članek o andaluzijskih gorah in poročilo o Rousseaujevem letu.
DIE ALPEN — LE ALPI — LAS ALPS — LES ALPES, bilten 5—6, 3. zv. 1961, 2. zv. 1962. Bilten je gotovo najbolje urejevan od vseh, kolikor jih naša redakcija dobiva. Dva, trije članki ga uvajajo, slede novice iz sekcij, kronika iz vsega sveta, novice o vodnikih in kočah, mladinske novice, zaščita prirode in recenzije. Lanski zvezek, o katerem še nismo poročali, ima vrsto tehtnih članov. Blumenthal podaja orografski pregled vzhodnih Pirenejev, Grossglauser opisuje wališke gorske kristale, Avstrijec V. Wandau poroča o alpinizmu v Kavkazu, Biancardi pa o G IV, Gašerbumu IV. V 2. zvezku 1962 isti Blumenthal poroča o svojem delovanju v Etiopiji v pogorju Semien, Dyhrenfurth priobčuje himalajsko kroniko 1959—1961, Weishaupt pa svoj prvenstveni vzpon v Rakovi špici. V obeh zvezkih so glaciološka poročila, ki kažejo znanstveno višino švicarske glaciologije, v obeh zvezkih nastopa Ga-šerbrum IV, kajti tudi v 2. zvezku poroča o vzponu nanj Maraini. Vrednost švicarske revije je tudi v dovršenih ilustracijah na najboljšem papirju in nenadkri-ljivi izdelavi. Vsak zvezek prinaša tudi barvno reprodukcijo umetniške slike iz gorskega pejsaža.
JOURNAL, Vol. IV. Nr. 11., 18. aprila 1962. Journal izdaja Švicarska ustanova za raziskovanje gora, urejata ga znani Marcel Kurz in H. Richard Miiller. Pričujoči zvezek ima svojo vrednost v obširnem članku ing. Fritza Moravca o Spitzbergih, v pregledu alpinistične zgodovine na Gronlandiji, ki ga je napisal Erik Hoff, v opisu japonskega vzpona na Api (Jasuši Egami) in v obeh člankih, ki poveličujeta delo geologa Arnolda Heima. Posebna uporabna vrednost je v zbrani bibliografiji Heimovih spisov in bibliografije gronlandskih alpinističnih
vzponov. Kronika v Journalu je vezana na alpinistična in turistična središča. Zer-matt, Graubunden, Breuil, Macugnaga, Alagna, Chamonix, Oisans. Tu ima Journal stalne poročevalce, med katerimi omenimo Cavazzanija in Andréja Contamine.
LA MONTAGNE ET ALPINISME april 1932. Glasilo CAF in GHM ostaja pri dosedanjem reprezentativnem formatu in opremi. Pričujoča številka je zanimiva zato, ker je skoraj v celoti posvečena smučarstvu. O alpskih disciplinah v Zakopanih poroča sam André Contamine, o nordijskih Thiolière. Na čelu zvezku je Cassinovo poročilo o vzponu na Mt. Mac Kinley.
IZ NEMŠKIH REVIJ. Der Berg-steiger, junij 1962. Značilna za glasilo OAV je pestrost, bogata oprema in tej primerne ilustracije. V primeri z drugimi inozemskimi glasili je revija tudi obširnejša. Vsak zvezek prinese eno barvno prilogo in do 20 reprezentativnih fotografij. Pričujoči zvezek piše na uvodnem mestu v Montserratu, sveti gori Španije, ki je pomembna za nastanek modernega španskega alpinizma, sicer pa je najtehtnejši članek Wolfganga Štefana o potovanju po Nepalu. V rubriki, ki je posvečena zaščiti prirode, poročajo o razpravi našega dr. M. Wrabra o gozdni vegetaciji v Slovenskih goricah in poudarjajo njeno vrednost in tehtnost. Der Winter, maj 1962. Revija je po svoji zunanjosti naj-reprezentativnejša. S slikami in s članki pospešujejo smučarski šport, poudarja njegov pomen za zbližanje z goro in se s tem vključuje v isto prizadevanje, kakršno veže med seboj planinska glasila. Marsikakšna notica, interview, potopis in poročilo je zanimivo tudi za planince, važno pa je tudi to, da se dogodki iz smučarskega športa ne izgubljajo v šumi dnevnega časopisja, ampak dobivajo z objavo v taki reviji trajnejšo vrednost. Poseben zvezek za poletje 1962, ki je izšel maja, vsebuje obširen pregled švicarskih, italijanskih, avstrijskih in nemških letovišč. Nedvomno nas taka revija opominja, da smo pri naši smučariji pozabili na propagando in vzgojo te vrste. — Mit-teilung des OAV, april, maj, junij 1962. To je po obliki in vsebini pravi bilten, čeprav z uvodnimi članki skuša segati čez biltenski okvir. Kogar zanima siste-matika nemške planinske organizacije, se tudi iz biltena utegne kaj naučiti. Med članki omenimo Kornacherjev članek o meteorologiji, Wallnerjev o tovarištvu in Kinzlov spominski govor ob odkritju spo-
menika ustanovitelju ÖAV Sennu. Der Naturfreund, maj, junij 1962. Med vsemi planinskimi listi to naturfreundovsko po svoji ureditvi in vsebini najbolj ustreza značaju društvenega glasila, ki skuša ustreči vsemu članstvu po načelu: Vsakomur nekaj. List ima rubriko o zimskem športu, o mladini in potovanju, o brodarstvu, fotografiji, campingu, literaturi, o kočah in poteh, prinaša društvene novice in krajše članke, vendar teh najmanj. Österreichische Bergsteiger-Zeitung, maj, junij 1952. To ni glasilo kakega društva, ampak planinski časopis, ki izhaja vsakih 14 dni in to že 40. leto. Urejuje ga Ludvik Sinek, zalaga pa ABZ — Verlag na Dunaju. Izhaja na solidnem časopisnem papirju, metiran je šablonsko, solidno; prinaša na osmih straneh tudi slike, ki jim kljub slabšemu papirju ni kaj reči. Sem in tja izide tu tudi članek trajne vrednosti, med sotrudniki so tudi renomirani alpinisti. V pričujočih zvezkih omenim dr. Krenmayra, ki piše o Karnijskih Alpah, Seppa Wallnerja in Reneja Desmaissona. Časopis ima rubriko o fotografiji, o kočah, kroniko in recenzije. — Izhaja še vedno österreichische Touristenzeitung (maj, junij 1952), čeprav bi se lahko čudili, da spričo tolikšne kvalitetnejše tekoče pisarije v Avstriji tako glasilo še obstaja. Vse kaže, da je OTK kljub trenju z ÖAV še vedno močan klub. ÖTZ služi kot članski bilten in je v tem nedvomno najbolj sistematično informativen.
DE BERGGIDS, MAJ 1962. Holandsko planinsko glasilo je izšlo v slavnostni opremi, izposojeni od francoske »La Mon-tagne et Alpinisme«, za 60-letnico obstoja. Holandci se tudi kot alpinisti navezujejo najbolj na Francoze. L. 1952—1956 so pod Terrayevim vodstvom dosegli v Andih lepe uspehe, 1. 1959 sta Terray in Des-maisson imela v tečaju 6 holandskih alpinistov, 1. i960 spet Terray in Puissant 9 holandskih učencev, od katerih jih je bilo osem rojenih pod morsko gladino. Pričujoča številka o vsem tem piše in priobčuje za desetletje 1952 — 1951 seznam kvalitetnih vzponov, ki so jih opravili holandski alpinisti. Ne posegajo po najvišjem, so pa med njimi solidne IV in V, med drugimi pa tudi severovzhodni raz Piz Badile (C. Witte-Duiser). V številki je redek posnetek zahodne stene Aig. de l'M. in mogočna impresija Aig. Verte, preseneča nas Samivelova reprodukcija z naslovom »Plezam — torej sem«, naj se že spomnimo tu na Descar-tesa ali pa na eksistencialistična raz-
pravljanja o zvezi z alpinizmom, ki jih tudi v Franciji in ne v Holandiji ne manjka.
GLAS DJEROVICE, april 1962. Izdaja Planinsko smučarsko društvo Djerovica, Peč, leto VIII. Občasno glasilo tega društva se je dobro uveljavilo. Opozarja jugoslovanske planince predvsem na Pro-kletije, gotovo eno od najbolj zanimivih gorovij na Balkanu. V pričujoči številki beremo zapisek o prokletijski transver-zali, ki so jo odprli 1. 1959 in povezuje najvišje vrhove in naravne znamenitosti Prokletij. Začenja se v Peči, konča v De-čanih, poteka pa takole: Peč — Hasanov vrh — Rusolija — Stedim — Hajla — Boge — Ustovište — Planinica — Baga-nica — Cakor — Devojački Krš — Bje-luha — Kučište — Nedžinatska jezera
—	Zuti kam — Slane Poljane — Kopriv-nik — Raški Do — Marjaš — Starac — Babino Polje — Plav — Kofiljača — Ridsko jezero — Krš Bogičeviča — Plo-čice — Djerovica — Ločanska Bistrica
—	Dečane. 80% je markirane, doslej je 29 planincev transverzalo že prehodilo. 129 pa je kupilo transverzalno knjižico v Peči. Za nas je zanimivo tudi poročilo, da se je 1. 1961 otvoril Prokletijski muzej. Eksponati so geološke, botanične in historične narave. Ce se bo tako razvijal, utegne ta planinski muzej postati mestni muzej v Peči. Slovenski planinski muzej pa žal obstaja še vedno na papirju.
GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA DRUŠTVA, leto IV, 1962/1. V pričujoči številki piše dr. Niko Kuret pod naslovom »Turizem in folklora« o stvari, ki se tiče tudi planinske kulture, saj se po naših planinskih krajih zadnja leta res vrše razni bali in »reji«, ne da bi imeli pri tem folkloristi kako besedo. Res je, turizem potrebuje folkloro. Naša dolžnost pa je, da preprečimo njeno ma-ličenje, da ne osmešimo sebe in tistih vrednot, ki nam jih folklora predstavlja. To je pravi glas o pravem času. Saj turistična eksploatacija folklore še ni tako razvita, da bi je strokovnjaki ne mogli naravnati na pravo pot.
T. O.
MOUNTAIN CRAFT (št. 55. pomlad 1962) s podnaslovom »najboljša britanska planinska ilustrirana revija«, prinaša nekaj kajših člankov tehnične narave ter dva ali tri daljše članke. John Jack-son prispeva v tej številki svoj drugi krajši članek o problemu gorske opi-eme, to pot o različnih vrstah karabinai-jev in o ravnanju z njimi. W. H. Murray,
avtor več knjig o planinstvu na Škotskem in v Himalaji, razpravlja o »vrvi na snegu in ledu« ter podaja vrsto nasvetov izskušenega planinca glede ravnanja z vrvjo v kritičnih, nenadejanih situacijah na omenjenem terenu, zraven pa tudi opozarja na napake vodnikov plezalnih navez. Peter Coppock prispeva kot učitelj fotografije daljši članek o amaterski fotografiji v gorah, poskuša odgovarjati na razna naivna in resna vprašanja ter prihaja do zaključka, da je dobra fotografija odvisna predvsem od njenega avtorja, pri čemer podaja za vzgled fotografije Vittoria Selle, katerega posnetki so danes odlični R. B. Evans podaja v članku »Plezanje v Malham« pregled vseh važnejših plezalnih vzponov v tem predelu Yorkshire Dales, kjer se je plezanje v zadnjih treh letih močno razmahnilo — čeprav nobena od opisanih smeri ne meri več kot 140 čevljev. Lep je prispevek mladega Briana Turnerja »Kako sem postal navdušen plezalec«, v katerem opisuje avtor z vsem navdušenjem za gore svoj prvi plezalni tečaj v Clappersgatu.
Revija sicer po svoji kvaliteti in širini najbrž ne dosega »Alpine Journal«, vendar pa članek Hamish Mac Innesa »Plezalni vzponi v Kavkazu — Prečenje Shkhelde« brez dvoma ne zaostaja za onimi v »Alpine Journalu«. To je daljši članek, v katerem avtor, znan alpinist, popisuje svoje in svojih tovarišev vzpone v Kavkazu 1. 1961 v družbi z ruskimi plezalci. Iz taborišča Spartak so se najprej hoteli povzpeti na 4200 m visoki Chugan Baski, a se jim to zaradi slabega vremena ni posrečilo. Za'o so se, posebno ker so jim Rusi dali čutiti svojo nejevoljo ob njihovem umiku z gore, odločili za grebensko pečenje Shkhelde. Oba Angleža sta vzela s seboj hrane za tri dni — za pot pa so porabili kar 13 dni... Že v drugem bivaku so morali ostati kar dva dni, seveda zaradi neprestanih snežnih neviht, ki so jim tudi po vsem grebenu, od Zapadne do Vzhodne Shkhelde povzročale hude preglavice. Težavam se je pridružila še lakota (zaradi premajhne zaloge hrane, ki so jo imeli s seboj). Pri tem so se zelo izkazali člani druge ruske skupine, ki je plezala takoj za angleško-rusko; čeprav so sami imeli le malo hrane, so nesebično žrtvovali dve mesni konzervi. — Sploh se H. Mac Innes zelo pohvalno izraža o tovarištvu ruskih plezalcev in opisuje med drugim tudi izredno zanimiv nepozaben večer na samem grebenu v družbi s sedmimi plezalci iz Rostova, ki so jih tu onstran vrha Aristo dohiteli. Ko so končno ve-
liko turo srečno opravili ter se vrnili v taborišče Spartak, so tu oba angleška plezalca sprejeli med planince Sovjetske zveze, pri čemer so bili navzoči celo nekateri vrhunski sovjetski plezalci, med njimi Abalakov.
Judith Westwood pripoveduje v članku »Izlet Goonov« o tečaju v Saas Fee in Zermattu, pri čemer se je v družbi nekaterih angleških plezalcev povzpela na Feejoch, Monte Roso in Allalinhorn. Po kvaliteti pa ta članek prejšnjega nikakor ne dosega.
Številko zaključujejo kratke novice o angleških plezalcih, pisma uredniku, ocene novih knjig in podobno.
Dušan Čop
SPELEOLOG, XI/1981, Izdaja Spele-ološki odsjek PD Zeljezničar, Zagreb.
Naša najstarejša speleološka strokovna revija je s pričujočim zvezkom uspela nadomestiti zamujene letnike. Zadnji letnik je urejen bolje kot prejšnji. Vsebina je zanimiva.
Proslavi 20-letnice ljudske vstaje je posvečen urednikov članek Titove pečine, kjer so opisane nekatere kraške jame, ki so med NOB služile kot zaklonišča partizanskim edinicam in Vrhovne-
mu štabu s Titom. Opisuje Titovo jamo v Drvarju, Titovo jamo v Bastasih in druge.
Ivo Posarič je prispeval opis jame Tounjčice, M. Malez pa razpravlja v de-likatnem predmetu — speleološki dokumentaciji katastru in skuša v današnji zmedi napraviti red. Predlaga sprejemljiv način ureditve katastra. Iz Baške na Krku je opisana nova neolitska postaja Škuljica, iz slovenskih Alp pa je prispeval opis kraškega izvira Soče B. Kiauta. Omenjeni objekt še ni preiskan do kraja in priporoča se opazovanje režima tudi ob najnižjem vodnem stanju.
Fotografe bo zanimal članek Recept za novo osvetljevalno sredstvo D. Pav-ličeviča.
V nadaljevanju piše V. Božič o raziskovanju tujih speleologov v Jugoslaviji. Meni, da bi morali kontrolirati taka »divja« raziskovanja, ki škodujejo tako ugledu naše speleologije, kot so škodljiva tudi iz drugih ozirov.
Kot običajno slede recenzije, novice iz speleologije in kataster omenjenih in raziskanih objektov.
Zanimivo urejena revija ni draga, poučno čtivo je priporočljivo za vsakega planinca in ljubitelja prirode.
D. N.
razgled po svetu
50-LETNICO LALIDERSKIH STEN so lani skromno praznovali nemški in avstrijski plezalci. Leta 1911 je Herzog z bratom in sestro preplezal severni raz Laliderer Spitze. Isti je nekaj dni sam preplezal severozahodni raz, v katerem je znan 50 m visoki »rambokamin«. Severni raz je visok 800 m in spada med najveličastnejše raze v Alpah sploh. Isto leto so prišli Dunajčana Maks in Gvido Mayer in italijanska vodnika iz Cortine Angelo Dibona in Luigi Rizzi pod Laliderer in so preplezali steno v treh dneh. Naslednje leto je to smer ponovil Herzog v osmih urah. Herzog je s svojim plezalnim delovanjem nadaljeval po prvi svetovni vojni s Haberjem in s svojim bratom Willi jem. Njegova je smer, ki drži direktno na vrh. Leta 1929 sta speljala drzno smer Krebs in Toni Schmid, kasnejši zmagovalec severne stene Mat-terhorna. To smer sta Bachmann in Stöger ponovila pozimi 1. 1953. Herzogov
raz pa je pozimi prvi preplezal Buhl z Gruberjem 1. 1950.
L. 1932 sta Auckenthaler in Schmid-huber speljala tu najtežjo smer v Vzhodnih Alpah, severno steno Lalide-rerspitze, leto nato jo je ponovil Aschen-brenner, naslednje leto Kasparek, ki je še vedno rabil 10 ur.
Po drugi svetovni vojni so v Laliderer iskali nove probleme in ni jih bilo težko najti: Rebitsch, Rainer, Buhl so zapisali svoja imena na konec petdesetletnice alpinistične zgodovine Lalider-wande.
RADOVAN KUHAR je poleg Zibrina najvidnejši češki plezalec. O češkem alpinizmu piše na kratko takole: Češka ni bila nikdar alpinistična velesila, saj niti pravih gora nima. Edino visokogorje je 20 km dolga Tatra z najvišjim vrhom 2663 m. Iz Prage do Tatre je 700 km. Alpinizem je pri Čehih mlad šport, vendar imajo Tati-e svojo alpinistično zgo-
dovino; pred drugo svetovno vojno so jo pisali bolj Madžari in Poljaki, saj so Cehom bližje avstrijske Alpe. Praški alpinistični klub se je udejstvoval v Alpah in to večji del s tujimi vodniki. Druga svetovna vojna jim je zaprla Alpe in Tatro. Tedaj so odkrili svoje plezalne vrtce na Moravskem, na severnem Češkem in to v granitu, gnajsu, pe-ščencu in apnencu. Mladi plezalni rod se je uril predvsem v peščencu. Po vojni so ponovili vse smeri v Tatri, ki so jih uredili poljski plezalci, nato so ponovili vse te smeri pozimi. V Tatri danes ni nobene smeri, ki je ne bi premagali tudi v snegu in ledu. Tatra je taka kakor Wilderkaiser. Zabeleženih je 2000 smeri, ki so pozimi take, da dosegajo mednarodni nivo po svoji težavnosti in tehničnih problemih. Kmalu po vojni so poslali v Chamonix v Ecole Nationale dve skupini, ki sta prinesli v češki povojni alpinizem moderne nazore in materiale.
Kuhar, Zibrin, Koupal so tu preplezali Pointe Walker, Petit Dru, severno in zahodno steno, Peutereyski greben, Brenvo, Poire in še nekatere smeri. Mnogo so plezali v Kavkazu: zahodno in vzhodno steno Užbe, Schmadererjev steber, severno steno Ulu-tau-čana, severno steno Dongusoruma, to zadnjo brez bivaka, spada pa med najtežje v Kavkazu. Dongusorum sta 1. 1959 Koupal in German preplezala ponovno brez bivaka in severno steno Nakra-tau. Na Užbo so prišle tudi tri češke plezalke. Bili so tudi v Tienšanu, Vujta, Smida, Forejtnik, Jilik in to na Pik Pobeda (7439 m).
Za alpinizem skrbijo okrajni alpinistični klubi, ki volijo centralno vodstvo. Država razmeroma močno podpira ta šport. Organiziranih je kakih 2500 alpinistov. Dele se v razrede ali kategorije III, II. in I, za posebne zasluge dobe naslov »mojster športa«. Kuharju se zdi, da je ta kategorizacija dobro vplivala na napredek alpinizma. Za alpinistično znanje se šteje ne samo dejanje, ampak tudi določeno znanje iz geologije, botanike, zoologije, meteorologije, za I. razred en tuj jezik.
Tatro obišče 1 milijon planincev na leto. Zato ima njihova GRS veliko dela. Tatra ni velika, pravi Kuhar, vendar dovolj velika, da da človeku tisto, kar mu jemlje civilizacija.
ŠVEDSKI ŠPORTNIKI se vesele ne samo svojih uspehov, ampak tudi podpore, ki jo dajejo velike tovarne športnih rekvizitov. Pet tovarn za smuči je dalo smučarski zvezi 75 000 švedskih
kron v enem samem letu, druge so fi-nansirale vse stroške za tekme v Zakopanih in v Chamonixu. Znano je, da je bil Dag Hammerskjold, v Kongu umorjeni generalni seki'etar OZN, predsednik švedske turistične zveze in izurjen planinec ter smučarski tekač .
S SMUČMI NA KILIMANDŽARO sta 1. 1912 prišla Nemca Konig in Furtwan-gler. Še danes, ko je za nemško Vzhodno Afriko in angleško Tanganjiko na vrhu Kibo zaplapolala zastava neodvisne Tan-ganjike, se Nemci ponašajo, da so na Ki-limandžaru pustili trajne dokumente, predvsem Bismarkovo in Kari Petersovo kočo. Med obema vojnama je bil 1. 1935 na Kilimandžaru tudi Italijan ing. Piero Ghiglione. V ugaslem žrelu Kibo je izmeril —28° C.
SOVJETSKI SMUČARJI so se po drugi svetovni vojni zelo hitro uveljavili, posebno tekači. Sicer pa je smučai-stvo v SZ nekako toliko staro kot pri nas: Prve skakalne smučarske tekme so bile pri »Peterburgu« 1. 1912, zmagal je Nikolaj Vasiljev.
Po prvi svetovni vojni so skoke močno gojili, vendar le na 30—60 m dolgih skakalnicah, pri Moskvi, pri Leningradu, pri Sverdlovsku. L. 1935 je bil ruski rekord 60,5 m dosežen na leningrajski skakalnici. Leto nato je spodbodel Ruse Bradlov planiški rekord. Sedanji državni trener Andrejev je takrat skočil 67 m na skakalnici v Krasnojarsku, 1. 1940 so pa že skakali čez 80 m. Stila jih je učil švicarski inženir Strausmann, gojili so aerodinamično držo na aerodinamičnih skakalnicah.
Po drugi svetovni vojni so zgradili vrsto skakalnic, najvišjo na svetu na Tsjimbulaku, nedaleč od Alma Ate v Ka-zahstanu s kritično točko pri 90 m. Na olimpiadi 1. 1956 in 1960 v Cortini d'Ampezzo in v Squaw Valleyu pa so se ruski skakalci že zrinili v prve vrste svetovne elite. V SZ je 4 milijone organiziranih smučarjev, od teh jih je dve sto vrhunskih.
20 000 OSEB na uro lahko prepeljejo največje žičnice in vzpenjače v Avstriji, kar znese 16 milijonov oseb letno. Poleg tega ima Avstrija 98 manjših žičnic in 430 raznih liftov, kar pomeni v letih po vojni 1 milijardo šilingov v investicijah, vsekakor pomembna gospodarska veja prometa v tako majhni deželi.
PISTENROWDIES so postali za turistično smučarijo huda nadlega, posebno če drve nizdol — v rožcah. V Avstriji so
zanje že uvedli krvni odvzem, dovoljena količina alkohola znaša 0,8. Ustanovili so Pipo (Pistenpolizei), ki bo imela pravico odvzemati kri kar na pisti.
180 PLANINCEV na vrhu Matterhor-na, na en sam dan! Bilo je to 15. avgusta 1. 1961, in to brez najmanjše nezgode. Pravzaprav vesela novica, saj dokazuje, da motorizacija še ni spodjedla veselja do hoje po gorah. Seve, klasična idila je na Matterhornu že mimo, vsaj ob lepem vremenu v poletnih dneh.
PLEZALSKE SLIKE IZ JULIJSKIH ALP je naslov članka, ki je izšel v zborniku ob skupščini DA V za 1. 1961. Članek je napisal Aleš Kunaver in pomeni izviren, kratek, a značilen pregled našega alpinističnega razvoja. Članek lepo ilustrira Mahkotov zimski posnetek z Grin-tovca preko Kočne.
EDVARD WHYMPER je tako ime v alpinizmu, da je prav, če ob 50-letnici njegove smrti preletimo njegovo življenje. S svojim vzponom na Matterhorn 1. 1865 je zaključil zlato dobo alpinizma in odprl novo. Ni prišel v Alpe, da bi denar razsipal, ampak da bi ga zaslužil. Poslovno naročilo ga je dvajsetletnega pripeljalo v Alpe slikat, njegove knjige in slike o Alpah so mu prinesle bogastvo. Po Švici je sam opravljal potniške posle pri razprodaji svojih vodičev. Še na stara leta je veliko predaval. Je predhodnik današnjih profesionalnih gornikov.
Rodil se je 1. 1840, kot drugi otrok med enajstimi, rezbarju in podobarju, ki si je kasneje sicer opomogel, v Edwardo-vih mladih letih pa je bilo v družini trdo za kruh. S 14 leti se je vpisal za vajenca pri svojem očetu. Bil je bister in strem-ljiv in, kakor pravi njegov veliki biograf Frank Smythe, »ciničen egoist hladnega srca«. Založnik Longman ga je poslal v Švico in Dauphine, umetniški »izplen« je založnika zadovoljil in leto nato je bil Whymper spet poslovno v Alpah. To pot je začel z vzponi, za prvi vzpon je izbral 4000 m visoki Mt. Pelvoux v Dauphineji. Naslednji cilj: Matterhorn. Najboljši vodnik Jean Antoine Carrel mu ni šel na roko. Menil je, da mora prvi vzpon na Matterhorn pripasti Italijanu. Whymper je študiral Matterhorn 1. 1861, 1. 1862 in 1. 1863 z različnimi vodniki, tudi s Carre-lom in tudi brez vodnikov z italijanske strani. 10. julija 1865 se je odločil lotiti se gore s švicarske strani, ker je zvedel, da je Carrel začel z vzponom s svoje strani. 14. julija 1865 je iz Zermatta po grebenu Hornli stopil na vrh ponosne gore. Z njim so bili Hudson, lord Douglas
in Hadow ter vodniki Michel Croz in oče ter sin Peter Taugwalder. Lorde je vzel s seboj zato, da je privabil najboljše vodnike.
Toda pri sestopu — ponovimo to splošno znano strašno zgodbo! Hadow je zdrsnil in potegnil za seboj oba Angleža in vodnika Croza, oba Taugwalder j a in Whymper pa so se obdržali na grebenu in se vrnili v Zermatt. Tragedija je imela težke posledice tudi za te, ki so ostali živi. Trajalo je šest let, da je Whymper prebolel to katastrofo.
»Mož z Matterhorna« pa je pred tem in za tem zapisal v svoj dnevnik še vrsto drugih pomembnih vzponov: Leta 1864 Barre des Ecrins v Dauphineji, Mont Dolent, Aiguille de la Trelatete, Aiguille d'Argentiere. L. 1865 je stopil na Grand Cornier, zahodni vrh Grandes Jorasses, ki danes nosi ime Pointe Whymper, nato Aiguille Verte.
Frank Smythe piše: 25 let star je bil svetovno znan alpinist, toda bil je osamel človek, katastrofa na Matterhornu pa ga je še bolj ločila od ljudi. Zaprl se je sam vase in je od sebe odrival vse, ki so se mu hoteli približati. Zato so mu očitali, da je brezčuten človek in da kuje kapital iz tragedije na Matterhornu.
L. 1866 ni več plezal, posvetil se je glaciologiji v Waliških Alpah. L. 1874 je bil še enkrat na Matterhornu in to s Carrelom, svojim zoprnikom. V dnevniku o tem vzponu ni zapisal ničesar. Od 1. 1867 do 1. 1872 je raziskoval Gröenlan-dijo, o čemer smo že poročali. L. 1871 je izšla njegova knjiga o nevarnostih v gorah in na ledenikih z angleškim naslovom »Scrambles amongst the Alps«. Knjiga mu je pomenila vir velikih dohodkov do konca življenja. Leslie Stephen, veliki alpinist in avtor znane gorniške knjige »Playground of Europe«, je v Alpine Journal zapisal, da je Whymper kongeni-alno zapisal to, kar je začrtal v gorah.
Naslednje leto se je Whymper ukvarjal z gorsko boleznijo in višinsko fiziologijo, 1, 1874 s Himalajo, vendar do ekspedicije iz političnih razlogov ni prišlo, 1. 1879 in 1880 je bil v Andih in je prvi prišel na 6310 m visoki Chimborasso; spremljala sta ga Jean Antoine Carrel in Louis Carrel. Whymper je tu odnesel težke ozebline, vendar je z obema Car-reloma prišel še na vrsto pet in šest-tisočakov. O Andih je 1. 1892 napisal obširno knjigo, dalje knjigo o uporabi aneroida, 1. 1896 in 1897 pa vodiča za Chamonix in Zermatt (Chamonix and the range of Mont Blanc, Zermatt and the Matterhorn). L. 1901—1904 je popisal deset prvih vzponov v Rocky Mountains,
njegovi vodniki pa so bili nezadovoljni, ker se je ogibal pomembnejših vrhov.
Naj zapišemo še to, da si je prvo prijateljico izbral, ko je imel 59 let, deset let starejšo Angležinjo. Leto nato mu je umrla, biografi pravijo, da je hudo žaloval. L. 1906, 66 let star, se je Whymper oženil z 21 letno Edith Mary Levin, ki mu je rodila hčerko. Po štirih letih se je ta zakon razšel.
Vsako leto se je vračal v Švico, še leta 1910. po peti ekspediciji v Rocke.v Mountains se je samo mimogrede ustavil v Angliji, in že je hitel v svojo novo gorato domovino. L. 1911 je umrl v Cha-monixu.
Zapišimo še zaključek poglavja o Mat-terhornu iz njegove najbolj znane knjige: »V gorah sem užil radosti, prevelike, da bi jih mogel opisati, in doživel stiske, na katere nerad mislim. S temi izkušnjami pred očmi pravim: Hodi v visoke gore če te je volja, ne pozabi pa, da pogum m moč nič ne pomenita — brez pameti. Trenutna neprevidnost utegne uničiti srečo za vse življenje. Ne precenjuj se pazi na vsak korak in pri začetku misli kakšen bo konec.
ALPINIZEM je zatočišče pred kon-formizmom, pred popolnim izenačenjem ljudi, ki grozeč prihaja s tehnizacijo življenja. Taka je ena od variant sodobne zapadne alpinistične ideologije, ki naj vabi v gore mladi rod. Gore so rezervat prvobitnosti, prirodnosti, v gorah se mlad človek otrese »normiranja«, ki je del konformizma, in razvija svojo osebnost, Mikavna misel, morda celo mamljiva! V sebi pa skriva tudi pot k ekscesom, ki mladega človeka spet lahko uklenejo v »nove normative« in ga izroče brezpotju čistega »personalizma
GRANDES JORASSES imajo zadnja leta toliko obiskov, da so sklenili povečati dva bivaka na col des Grandes Joras-ses in bivak Gervasutti. Nov bivak so postavili v višini 3200 m na vrhu Aiguil-le de l'Evéque. V masivu Grand Paradis pa so jeseni 1. 1961 odprli eno najlepših koč v Alpah, nedaleč od stare koče Vit-torio Emanuele II. Prostora je za 100 oseb v 28 sobah.
SEVERNA STENA MATTERHORNA je postala zadnja leta ena od preizkuše-vališč najboljših svetovnih navez. L. 1961 sta se tu uveljavila tudi Ceha Kuchar in Zibnn. Prvi vzpon so zabeležili tudi Italijani (Nava, vodnika J. Bich in Pession) m Angleži (J. Cruthon in B. Nally). Cez steno so se povzpeli tudi štirje švicarski vojaki in še ena mednarodna naveza,
Švicar Baumann, Nemca Eggert in Ubel-hoerd ter Avstrijec Krempke. Severno stran Matterhorna je doslej preplezalo 20 navez, 1. 1962 tudi Slovenca Pretnar in Sazonov. Matterhornov sosed Breithorn pa je imel v gosteh italijansko navezo Cavalieri-Villagio, ki je začrtala v severovzhodni steber vzhodnega vrha prvenstveno smer s skrajnimi težavami v skali in ledu.
EIGER je v svoji severni steni imel 23 uspešnih navez od 21. julija 1938 do 29. septembra 1961, torej povprečno po eno na leto. Ker smo o tem že večkrat poročali, naj ponovimo samo nekatere stvari: prva ponovitev je 1. 1947 pripadla Francozoma Lachenalu in Terrayu, druga isto leto Švicarjema Jermannu in Schlu-neggerjema. Nato so prišli šele Avstrijci in Nemci, ki so v kasnejših letih od 1951 do 1960 v steni »gospodovali«. Za Cehoma sta stopila kot 20. naveza tudi Poljaka, naveza Biel in Motovski. 23. naveza sta bila Avstrijca Streng in Trojer. L. 1962 je število navez seveda naraslo.
PIZ BADILE je danes že klasična ek-stremna tura in jo zadnja leta mnogo ponavljajo nemške, angleške, italijanske, avstrijske in francoske naveze. Ker tiči v znani severozahodni steni mnogo klinov, je bivak že nepotreben. Za bivak modernih ekstremističnih smeri s strehami in absolutno vertikalo se pa danes že prodaja netopirski bivak, ležalna mreža, ki se obeša na kline pod strehami ali pa tudi v vertikalo brez streji.
RODA DI VAEL je znana po Maestri-jevi smeri v jugovzhodni steni. L. 1961 jo je poleti ponovil znani Ženevčan Michel Vaucher v damski družbi (Y. Attinger). Vaucher smeri ni ocenil za ekstremno težko. Zdi se mu mnogo lažja od diret-tissim v Cinah, ker je nižja, ima manj streh in je svet za zabijanje klinov lažji.
EISKÖGELE v Visokih Turah ima od 1. 1926 v severni steni znano smer nekoč slovite naveze Welzenbach — Wien. 18. marca 1961 sta to smer kot prva pozimi ponovila Behringer in Hüber v 10 urah. Nemška naveza Hertrampf, Kaah in Ross iz Karlsruhe pa je jeseni istega leta vpisala prvenstveno, doslej najtežjo smer na Korziki v Paglia Orba. Severovzhodna stena te gore je močno podobna našemu Dedcu na Korosici, le da je 400 m višja. Ocenili so jo s V—VI. Francoska vojaška naveza je nekaj dni prej v Monte Cinto na Korsiki speljala v severni steni smer, ocenjeno s IV. Alpinizem se razširja in išče svoje nove cilje vsepovsod.
NORVEŠKO-FINSKA NAVEZA se je v Dolomitih pojavila 1. 1961 z ambicijami prvenstvenikov. Hoibakk — Opdal — Jokinen so imena teh Nordijcev, ki so zabeležili prvenstveno smer v 160 m visoki južni steni Cinque Torri — Torre Grande. Plezali so 35 ur, zabili 90 klinov. Niso bivakirali, vsak večer so se spuščali spat v kočo. Težavnosti te nordijske direktne so, tako poročajo, večje od švicarske direktne v Cini. V Zahodni Cini so lani zabeležili med ponavljalci znane Cassinove smeri Amerikanca D. Johnsona v družbi s Francozom Richardom.
UŽBA na Kavkazu je v letu 1961 spet imela francoske goste, med njimi znanega Leiningerja in Lamberta. Poleg njiju sta bila še Lacour in Pistillo. Pistilla je imel na vrvi — nek Aljoša. Francozi so bili tri tedne na Elbrusu. Prečili so Dže-buk.
SIRDAR GYALTSEN NORBU je bil eden od najboljših šerp, znan posebno po svojem delu v francoski ekspediciji na Makalu. Maja 1961 je bil z japonsko ek-spedicijo v Langtang Himalu, kjer so mislili priti na vrh Lirung (7245 m). Plaz je odnesel tabor III, japonskega vodjo Miramoto in Gyaltsena.
SIR EDMUND HILLARY se ne strinja z ugotovitvami prof. Dyhrenfurtha, ki se je v svojih komentarjih o kitajskem vzponu na vso silo zagrizel v to, da Kitajcem odkaže mesto med planinskimi lažnjivi-mi kljukci. Dyhrenfurth v svoji vnemi spodbija tudi pripombe dr. Marmeta, ki je bil 1. 1956 soudeležen pri švicarski ponovitvi. Dyhrenfurth trdi, da so Kitajci fotografirali iz zraka, ne pa z grebena v višini 8700 m. Hillary primerja svoje posnetke s kitajskimi in ugotavlja, da so Kitajci fotografirali nekje pod vrhom in da kartografom ne bo težko ugotoviti, kje je to bilo, če bodo primerjali posnetke z vrha. Hillary trdi, da se je Duhrenfurt zmotil pri določanju vrhov na kitajskem posnetku.
AMERIŠKI ALPINISTI so zadnje čase dosegli lep razvoj, tudi po kvaliteti vzponov. Omenjajo prvenstveni vzpon čez severno steno Mt. Baring 1. I960, ki sta ga v štirih dneh izvršila Cooper in Gordon Vrh je v gorski verigi Cascades blizu kanadske meje v državi Washington. Gorovje se razteza 300 km od severa proti jugu in 150 km od vzhoda proti zahodu torej nekaj takega kot francosko-italijan-sko alpsko področje skupaj. Mlajši ple-zalski rod je tu začrtal nekaj smeri od IV do VI.
V	Sentinel Rock sta Chouinard in Frost preplezala zahodno steno visoko 700 m. V Longs Peaku sta Kamps in Re-arick kot prva prišla čez vzhodno steno Diamanta in jo ocenila za VI. Tako so Rocky Mountains v nacionalnem parku prišli do pomembne šestice.
V	ANDIH je bilo v 1. 1961 več ekspe-dicij. Kaže, da je tu razprodaja gorskega sveta manj zacarinjena. Francozi, Švicarji, Italijani, Angleži, Amerikanci se tru-dija, kdo bo zasadil nacionalno zastavo na neznanih vrhovih, kdo bo prvi ponovil že odkrite. DAV je izgubil junija v Cor-dilleri Huayhuaš tri može — utrgala se je opast, zgrmela 100 m globoko in jih pokopala.
Štirje Poljaki so na El Plati doživeli nekaj podobnega kakor Francozi v južni steni Aconcague. Eden od njih je v steni dobil vnetje slepiča. Po štirih bivakih sta dva prišla na vrh, drugi pa je obolelega alpinista rešil iz stene.
ZADNJI PROBLEM v Tennengebirge sta lani rešila Moderegger in Gattringer s smerjo, ki sta jo imenovala »mladinsko« v severozahodni steni Hochkogla. Stena je visoka 700 m, do polovice so bili vsi raztežaji VI in VI+. Mlada plezalca iz Halleina sta plezala 16 ur z enim bivakom. Pomožna naveza je bivakirala pod steno, naslednji dan pa novo smer že ponovila.
RUSKI ALPINISTI so bili 1. 1961 v Franciji kot zamenjava za francoske v Kavkazu. Bilo jih je šest in so bili gostje športne zveze ves mesec avgust. Njihovi alpinistični cilji so bili skromni: Mt. Blanc po normalni poti, Aiguille du Peine, Dent du Requin, Contamineova smer v koti 3613 m, prečenje grebenov Sialouze v Da-uphinéji, severni greben Troisdents v Pelvoux in južni steber v les Ecrins.
MEDNARODNO KARTOGRAFSKO RAZSTAVO so lani prvič organizirali v Parizu v Bibliotèque Nationale. Vzbudila je živ interes pri publiki in zbrala najboljša dela kartografije iz vseh koncev sveta, med drugimi najnovejše kartografske posnetke velikih gorstev: Kavkaza, Kenije itd. Na razstavi je bil tudi zgodcn vinski oddelek, kjer so bili razstavljeni zemljevidi Dauphinéje iz 18. st. in najstarejši relief iz istega stoletja.
VARNOSTNA SLUŽBA ZOPER PLAZOVE v Vzhodnih Alpah deluje že od 1. 1953 v Vorarlbergu in je postavljena na znanstvene osnove. Raziskovalne metode
so Avstrijci prevzeli od instituta na Weis-sfluhjochu nad Davosom. Sodelavce je izbral že 1. 1952 docent dr. Leo Krasser za pet opazovalnih postaj, danes pa ima služba sedem takih postaj (Brand, Braz, Faschinachjoch, Korbersee, Riezlern, Sil-vrettadorf, Zurs), ki so tako razporejene, da zajamejo vsa ogrožena področja in se iz njih lahko opazujejo vremenske in snežne razmere istočasno od 700 do 2000 m nadm. višine. Poskusna polja leže tako, da krajevne motnje ne vplivajo na strukturo snežne odeje, temveč nudi ta za določeno področje reprezentativne prerezne vrednosti. Vsak dan ob 7. uri zjutraj vse postaje zabeležijo vreme, oblačnost, smer in jakost vetra, zračno temperaturo, debelino novega snega, skupno debelino snega, temperaturo snega, obliko snežne površine, značaj in trdnost zgornje snežne plasti. 1. in 15. v mesecu preiščejo podrobno snežno odejo. Opazovalec ugotovi trdnost (Ramnrvviderstand), vlažnost in trdoto vsake posamezne plasti, velikost in kakovost snežnih kristalov, izmeri temperaturo v notrini snežne odeje in koliko se je v 14 dneh sesedla. Ugotovitve pošlje takoj v centralo, dnevno pa dostavlja poročila do 7,30 zjutraj. Centrala dela v Bregenzu. Zjutraj se začne delo z vremensko napovedjo. Ko prispo poročila s postaj, se sinoptično ovrednotijo in vnesejo v pregledno karto Vorarlberga. Nato se abstrahirajo kraji, kjer ni nobene nevarnosti, ostali pa se razdele po tem, kolikšna je verjetnost plazov.
Raziskovalna metoda in ocenjevanje podatkov omogoča lavinskemu specialistu, da izdela situacijsko presojo, ki rebus sic stantibus — ob nespremenjenih okoliščinah — velja za dalj časa. Presoja ne navaja, da se bo tu sprožil tak in tak plaz, marveč ugotavlja tendenco. da se kanijo tvoriti taki in taki plazovi na takih in takih strminah in višinah. Torej nekaka prognoza, ki jo vsak dan ob 8 uri zjutraj prejmejo vse žan-darmerijske postaje ogroženih področij. Na to prognozo se opira cestna služba, če zapre ali odpre ogroženo cesto. Prognozo sprejmejo tudi okrajna oblast, prometna in radijska služba. Poleg tega izdajajo še lavinski bilten vsak petek. Ce grozi večja nevarnost, stopijo v akcijo vsa obveščevalna sredstva od telefona do radia ne glede na čas in dnevni program. Vorarlberška lavinska služba pripisuje svojemu delu zaslugo, da na javnih cestah, odkar ona obstoji, plaz še ni terjal smrtne žrtve. Predvsem pa je njena zasluga v preventivi, ki jo vrši za tisoče smučarjev. Koliko jih je že ostalo doma zaradi svaril lavinske službe!
TRENTSKI FESTIVAL oktobra 1981 je imel v častnem komiteju ministra za turizem Folchija, predstavnike lokalnih oblasti, dr. Maurice Herzoga, francoskega visokega komisarja za mladino in šport, predsednika UIAA, predsednika CAI, CAF, DA V, OAV in CAS, Angleža dr. Watkinsa in dr. Maddisona. K delu za festival je bila pritegnjena tudi »La bie-nale di Venezia«, mednarodna razstava filmske umetnosti. V organizacijskem komiteju so bili naravno sami Italijani, v žiriji pa so bile zastopane Italija, Nemčija, Francija, Anglija, Švica in Poljska. Poljsko je zastopal Andrzej Munk, švicarski zastopnik dr. Guido Tonela pa je bil v žiriji tudi v imenu UIAA. Poleg žirije je delala tudi selekcijska komisija, trije Italijani, ki so iz množice tekmecev odbrali tiste, ki so za nivo festivala prišli v poštev. Kakor je znano, se je prvi trent-ski festival vršil 1. 1952, 1. 1961 je torej praznovala ta mednarodna pomembna institucija desetletnico obstoja. 2e samo to pomeni, kako prepričevalno se je uveljavila. Prvo nagrado mesta Trenta je dobil Vittorio de Sica s filmom »Bandit d' Or-gosolo« iz življenja sardinskih pastirjev. Nekateri so to spodbijali, verjetno je na tehtnico pritisnila vsaj nekoliko kurtoa-zija do prireditelja. Med kratkometražni-mi filmi je bil najbolj viden film »Eiger pozimi«, ki ga je posnel Edmund Geer ob Hiebelerjevem zimskem vzponu iz letala. Med filmi 16 mm je odnesel prvo mesto Rebuffatov »Med nebom in zemljo« o plezanju v Druju. Francozi so sploh slavili zmage: Gaisseau z raziskovalnim filmom o prečenju Nove Gvineje, Samivel pa s filmom »Zakladi Egipta«. Ti rezultati so Francozom priborili »Trofejo narodov«, ki so jo torej že tretjič dobili (1956, 1959) in jo s tem obdržali za zmerom.
AROSA je bila pred 50 leti vasica, naselje s 60 kmečkimi prebivalci, danes pa lahko sprejme šest tisoč turistov. Ima sijajno zavetrno lego, obdajajo pa jo osojna pobočja, na katerih sneg dolgo obleži. Vse naokoli je polno žičnic, vzpenjač, liftov, »teleski«. Ena od teh priprav pripelje na Weisshorn, dolga je 3234 m, višinska razlika 904 m. A kdo bi to našteval. Arosa je pojem za švicarski letni, a kaj šele zimski turizem. Njena zimska sezona je znana po vsem svetu, petičnem seveda.
BAKURIANI v Georgiji pod Kavkazom je prvi zimski športni center v SZ, pravzaprav še v izgradnji. Dovršili ga bodo letos. Kraj leži v višini 1700 m. Baje bo SZ tu kmalu priredila velike mednarodne tekme.
Iz kartoteke prvenstvenih vzponov
JU2NA STENA KOTOVE SPICE - jeseniška smer
Prvi plezali 23. oktobra 1949 Janez Krušic, Tone Zupan, Jože Stražišar, Peter Ferjan in Lojze Ažman.
Dostop: Iz Tamarja po poti na Kotovo sedlo in desno pod steno 2 in pol ure. Opis: Vstop 20 m levo od Kaltenegerjevega kamina. Po strmem razčlenjenem pecevju raz-težaj na gredino. Z desnega dela gredine po navpičnem kaminu (k, k, zagozde) nekaj m, nato težaven prestop desno v poč in po njej navzgor v položnejši teren. Dalje po platasti polici desno navzgor in po kaminu na pomol. Za pomolom se stena odkloni rahlo proti vzhodu. Prestop okoli vogala na poličko in navzgor čez 4 m visok prag na zaprodeno teraso. Dalje po polici desno v krušljiv kam n in po njem v loku proti desni na gladko visečo polico. Na koncu police prestop čez strmo stopnjo na zračen pomol. Dalje vodoravno desno okoli gladkega rebra in po polici v krušljivo grapo. Po njej na vzhodni rob južne stene. Dalje po skrotju par dolžin do
Ocena: Mestoma V. Višina stene 200 m, čas
Sestop^Po "jugozapadni steni na Kotovo sedlo in dalje v Tamar 2 uri.
SMER STEBLAJ-JUVAN
Prva plezala Lojze Steblaj in Ljubo Juvan 15. julija 1962.
Opis: Vstop v vpadnici kaminov. Po gredah desno in preko strmega praga na polico. Po počeh in kaminu navzgor na ramo. Dalje po krušljivem rumenem stebričku na slabo stojišče Po poči pod streho, ki jo tvori za-evozden bolvan med dvema stebričema. Preko strehe (3 k) v kamin. Po njem na krušljivo gredo in levo navzgor 2 raztežaja na sam vrh
O cen al *rv+ z mestom VI (streha). Višina 200 m. Čas plezanja 7 ur.
Pojasnilo k sliki:
1	- normalni dostop
2	— direktna smer
3	- smer Steblaj-Juvan
4	- Kalteneggerjev kamin
5	- Jeseniška smer
6	— kaminska varianta
Foto Franci Savenc
STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE
£ planinsko društvo N
vrsta Članstva
odrasli člani
- Skupaj
mladinci
pionirji
1.	Ajdovščina
2.	Akademsko planinsko društvo Lj.
3.	Bled
4.	Bohinjska Bistrica
5.	Bohinj-Srednja vas
6.	Bohor - Senovo
7.	Bovec
8.	Brežice
9.	Celje
10.	Cerknica
11.	Cerkno
12.	Črnuče
13.	Črnomelj
14.	Dol pri Hrastniku
15.	Domžale
16.	Dovje - Mojstrana
17.	Gorje pri Bledu
18.	Gornji grad
19.	Gozd Martuljk
20.	Hrastnik
21.	Idrija
22.	Ilirska Bistrica
23.	Javornik- Koroška Bela
24.	Jesenice na Gorenjskem
25.	Jezersko
26.	Kamnik
27.	Kobarid
28.	Kočevje
29.	Koper
30.	Kostanjevica na Krki
31.	Kranj
32.	Kranjska gora
33.	Križe
34.	»Kum« Trbovlje
35.	Laško
36.	»Lisca Videm-Krško
37.	Litija - Šmartno
38.	Litostroj Ljubljana
39.	Ljubljana - Matica
40.	Ljubno ob Savinji
41.	Ljutomer
42.	Luče ob Savinji
43.	Majšperk
44.	Maribor
45.	Medvode
46.	Mengeš
47.	Mežica
48.	Mozirje
49.	Murska Sobota
50.	Nova Gorica
51.	Novo mesto
52.	Obrtnik Maribor
53.	Oljka Polzela
54.	Oplotnica
55.	Podbrdo
136
64 376 200 177 196 80 132 1140 101 119 146 55 420 294 246 343 100 84 535 469 70 626 725 100 890 87 51 263 40 840 103 113 364 472 351 230 334 5600 36 112 96 95 2325 334 274 600 86 46 245 282 204 111 73 118
48
640 65 82 130 45 30 83 796 40 50 60 10 105 144 68 92 50 30 81 115 10 140 149 50 230 18 6
73 1
397 50 34 54 70 143 170 60 2633
33 11
6 4 943 152 201 138 43 163 51 110 184 37
34 15
56
104 400 64 125 150 70 288 121 60 100 101 7
34 254 78 281 50 52 219 177 10 72 152 50 170
13 3
32 82 474 58 91 125 243 27 10 16 785
14 178
74 6 530 39 186 135 52 36 48 45 69 31 47 55
240
808 841 346 432
391 180 503
2057 201 269 307 72 559 692
392 716 200 166 835 761
90 838 1026 200 1290 118 60 368 123 1711 211 238 543 785 521 410 410 9018 83 301 176 105 3798 525 661 874 181 245 344 437 457 179 154 188
ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1961
VRSTA ČLANSTVA
i PLANINSKO DRUŠTVO
56.	Poljčane
57.	Postojna
58.	Preval je
59.	PTT Ljubljana
60.	PTT Maribor
61.	Ptuj
62.	Radeče pri Zidanem mostu
63.	Radlje ob Dravi
64.	Radovljica
65.	Ravne na Koroškem
66.	Rimske Toplice
67.	Ruše
68.	Sežana
69.	Slovenska Bistrica
70.	Slovenj Gradec
71.	Slovenske Konjice
72.	Solčava
73.	Šentjur pri Celju
74.	Šentvid
75.	Škof j a Loka
76.	Šoštanj
77.	Tolmin
78.	Trbovlje
79.	Tržič
80.	Velenje
81.	Vipava
82.	Vrhnika
83.	Vuzenica
84.	Zabukovica
85.	Zagorje ob Savi
86.	Železničar Ljubljana
87.	Železničar Maribor
88.	za Selško dolino v Železnikih
89.	Žerjav
90.	Žiri
91.	Žreče
odrasli člani
Skupaj
mladinci
pionirji
v letu 1960: v letu 1961:
72	30	6	108
171	150	190	511
487	210	200	897
963	124	116	1203
250	10	19	279
100	87	10	197
161	51	24	236
70	63	40	173
817	281	230	1328
418	113	121	652
114	26	70	210
487	240	382	1109
54	15	—	69
424	93	118	635
305	167	188	660
205	36	115	356
56	11	6	73
80	57	89	226
315	108	57	480
663	224	152	1039
440	120	200	760
340	99	133	572
589	81	370	1040
448	93	132	673
270	144	150	564
17	45	170	232
131	62	26	219
99	52	9	160
200	29	19	248
523	267	227	1017
508	150	114	772
93	—	—	93
181	61	131	373
321	94	113	528
169	52	167	388
91	50	63	204
32 341	12 672	10 907	55 920
30 172	11 463	10 026	51 661
32 341	12 672	10 907	55 920
Razlika: + 2 169 + 1 209	+ 881 + 4 259
PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO
INVESTIRANO
PLANINSKO DRUŠTVO
iz lastnih sredstev din
prosto- v
voljno	vred-
delo	nosti ur din
sub-	ostale
vencije	sub-
PZS	vencije
din	din
Skupne investicije v letu 1961 din
Ajdovščina Akademsko PD Ljubljana Bled
Bohinjska Bistrica Bohinj - Srednja vas Bohor Senovo Bovec Brežice Celje Cerknica Cerkno Črnuče Črnomelj
Dol pri Hrastniku
15.	Domžale
16.	Dovje Mojs+rana Gorje pri Bledu Gornji grad Gozd Martuljk Hrastnik Idrija
Ilirska Bistrica Javornik -Koroška Bela Jesenice na Gorenjskem Jezersko Kamnik Kobarid Kočevje Koper
Kostanjevica na Krki 31. Kranj
Kranjska gora Križe
Kum Trbovlje Laško
36.	Lisca Videm - Krško
37.	Litija - Šmartno
38.	Litostroj Ljubljana Ljubljana - matica Ljubno ob Savinji Ljutomer Luče ob Savinji Majšperk
44.	Maribor
45.	Medvode
•46. Janeza Trdine Mengeš
47.	Mežica
48.	Mozirje
49.	Murska Sobota
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23.
^4.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
32.
33.
34.
35.
39.
40.
41.
42.
43.
2 954	62	6 200	—	■
	65	13 000	—	—
45 780	90	7 200	—	
8 638	_	—	—	330 000
	52	3 120	—	—
_		—	4 800	—
8 000	66	9 900	—	—
172 860	—	—		_
27 000	—	—	—	—
011 000	300	60 000	—	2 000 000
	152	13 000	—	798 000
4 812	96	14 400	—	—
5 500	94	9 400	—	—~*
49 600	111	16 650	—	
_	36	3 600	—	—
1000	30	5 000	—	■—
_	50	4 000	—	—
_	108	10 800	—	—
—	48	3 840	—	■
1 240	41	5 350	24 000	—
15 892	245	24 500	—	—
24 000	50	10 000	—	
21 000	416	41 600	—	—
500	30	3 000	—	—
—	32	4 800	_	—
_	52	6 240	—	—
30 398	150	15 000	—	—
—	24	4 800	—	
156 233	—	—		
30 028	90	9 000	—	—
4 200	40	8 000	—	—
76 088	—	—	82 218	
—	35	3 600	—	—
15 613	—	—	_	9 125 686
75 830	2 840	284 000		
10 600	75	7 500	—	—
12 780	180	27 000	—	
—	—	—		
_	—	—	—	
9 154
13 000 52 980
338 638
3	120
4	800 17 900
172 860
_ 27 000
3 071 000 811 000 19 212 14 900 66 ?50
3	600 6 000
4	000 10 800
3 840
30 590
40 392 34 000 62 600
3 500
4 800 6 240 45 398 4 800 156 233
_ 39 028
12 200 158 306 3 600
9 141 299 359 830
18 100 39 780
IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1961
INVESTIRANO
Š PLANINSKO DRUŠTVO d, CTS	iz lastnih	prostovoljno	v vred-	subvencije	ostale sub-
	sredstev	delo	nosti	PZS	vencije
N	din	ur	din	din	din
50. Nova Gorica	590 000	120	24 000		
51. Novo mesto	_	_			
52. Obrtnik Maribor	_	_			
53. Oljka Polzela	_	_			
54. Oplotnica	_	_	_		
55. Podbrdo	4 000	135	13 500		
56. Poljčane	—	24	2 400	_	
57. Postojna	22 280	110	15 400	_	
58. Preval je	—	3 856	308 480	_	_
59. PTT Ljubljana	11 435	790	79 000	6 000	_
60. PTT Maribor	5 000	80	40 000		
61. Ptuj	—	_		_	
62. Radeče					
pri Zidanem mostu	8 500	82	10 700		
63. Radlje ob Dravi	—	_		_	
64. Radovljica	12 075	_	_	_	
65. Rašica Šentvid	—	_	_		
66. Ravne na Koroškem	760	30	3 000		
67. Rimske Toplice	—				
68. Ruše pri Mariboru	98 854	_	_	_	
69. Sežana	1 020	_	_		
70. Slovenska Bistrica	_	_	_		
71. Slovenj Gradec	—	_	_		
72. Slovenske Konjice	—	_	_		
73. Solčava	_	_			
74. Šentjur pri Celju	—	1240	744 000	_	
75. Škof j a Loka	—	—	_	_	827 736
76. Šoštanj	50 000	200	20 000	_	
77. Tolmin	39 000	6 370	637 000	_	
78. Trbovlje	4 800	24	4 800	_	
79. Tržič	11 000	_			
80. Velenje	—	_	_		
81. Vipava	3 700	15	3 000	_	
82. Vrhnika	700	650	97 500	_	
83. Vuzenica	—	_			
84. Zabukovca	2 980	14	1400	_	
85. Zagorje ob Savi	5 295	60	6 C00	_	
86. Zreče	21 224	40	2 400	_	
87. Železničar Ljubljana	4 000	36	10 800	_	
88. Železničar Maribor	—	_		_	
89. za Selško dolino					
v Železnikih	—	—	_	_	_
90. Žerjav	106 068	—	_	_	100 000
91. Žiri					
nad Škof jo Loko	—	_	_	_	
92. PZS	—	—	—	214 725	—
Skupne investicije v letu 1961 din
— 614 000
17 500 2 400 37 680 308 480 96 435 45 000
19 200
12 075
3 760
98 854 1 020
744 000 827 736 70 003 676 000
9 600 11 000
6 70» 98 200
4 380 11 295 23 624 14 800
206 068
— 214 725
Skupaj 2 814 237 19 536 2 657 880 331 743 13181422 18 985 282
vi. 1960 1 032 465 5 096 534 240 226 000 4 606 740 6 399 445
vi. 1961 2 814 237 19 536 2 657 880 331 743 13 181 422 18 985 282
Razlika +1 781 772 +14 440 +2 123 640 +105 743 +8 574 682 +12 585 837
PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NESREČ IN
PONE
á ca N	Datum	Kraj nesreče	ime in priimek	poklic	rojen	rojstni kraj
1.	1. 1. 1961	Na plazu pri Tičar-jevi koči na Vršiču	Alenka Kozinc	prof.	30. 12. 1933	Ljubljana
2.	2. 1. 1961	Pod Vršičem	Rudi Vehar	mož oskrbnice		
3.	2. 1. 1961	Pod Vršičem	dva zakonca s 7 letnim otrokom			
4.	3. 1. 1961	Planina na Kraju	Jernej Obris	študent	1939	Vikrče
S.	11. 1. 1961	Na pobočju Košut-nika na Krvavcu	Janez Prodnik	učenec	1. 10. 1947	Vel. Lašče
6.	12. 1. 1961	Bosnina-Kranjska gora	Jože Svetina	študent	10. 3. 1946	Blejska Dobrava
7.	15. 1. 1961	Ravnjak pod Uršljo goro	Anton Pungartnik	kovaški vajenec	21. 9. 1945	Mežica
8.	17. 1. 1961	Podljubelj	Jože Pintar	delavec	17. 3. 1908	Podlica 17
9.	22. 1. 1961	Pod Uršljo goro	Ivan Adamič	smučarski tekmovalec		Mežica
10.	22. 1. 1961	Pod Uršljo goro	Jože Kolen c	smučarski tekmovalec		Leše pri Prevaljah
11.	24. 1. 1961	Kofce	Milan Česen	dijak	1948	Tržič
12.	27. 1. 1961	Kofce	Janez Kralj	dijak	1947	Tržič
13.	28. 1. 1961	Na plazu pod Storžičem	Vinko Skof	delavec		
14.	29. 1. 1961	Na ¡Mali planini	Bojana Tašič	učenka	5. 5. 1950	Ljubljana
15.	29. 1. 1961	Planina na Kraju	Stane Rozman	učenec Kovinarske šole Iskra Kranj	9. 11. 1944	
16.	31. 1. 1961	Tičarjev dom na Vršiču	Milan Polak	dijak	31. 8. 1947	Jesenice
17.	31. 1. 1961	Na plazu pri Tičar-jevem domu na Vršiču	Mija Leskovar	dijakinja	21. 9. 1944	Jesenice
18.	2. 2. 1961	Na plazu pred Erjavčevo kočo	Oto Sprager	uslužbenec Tobačne tovarne		
19.	2. 2. 1961	Kofce	Vladimir Ahačič	dijak	9. 7. 1946	Tržič
20.	3. 2. 1961	Mala planina	Alma Likeb	—	3. 7. 1938	Ljubljana
21.	3. 2. 1961	Pri Ribniški koči na Pohorju	Lojze Kotnik	tehn. risar	27. 6. 1939	Jesenice
22.	4. 2. 1961	Pri Ribniški koči na Pohorju	Lojze Lisec	študent	26. 4. 1939	Celje
23.	5. 2. 1961	Kofce	Zvone Knific	dijak	1. 5. 1945	Tržič
PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1961
SRECENCI
:	¡¡¡^o	Vzr°ki nesreče	poškodba
ljanstvo	bivališče
Jug.	Ljubljana	padec pri smučanju		zlom leve noge nad člen kom
»	Erjavčeva koča na Vršiču	zaradi izčrpanosti omagal v globokem snegu		brez poškodb
»		zaradi globokega snega pri sestopu iz Tičarjevega doma omagala — potreben prenos otroka do Mihovega doma		brez poškodb
»»	Medvode-Vikrče 17	padec pri smučanju		zlom desne in izvin leve noge
»»	Podjelše št. 1 pri Kamniku	zasut od snežnega plazu 1961 (glej zap. št. 62)	dne 2. 1.	smrtna
	Blejska Dobrava	padec pri smučanju		težka poškodba leve noge v členku
»i	¡Mežica	padec pri smučanju		prelom desne in leve noge. med gležnjem in kolenom
»	Besnica pri Kranju	neznani		zmrznil
>f	Mežica	padec pri smučanju		zlom noge v členku
99	Leše pri Prevaljah	padec pri smučanju		zlom noge v členku
99	Tržič, Usnjarska ul.	prehlad		pljučnica
99	Tržič, Čevljarska ul.	padec pri smučanju		zlom roke
99	Zaklanec 26 p. Horjul pri Ljubljani	padec pri smučanju		zlom noge
	Ljubljana, Celovška 88	padcc pri smučanju		nalom leve noge v gležnju
99	Kranj	padec pri smučanju		poškodba leve noge v gležnju
99	Jesenice, Cesta Bratstva in enotnosti 10	neznani		v času mladinskega tečaja obolel na slepiču
99	Jesenice, Titova 13	padec pri smučanju		poškodba desne noge v gležnju in nateg vezi v kolenu
99	Ljubljana, Knezova 13	padec pri smučanju		poškodba desne noge v gležnju
99	Tržič, Heroja Bračiča 3	prehlad		visoka vročina, slabost in močna gripa
99	Ljubljana, Lavri- čeva 3	neznani		zbolela
99	Jesenice, Prešernova 45	padec pri smučanju		izpah in nategnjene kite v členku desne noge
99	Celje, Pečovnik 41	padec pri smučanju		izvin desne noge v členku
99	Tržič-Preska 16	padec pri smučanju		zlom noge v gležnju
P O N E
KO
ft Datum	Kraj nesreče	--
ca
N	ime in priimek	poklic rojen rojstni kraj
24.	11.	2.	1961	Na poti na Mrzlico	Zdenko Ulaga	uslužbenec	5.	2. 1932	Hrastnik
25.	13.	2.	1961	Na Gojški planini	Marija Cvirn	nameščenka	4.	8. 1913	Ljubljana
26.	14.	2.	1961	Področje Hudičevega	Franc Kranjc	—	17.	12. 1944	Maribor
				mostu — Voje					
27. 18. 2. 1961 Na plazu pod	Zdravko Korenčan usnjar 16. 12. 1923 Kranj
Storžičem
28.	19.	2. 1961		Pri stari žičnici v Dolgem rušju	Tomaž Vargazon	—		—	—
29.	5.	3.	1961	Veliki prodi — zah. pobočje Jalovca	Zvonko Pošev	stud. phil.		1940	Zagreb
30.	5.	3.	1961	Dom na Komni	Ter. Radenkovič	hišna pomoč.	13,	. 9. 1930	Novo mesto
31.	12.	3.	1961	Košuta	Janez Primožič	dijak	25.	. 4. 1945	Bistrica 25
32.	12.	3.	1961	Vitranc	Anton Božič	—		1912	-
33.	26.	3.	1961	Pri Sedmerih triglavskih jezerih	dr. Sonja Mejak	zdravnica	3.	1. 1927	Ljubljana
34.	2. 4.		1961	Planina na Kraju	Angela Jeklar	upravnica koče	6.	9. 1937	Koprivnlk
35. 18. 4. 1961 Mrzlica (Zasavje)) Franjo Brezjak	delavec U. 1. 1922 Cidrovac
36.	2. 5. 1961 Pod Kokrškim Anica Podrekar	uslužbenka	10.8.1918	Ljubljana
sedlom roj. Hvala	Iskre
37.	14. 5. 1961 V južni steni Kogla Bojan Zaje	študent	29.10.1935	Ljubljana
Domen Šolar	študent	1940	Ruše
38. 22. 5. 1961 V slovenski smeri Andrej Valant	sedlar	8. 11. 1941	Radovljica
sev. Triglav, stene Metka Valant	—	21. 12. 1943	Radovljica
Janez Vogelnik	—	5.12.1941	Radovljica
Vilko Masterl	—	—	—
Francka Kajzer	—	—	—
39. 25. 6. 1961 V smeri Režek—Mo- Ivan Svajger	soboslikar 5. 2. 1939 Ljubljana
dec v stebru Križa
40. 25. 6. 1961 Južna stena Skute Janez Cedilnik	dijak 24.6. 1939 Ljubljana
41. 25. 6. 1961 Južna stena Skute Stane Veninšelt uslužbenec 31. 3. 1929	Celje
42. 2. 7. 1961 Severna stena	Franc Bezlaj	—	1938	Ljubljana
Grintovca
43. 3. 7. 1961 Boštjanca pod Brano Rudolf Likar	učitelj 8.3. 1931 Ljubljana
- Kamniško sedlo -Turška gora
--Vzroki nesreče	Poškodba
držav-	stalno
ljanstvo	bivališče
Jug.	Hrastnik 392	padec na zameteni in poledeneli cesti	težja poškodba kolena
»	Ljubljana, Trubarjeva 6	padec pri smučanju	zlom leve noge v gležnju
»	Slovenske Konjice	zdrsnil z zasneženega obrežja in padel v več metrov globoko korito potoka Mostnice	zlom leve noge v gležnju
»	Kranj	padec pri smučanju	zlom leve noge v gležnju
»	Ljubljana, Titova 5/II	padec pri smučanju	zlom desne noge
»	Zagreb, Livadičeva 14	nesrečno naključje	smrtna
»	Dom na Komnl	—	težko zbolela
»	Tržič, Bistrica 25	padec pri smučanju	zlom leve noge
	-	padec pri smučanju	zlom leve stegnjenice
»	Kranj, Kokrška 10/1	padec pri smučanju	zlom leve noge
»»	Koča pod Bogatinom	—	močna krvavitev
»	—	padec dveh brun na palec desne roke	posneta koža ter poškodovano tkivo na palcu desne roke
»	Ljubljana-Polje	zaradi nezadostne opreme in neprevidnosti zdrsnila 30 m navdzol po strmem snežišču in kamenju	odgrnine in druge poškodbe predvsem po nogah
	Ljubljana, Vodovodna 7 Ruše pri Mariboru	pri plezanju med nevihto padla z roba stene, kjer so bili vidni sledovi strele, ki je razbila veliko gmoto kamenja in izstopni previs. Pravi vzrok neugotovljiv.	smrtna smrtna
	Radovljica Radovljica Radovljica Kranj Kranj	zaradi pomanjkljive opreme in nastopa dežja in snega ter goste megle izgubili orientacijo in morali bivakirati v steni, zaradi česar se niso vrnili domov v predvidenem času	premraženost in izčrpanost, nekaj odrgnin in deloma ozeble roke in noge
»	Ljubljana, Tržaška 53	pri plezanju poškodovan od padajočega kamenja	poškodba komolca
»»	Ljubljana, Vižmarje 140	pri sestopu z vrha Skute v spodnjem delu južne stene v smeri transverzalne poti zdrsnil okrog 80 m po snegu in preko manjših skalnih skokov	počena leva in desna arkada, poškodovan sredinec leve roke, gleženj desne noge in zapestje desne roke
»	Celje-Pečovnik 40	padajoče kamenje v Turškem žlebu pri transportu ponesrečenca pod zap. št. 40	poškodba leve roke v zapestju
»	Ljubljana	do nesreče je verjetno prišlo že septembra 1959 ob priliki nameravanega ilegalnega prehoda drž. meje. Neposredni vzrok neznan	smrtna
»	Ljubljana, Predjamska	zdrsnil na snežišču	poškodbe na glavi, nogah in rokah
£			Kraj nesreče				PONI
eS N				ime in priimek	poklic	rojen	rojstni kraj
44.	9. 7.	1961	Osrednji del severne stene Debele peči	Danilo Sekloča	ključ.	2. 1. 1933	Pariz
45.	9. 7.	1961	Planina Tosc	Jože Cvetek	pastir	30. 3. 1926	Stara Fužina
46.	14. 7.	1961	Jugova plezalna smer v Razorju	Willi Uttendoppler	bančni uradnik	25. 11. 1909	—
47.	20. 7.	1961	Na poti pod »Pragom«	Nenad Bartol	študent	21 let	—
48.	26. 7.	1961	V Debeljakovi plezalni smeri v severni steni Mojstrovke	Pavel Peternel	učenec	14. 1. 1944	Mojstrana
49.	28. 7.	1961	Planina Trstje	Boris Hlačar	učenec	15. 6. 1949	Brežice
50.	5. 8.	1961	V tržaški Sandi Bla-žinovi smeri v zap. delu severne Triglavske stene	Milonka Kolarski član AO Beograd			
51.	5. 8.	1961	Igla pri Lučah	Franček Pere	črko-stavec	24. 4. 1929	Zagreb
52.	9. 8.	1961	Na poti Vodole—Korošica	Jurij Vreže	strok, učitelj	16. 4. 1906	Bobovo pri Šmarju
53.	23. 8.	1961	Na planini Dol	Rozalija Potočnik	pastirica	22. 8. 1930	—
54.	27. 8.	1961	V Dolški škrbini	Romana Logonder	knjigovod.	24. 4. 1934	Škofja Loka
55.	10. 9.	1961	Na Križki gori	Franc Ribnikar Maks Zupan	vpokojenec brivec	6. 11. 1912 23. 5. 1927	—
56.	10. 9.	1961	Dobrča	Andrej Klander	kmečki sin	6. 10. 1939	Vrbnje 21
57.	16. 9.	1961	Na Veliki planini	Anica Jagodic	—	20. 4. 1924	Sv. Lenart
58.	16. 9.	1961	V severni steni Male Mojstrovke	Marija Zabret	uslužbenka	20. 12. 1927	Kranj-Britof
59.	9. 10,	, 1961	Na Mali planini	Tilka Kuralt	oskrbnica	1. 3.1911	—
60.	3. 11,	, 1961	V Tihi dolini na Veliki planini	Jože Selak	*—	—	—
61.	17. 11.	1961	Na grebenu Turške gore	Boštjan Japelj	študent	22. 11. 1935	Dol. Nemška vas pri Trebnju
POIZVEDO							
62.	2.—4.	1. 1961	Na pobočju Košut-nika na Krvavcu	Janez Prodnik	učenec	1. 10. 1947	Vel. Lašče
63.	6. 5.	1961	Področje Belščice— Pusti rovt	Franci Janiček	učenec	14 let	-
Vzroki nesreče
Poškodba
državljanstvo
stalno bivališče
Jug. Bled, Zeleška 21
pri plezanju se mu je odtrgal oprimek, vsled česar je padel 30 m globoko in priletel z glavo in zadnjim delom telesa na visečo ploščo
težje poškodbe na glavi in po vsem telesu
»	Stara Fužina 55 Bohinj	neznani	smrtna
Švica	Bern-Badgasse 21	pri plezanju je pri prestopu na drugo skalo zdrsnil in padel iz naveze okrog 10 m navzdol v kotanjo	težje poškodbe na glavi in v kolenu leve noge
Jug.	Ljubljana	ko se je spustil po žlebu navzdol, se mu je odkrušil skalnat blok in povzročil padec	pretres možganov, izvin noge in hujše odrgnine po vsem telesu
»	Mojstrana	Vrv je zrušila okrog 70 kg debelo skalo, ki mu je padla na hrbet	smrtna
»	Brežice, Cankarjeva 13	na poti s Triglava zdrsnil in padel	zlom desne roke v podlaktu
»	Beograd	ker ni bilo v kaminu oprimkov, niti primernega mesta, da bi zabila klin je zdrsnila in padla 10 do 15 m navzdol	težke poškodbe na glavi, na levi roki in na desni strani prsnega koša
	Celje, Na otoku 9	pri vzpenjanju na vrh Igle ob priliki vaje in demonstracije GRS se je odkrušil okrog 1 mJ velik blok in mu stisnil levo roko	poškodba palca in dlani leve roke
»	Celje, Ulica 29. novembra 27	spodtaknil na kamnu	zlom leve noge v gležnju
J»	—	pobodeua od bika	-
»	Skofja Loka, Mestni trg 19	onemogla zaradi srčne slabosti	brez poškodb
»	Kranj, Stritarjeva 2 Kranj, Planina 32	zaradi slabe vidljivosti v večernem času padla preko skalnatega skoka	težje poškodbe na glavi in zlom noge v gležnju izvin noge
»	Vrbnje 21 pri Radovljici	zdrsnil na travi in padel v kotanjo	dvakratni zlom leve in enkratni zlom desne noge
„	Sv. Lenart 6	na poti zdrsnila	zlom noge
	Kranj, Britoi 65	Na vaji GRS je med spuščanjem imenovane z Marinerjevo nosilnico jeklena vrv sprožila kamen, ki je padel ponesrečenki na glavo	počena lobanja in notranja krvavitev
	Mala planina-Jarški dom	pri nošnji tovora zdrsnila in padla	zlom leve noge v gležnju
»	Kazensko-poboljše-valni dom v Ljubljani	pri žaganju desk, kjer je delal kot zapornik, je prišel z levo roko pod rezilo cirkularke	globok vrez med palcem in kazalcem leve roke in poškodba zadnjega členka pri sredincu
»	Ljubljana, Študentsko naselje blok IV	pri plezanju je zaradi odtrganega oprimka zdrsnil do previsa in nato čez njega 6 m padel s hrbtom na trd sneg	bolečine v križu — premražen
VALNE AKCIJE
Podjelše i	zasut od snežnega plazu	brez uspeha (glej pod
p. Kamnik	zaP- st- 5>
Jesenice	pogrešan od novembra 1960 — sum brez uspeha
pobega čez drž. mejo
Datum
Kraj nesreče
ime in priimek
poklic
PONE
rojen rojstni kraj
64. 7. 7. 1961
65. 2. 8. 1961
66. 3. 8. 1961
V Mali Pišenci na področju Slemena
Vojislav Bregar	prof. 3.12.1912 Ljubljana
Anica Okršlar nameščenka 22.10.1917 Ljubljana Anton Jamnik	dijak 15. 6. 1949 Ljubljana
Na zapadnl strani Razorja
neznanec
V Mali Pišenci na področju Slemena
Nerone Olivieri Bruno Perič Maurizio Vincoleto
Nadia Scheriani Luciana Scher
67. 3.-4. 8. 1961 Na področju Krna Mirko Kovač
prof. prof. štud.
dijakinja dijakinja
uslužbenec 2. 9.1943
Črna na Koroškem
68. 6. 8. 1961
69. 18. 8. 1961
V centralni steni Špika v skalaški plezalni smeri
Ciril Praček Peter Ferjan
nameščenec 27. 3.1913 ključavničar 28. 3. 1930
Mihaela 2emva študentka 23. 9. 1942
Na področju Jalovca in Ozebnika
Mirko Kovač
uslužbenec 2. 9. 1943
70. 29. 10. 1961 Tamar
Barbka Lipovšek Peter Ščetinin
študentka študent
4. 7.1941 28. 10. 1935
Podbrdo Javornlk
Gorje
Črna na Koroškem
Ljubljana Celje
71. 28. 11. 1961 Področje Martuljka Avgust Mertelj kmečki sin 12.5. 1931 Srednji vrh
državljanstvo
stalno bivališče
Vzroki nesreče
Jug.
Ljubljana, Miklošičeva 17 Ljubljana, Jesen-kova 3
Ljubljana, Medvedova 28
na povratku z izleta na Sleme zgrešili markirano pot, zaradi nastopa noči pa tudi izgubili orientacijo in bili primorani bivakirati na prostem
Jug. Koper, Verdijeva 9 Koper, Verdijeva 9 Ankaran, Sarnuinu 130
Ankaran, Braghetti Koper, Kalejerija 13
akcija pričela zaradi domnevnih klicev na pomoč
na povratku z izleta na Sleme zgrešili markirano pot, zaradi nastopa noči pa tudi izgubili orientacijo in bili primorani bivakirati na prostem
Črna na Koroškem
pogrešan od 13. 7. 1961 na pohodu po slovenski planinski transverzali na področju Bogatinsko sedlo-Krn-planina Razor
Jesenice, Murova 19 Jesenice, Dobrav-ska 7
Gorje pri Bledu 52
akcija pričela zaradi dajanja svetlobnih znakov
Poškodba
nepoškodovani, pač pa pre-mraženi in izčrpani
Črna na Koroškem glej zap. št. 67
Ljubljana, Gosposka 10
Ljubljana, Študentsko naselje
akcija pričela, ker se nista vrnila v predvidenem času
brez uspeha
izčrpanost brez poškodb
brez uspeha
brez poškodb
brez uspeha
brez poškodb
nad Martuljkom pogrešan Srednji vrh 8
brez uspeha
PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA
PLANINSKO DRUŠTVO
1.	Ajdovščina
2.	P. D. Akademsko Lj.
3.	Bled
4.	Boh. Bistrica
5.	Bohinj
6.	Bovec
7.	Brežice
8.	Celje
9.	Cerknica
10.	Cerkno
11.	Črnomelj
12.	Črnuče
13.	Dol pri Hrastniku
14.	Domžale
15.	Dovje
16.	Gorje
17.	Gornji grad
18.	Gozd Martuljk
19.	Hrastnik
20.	Idrija
21.	Ilir. Bistrica
22.	Javornik
23.	Jesenice
24.	Jezersko
25.	Kamnik
26.	Kobarid
27.	Kočevje
28.	Koper
29.	Kostanjevica
30.	Kranj
31.	Kranjska gora
in Rateče-Planica
32.	Križe
33.	Krško
34.	Laško
35.	»-Litostroj« Ljubljana
36.	Litija
37.	Ljubljana-matica
38.	Ljubno
39.	Ljutomer
40.	Luče
41.	Majšperk
42.	Maribor in PTT
43.	Maribor »Obrtnik«
44.	Medvode
45.	Mengeš
46.	Mežica
47.	Mozirje
48.	Murska Sobota
49.	Nova Gorica
50.	Novo mesto
a
■o o
l- o
5 S
240 357 525 687 381 269 8775 178 283 317 103 3847 505 537 585 765 180 128 334 384
c.
Si
a
K) O
U .H
£3
> o
¿s-s
o c*
o £ g W C «
> o
-S
oc° So* «icS
22 16 58 61 55 21 1291 30 10 25 12 335 11 63 43 21 15 9
55 27
211 238 521 785 410 410 9018 83 301 176 105 4077 157 525 661 874 181 245 344 437
£1
«I 0,2
284	37	240	31	14	12,9	—	6
958	14	808	24	1,4	2,9	10	—
782	49	841	47	6,2	5,6	—	2
275	17	346	16	6,2	4,6	—	1
460	41	432	39	8,9	9	—	2
172	23	180	22	13,3	12,2	—	1
519	31	503	29	5,9	5,7	—	2
1816	221	2057	224	12,1	10,6	3	—
140	17	201	18	12,1	8,9	1	—
265	16	269	15	6	5,5	—	1
122	15	72	12	12,2	16,6	—	3
360	19	307	19	5,2	6,1	—	—
273	32	559	45	11,7	8	13	—
611	39	692	43	6,4	6,2	4	—
341	20	392	23	5,9	5,8	3	—
726	47	716	48	6,5	6,7	1	•
211	11	200	10	5,2	5	—	1
154	5	166	5	3,2	3	—	—
736	32	835	31	4,3	3,6	—	1
686	55	761	53	8	6,6	—	2
85	10	90	10	11,7	11,1	—	—
802	63	838	79	7,1	9,4	16	—
1161	121	1026	115	11,3	11,2	—	6
95	15	200	18	15,8	9	3	—
950	128	1290	144	13,5	11,2	16	—
110	9	118	8	8,2	6,8	—	1
71	5	60	5	7	8,3	—	—
392	101	368	100	25,8	27,2	—	1
146	5	123	5	3,4	4	—	■
1271	339	1711	338	28,3	19,8	—	1
24	9,2	11,3	2	—
26	4,5	10,9	10	—
58	11,1	11,1	—	—
56	8,9	7,1	—	5
55	14,4	15.4	—	—
22	7.8	5,4	1	—
1309	147	14,5	18	—
10	16,8	12	—	20
8	3,5	2,9	—	2
21	7,6	12	—	4
11	11,6	10,5	—	1
312	8,7	7,6	—	23
11	2,1	2,4	—	—
68	11,7	13	5	—
45	7,4	6,8	2	—
24	2,7	2,7	3	—
12	8,9	7,2	—	3
5	7	2	—	4
50	16,5	1,4	—	5
30	7	6,8	3	—
VESTNIKA L. 1960 IN L. 1961
PLANINSKO DRUŠTVO
O >
ui
ng O 2
1
C Ki
So
ra «s
2	2
C w
Oh
51.	Oplotnica
52.	Pcdbrdo
53.	Polzela
54.	Poljčane
55.	Postojna
56.	Preval je
57.	PTT-Ljubljana
58.	Ptuj
59.	Radeče
60.	Radlje
61.	Radovljica
62.	»Rašica« Šentvid-Lj.
63.	Ravne
64.	Rimske Toplice
65.	Ruše
66.	Senovo
67.	Sežana
68.	Slov. Bistrica
69.	Slovenj Gradec
70.	Slov. Konjice
71.	Solčava
72.	Šentjur
73.	Škof j a Loka
74.	Šoštanj
75.	Tolmin
76.	Trbovlje in »Kum«
77.	Tržič-Ljubelj
78.	Velenje
79.	Vipava
80.	Vrhnika
81.	Vuzenica
82.	Zabukovca
83.	Zagorje
84.	»Že^zničar« Ljubljana
85.	»Železničar« Maribor
86.	Železniki
87.	Žerjav
88.	Ziri
89.	Zreče
Trst-Gorica
Beograd
Zagreb
Republiška PD Ostale republike Inozemski naročniki Zamena z inozemstvom Zamena v državi Razni
120 211 220 88 435 767 1201 172 212 103 1245 374 650 153 1166 361 54 800 833 279 76 209 777 751 504 1286 780 384
157 239 901 711
391 401 253 160
4	154	5
11	188	10
11	179	10
6	108	8
29	501	28
54	897	50
43	1203	53
27	197	21
32	236	30
12	173	7
85	1328	95
14	480	43
43	652	41
20	210	16
79	1109	84
33	391	28
24	69	22
38	635	36
44	660	38
28	356	21
20	73	20
16	226	19
72	1039	69
31	760	28
37	572	41
111	1583	98
54	673	121
17	564	20
4	232	5
32	219	33
3	160	3
5	248	3
24	1017	26
63	772	64
—	93	1
20	373	19
19	528	20
26	388	25
13	204	10
5,9 4.7 10,3 8,1
10 5
3,8 6,4 5
Število naročnikov 1960 v »/o	Število naročnikov 1961 v %	Porast 1961	Padec 1961
3,2	3,2	1	
5,6	5,3	—	1
5	5,6	—	1
6,8	7,4	2	
6,6	5,6	—	1
7	5,6	—	4
3,6	4,4	10	_
15,6	10,6	—	6
15,6	12,7	—	2
11,7	4	—	5
6,8	7,2	10	_
3,7	8,5	29	_
6,6	6,3	—	2
13,1	7,6	—	4
6,7	7,5	5	—
9,1	7,2	.—	5
44,4	32	—	2
4,8	5,7	—	2
14,9	5,8	—	6
10	5,8	—	7
26,3	27,8	—	
7,7	8,4	3	_
9,2	6	—	3
4.1	3,7	—	3
7,3	7,2	4	—
8,7	6.5	—	13
6,9	17,9	67	—
4,4	3,6	3	—
—	2,2	1	_
—	15	1	—
1,9	1,9	—	_
2.1	1,2	—	2
2,6	2,6	2	_
8,8	8,3	1	—
1	—
—	1
1	—
—	1
—	3
51 661 4 971	56 013 5 004	205	172
100	105	5	
37	36		1
61	60		1
39	37	,	2
69	79	10	
58	68	10	_
34	28		6
26	28	2	
137	134		3
5 532	5 579	232	185
PREGLED GRADBENIH
I N V E
iz	prosto-
55 PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih	voljno
■ sredstev	delo
« din	ur
1.	Ajdovščina
2.	Bled
3.	Bohinjska Bistrica
4.	Bohinj - Srednja vas
5.	Bovec
6.	Celje
7.	Cerknica
8.	Dol pri Hrastniku
9.	Domžale
10.	Dovje-Mojstrana
11.	Gorje pri Bledu
12.	Gornji grad
13.	Hrastnik
14.	Ilirska Bistrica
15. Javornik - Kor. Bela
16. Jesenice na Gor.
17.	Jezersko
18.	Kamnik
19.	Kočevje
20.	Kostanjev, na Krki
21.	Kranj
22.	Križe
23.	Kum Trbovlje
24.	Lisca Videm-Krško
25.	Litija-Šmartno
26.	Litostroj Ljubljana Ljubljana-matica
28.	Luče ob Savinji
29.	Maribor
30.	Medvode
Dom pod Cavnom (Predme j a) Iztokova koča pod Golaki Gostišče Murka na Bledu Blejska koča na Lipanci Bife na Straži
Koča dr. Janeza Mencingerja Vodnikov dom na Velem polju Koča pod Bogatinom Koča na Uskovnici Koča na Mangartu Dom Petra Skalarja na Kaninu Frišaufov dom na Okrešlju gradnja planinsko-smučarskega doma na Slivnici Dom na Goreh Dom na Vel. planini Aljažev dom v Vratih Dom Planika pod Triglavom Tržaška koča na Doliču Dom na Menini planini Dom na Kalu Koča na Vel. Snežniku Zavetišče na Svinščakih (bivša Cankarjeva koča)
Staničeva koča pod Trig^vom
Dom Pristava na Javorniškem rovtu
Kovinarska koča na Zasipski planini
Erjavčeva koča na Vršiču
Tičarjev dom na Vršiču
Koča pri izviru Soče
Koča pod Špičko
Češka koča na Ravneh
Cojzova koča na Kokrškem sedlu
Koča na Jermanovih vratih
Koča na Starem gradu
Zavetišče na Kratni
Koča pri Jelenovem studencu
Dom na Polomu
Dom Kokrškega odreda na Kališču
Dom na Krvavcu
Koča na Smarjetni gori
Poslovna stavba PD v Kranju
Koča na Križki gori
Koča na Kumu
Tončkov dom na Lisci
Dom na Jančah
Litostrojska koča na Soriški pl. Bivak pod Skuto Koča pri Sedmerih trigl. jezerih Triglavski dom na Kredarici Dom v Kamniški Bistrici Okrepčevalnica Igla Spomenik na Jezerskem vrhu Mariborska koča na Pohorju Slavkov dom na Golem brdu
440 423	—
—	32
602 910	350
28 485	150
252 919	30
208 030	—
326 153	—
333 409	—
104 617	293
840 946	—
46 048	—
1 017 877	—
_	800
398 000	1 219
631 810	—
456 774	—
291 336	375
75 813	82
—	482
597 058	250
164 878	2 500
325 000	500
—	470
639 542	740
97 266	365
398 196	—
279 700	—
76 709	—
10 962	—
12 000	—
64 422	310
253 439	506
502 636	1256
18 150	140
—	1 350
31 000	—
216 000	—
1 500 000	—
430 927	1 300
95 364	230
179 838	—
500 000	120
329 622	150
7 537	_
1 997 950	—
39 597	200
195 415	—
488 901	231
INVESTICIJ V LETU 1961
S T I R A N O
vred	SU£Y?n- °stale	dotacija posojilo ostalo	Skupne
nosti	pi| SUXn~ ^PVP^	PZS P0S°jil° investicije
^	din	din	din	din
din	din
3 200 35 000 15 000 3 000
80 750
80 000 98 000
56 250 12 300 38 530 25 000 100 000
20 000 70 500 74 000 36 500
17 900 50 660 125 659 14 000 135 000
130 000 50 000
200 000 30 000
20 000 23100
4 000 000
— 400 000
519 690 6 710 584 120 000
— 300 000
844 350
— 3 000 000
2 500 000
— 781973
150 000 932 400
1463 419
— 3 043 774 1 000 000
—	579 312
—	320 000
—	608 050
119 812 508 500 1 655 856 —	— 773 438
34 000 000 28 000 000 1 500 000
200 000 2 067 500
1 895 045 1 633 941
— 1 600 000
— 2 000 000
440 423 3 200 4 637 910 43 485 255 919 208 000 326 153 783 409 185 367
1	660 636 890 389
10 728 461
200 000
2	996 000 631 810 456 774
1	129 559
88113 38 560 772 058
2	660 697
345 000 4114 274 713 542 133 766 398 196 279 700 76 709 10 962 12 000
2	366 490 304 099
1	981 045
32 150 455 000 608 050 31 000 34 216 000 28 000 000
3	000 000 560 927 145 364 179 838 900 000
2	427 122
7 537 1 600 000 1 895 045
3	997 950
59 597 1 633 941 195 415 512 001
I N V E
PLANINSKO DRUŠTVO
PLANINSKA POSTOJANKA
iz	prosto-
lastnih	voljno
sredstev	delo
din	ur
31.	J. Trdine Mengeš
32.	Mežica
33.	Nova Gorica
34.	Novo mesto
35.	Obrtnik Maribor
36.	Oljka Polzela
37.	Oplotnica
38.	Podbrdo
39.	Poljčane
40.	Postojna
41.	PTT Ljubljana
42.	PTT Maribor
43.	Radeče pri Z. mostu
44.	Radovljica
45.	Ravne na Koroškem
46.	Rimske Toplice
47.	Ruše pri Mariboru
48.	Slovenj gradeč
49.	Šentjur pri Celju
50.	Škof j a Loka
51.	Šoštanj
52.	Tolmin
53.	Trbovlje
54.	Tržič
55.	Velenje
56.	Vipava
57.	Zagorje ob Savi
58.	Zreče
59.	Železničar Ljublj.
60.	Žerjav
61.	Ziri
Mengeška koča na Gobavici Zavetišče Grohat na Raduhi Zavetišče pri Pucu Zavetišče pri Škrubeju Dom na Peci
Koča na Pikovem (Podpeca) Stjenkova koča na Trstelju Dom dr. Klementa Juga v Lepeni Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih Planinski dom Kozjak (Tujzlov vrh) Koča na Oljki gori Koča na Pesku Koča na Črni prsti Dom na Boču
Koča Mladika na Pečni rebri Vojkova koča na Nanosu Poštarska koča na Vršiču Poštarska koča pod Plešivcem Zasavska koča na Prehodavcih Zavetišče Lovrenc Valvazorjev dom pod Stolom Pripravljalna dela za gradnjo doma na Naravskem vrhu Zavetišče na Kopitniku Ruška koča na Pohorju Koča pod Kremžarjevim vrhom Grmovškov dom pod Vel. Kopo Gradnja Partizanskega doma na Re-sevni
Dom na Lubniku Andrejev dom na Slemenu Koča na Razor planini Gradnja novega doma na Mrzlici Kostanjčeva koča na Dobrči Dom na Paškem Kozjaku Zavetišče pri Abramu na Nanosu Coparjeva koča na Cemšeniški pl. Koča na Zasavski gori Koča na Rogli Tumova koča na Slavniku Gradnja koče na Vogarju Koča na Smrekovcu Gradnja nove koče na Goropekah
650 000	120
21 000	230
3 000	50
189 000	100
425 000	620
391 000	120
75 000	40
60 000	—
248 000	50
540 000	3 200
455 000	—
—	88
492 335	186
26 500	716
134 000	—
373 056	—
—	2 160
54 000	30
30 000	—
260 941	—
166 663	180
—	630
91 400	—
6 950	—
117 651	—
_	4 250
58 440	—
1 192 000	2 500
500 000	350
534 325	4 200
115 966	—
100 463	—
100 900	30
619 332	210
171 659	90
201 197	214
328 720	—
887 821	180
67 344	—
—	3175
Skupaj
25 246 292 38 150
V	letu 1960:
V	letu 1961:
26 300 341 25 246 292
27 620 38 150
Razlika:
—1 054 049 +10 530
S T I R A N O
vrpri	U?W1C	uotacija posojilo ostalo	SkUDne
nosti"	p1| SUXn~	^PVP^	PZS	P°SOjll° inve^e
dln	d1"	din	din	din	din	din
8 000 — _
10 000 — 100 000 960 000	— 2 500 000
8 800 - _ 128 515 18 600	— 155 000	—
179 000	— 53 500	—
756 000	— 110 259	—
4500 — — 20 000
45 000
674 000 55 500 10 500 204 000
24 000	—	__	_
34 500	—	_	__
7 500	—	_	__
15 000 — _ __ _	_
= = z z	z	s
—	—	83 000
—	—	60 000
—	—	358 000
4 200 000 — _ 882 205	5 082 205
—	—	455 000
—	—	137 315
—	—	665 935
—	—	259 000
—	—	134 000
—	—	373 056
—	—	866 259 _ _ —	—	78 500
~~ — —	—	30 000
~ — — 698 716	_	959 657
18000 - ~ ~ -	-	IfUfifiS 137 000 — _
_ _ — —	—	137 000
_ _ ~ ~ —	—	91400
_ _ ~ —	—	6 950
~ —	—	117 651
2 550 000 - 4 225 600 - _	6 ??5 6Q0
250 000 _ 632175 - 356 153	Z	2 m 328
840 000 ~~ -.««¿n^ ~ 400000	~	935 000
000 - 1 684 000 _ _ 1 900 000	4 958 325
150 000 Z z	Z	iS 12
6 000 — _	250 463
21 000 - _ ~~ ~	—	106900
9 000 _ _ ~ ~	-	640 332
14920 _ - ~	z
700 000	—	1 028 720
_ _ — 100 000	1 032 821
317 500 - 2 636 320 Z Z	Z	aBgg
7913599__-	32 183 376	6 401 843 5 963 369 80 311 499	158 019 978
3°56 700 3 491537	19 685 600	3 575 923 13 877 512 32 439 798	102 427411
_7 913 599 -	32183 376^	6 401 843 5 963 369 80 311 499	158 019 978
+ 4 856 899 -3 491 537	+12 497 776	+2 825 920 -7 914 143 +47 871 701	+55 592 567
PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1961
Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev
Planinska postojanka
Ää> »B
. - H U a.
1.	Študentski planinski dom Tamar
2.	Blejska koča na Lipancl
3.	Gostišče MURKA na Bledu1
4.	Bife na Straži»
5.	Zavetišče Mrzli studenec»
6.	Koča dr. Janeza Mencingerja
7.	Vodnikov dom na Velcm polju
8.	Koča pod Bogatinom
9.	Koča na Uskovnici
10.	Koča Zlatorog v Trenti
11.	Dom na Predelu
12.	Dom Petra Skalarja na Kaninu
13.	Koča na Mangrtu
14.	Aljažev dom v Vratih
15.	Dom Planika pod Triglavom
16.	Tržaška koča na Doliču
17.	Stanlčeva koča pod Triglavom'
18.	Kovinarska koča na Zasipski planini
19.	Erjavčeva koča na Vršiču
20.	Tičarjev dom na Vršiču
21.	Koča pri Izviru Soče
22.	Bivak I (Vel. Dnina)
23.	Bivak n (Pod Rokavi)
24.	Bivak III (Za Akom)
25.	Bivak rv (Na Rušju)
26.	Koča v Martuljku
27.	Koča pod Spičko
28.	Dom na Vršnem
29.	Koča v Krnici
30.	Mihov dom na Vršiču
31.	Koča na Gozdu
II
Jul. Alpe
V upravi planinskega društva
o3
a® «rt ft
it-a> 5 >n
-m Ä c;
«n m S
■0*2 "S
si
o
M >
o o
m a
S K
>
¿S
s s
* S1
4) 3
mjä > m
1 Gostišče pričelo obratovati 1. 1. 1961 ' obratoval samo od 15. 5. do 1. 10. 1961
1 Prenehalo obratovati 31. 3. 1961 1 Zaradi adaptacije le zasilno oskrbovana
i! 4) O Krt S
1108	Akademsko PD Ljubljana	20	29	49	12 755	131	12 886	3 845
1633	Bled	24	13	37	2 525	53	2 578	870
501	Bled	3	10	13	ne evidentira			—
636	Bled	—	—	—	2 580	—	2 580	-"
1214	Bled	4	—	4	740	—	740	
805	Bohinjska Bistrica	—	8	8	1102	55	1157	74
1805	Bohinj—Srednja vas	33	10	43	4 497	28	4 525	1 703
1513	Bohinj—Srednja vas	39	15	54	4 805	23	4 828	4 002
1138	Bohinj—Srednja vas	17	8	25	2 501	18	2 519	1 459
622	Bovec	17	16	33	5 036	71	5107	1 786
1156	Bovec	3	7	10	15 102	30	15 132	336
1811	Bovec	17	68	85	312	10	322	90
2072	Bovec	11	10	21	13 136	32	13 168	403
1015	Dovje—Mojstrana	28	130	158	14 458	674	15 132	5 317
2408	Gorje pri Bledu	27	38	65	4 987	394	5 381	1 257
2120	Gorje pri Bledu	28	16	44	5 098	475	5 573	1 405
2332	Javornlk—Koroška Bela	18	—	18	2 742	23	2 765	568
892	Javornik—Koroška Bela	14	16	30	5 095	8	5 103	327
1515	Jesenice na Gorenjskem	20	33	53	13 177	200	13 377	2 632
1620	Jesenice na Gorenjskem	14	34	48	16 926	104	17 030	583 225 13 35
876	Jesenice na Gorenjskem	—	10	10	15 859	—	15 859	
2180	Jesenice na Gorenjskem	—	4	4	9	—	9	
2140	Jesenice na Gorenjskem	—	6	6	40	—	40	
1340	Jesenice na Gorenjskem	—	8	8	44	—	44	62 47 134 307
1980	Jesenice na Gorenjskem	—	6	6	47	—	47	
930	Jesenice na Gorenjskem	—	6	6	87	—	87	
2050	Jesenice na Gorenjskem	—	16	16	442	—	442	
C10	Kobarid	6	25	31	1137	19	1156	115
1218	Kranjska gora	8	22	30	516	—	516	183
1150	Kranjska gora	2	16	18	3 511	IG	3 527	728
1226	Kranjska gora	16	16	32	2 300	25	2 325	1 505
32.	Lltostrojska koča na Soriški planini
33.	Dom na Komni	"
34.	Koča pri Savici	"
35.	Mladinsko zavet, na Bogatinskem sedlu
36.	Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih
37.	Triglavski dom na Kredarici
38.	Gomiščkovo zavetišče na Krnu
39.	Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
40.	Koča na Črni prsti
41.	Zavetišče Petrovo brdo»
42.	Poštarska koča na Vršiču
43.	Zasavska koča na Prehodavcih
44.	Pogačnikov dom pri Križkih jezerih
45.	Koča na Razor planini
46.	Zavetišče Globoko
47.	Koča na Poreznu	Pred-
48.	Dom na Črnem vrhu nad Novaki	Korie
49.	Zavetišče na Robidenskem brdu	T,,i a.„
50.	Zavetišče v Ravnah	P
51.	Koča na Šmarješki gori
52.	Slavkov dom na Golem brdu
53.	Dom na Lubniku
54.	Koča na Ratitovcu
55.	Zavetišče Farji potok
56.	Zavetišče pri Bertu Dražgoše
57.	Zavetišče Urban Dražgoše
58.	Zavetišče Mohor	"
59.	Zavetišče Prtovč
60.	Zavetišče na Vrsniku
61.	Dom Pristava na Javorniškcm rovtu	Kara-
62.	Dom Kokrškega odreda na Kališču	Vanke
63.	Dom na Korenskem sedlu
64.	Dom na Peci
65.	Koča na Pikovem (Podpeca)
66.	Zavetišče pri Skrubeju
67.	Dom na Uršlji gori	"
68.	Poštarski dom pod Plešivcem
69.	Valvazorjev dom pod Stolom
70.	Roblekov dom na Begunjščici
71.	Dom na Kofcah
' Junija 1961 prenehalo obratovati
1307 1520 651 1804 1683 2515 2060 900 1844 804 1725 2050 2052 1333 1835 1632 1288 824 707 664 440 1027 1666 700 850 850 840 1010 742 920 1540 1075 1665 986 650 1696 800 1180 1757 1505
Litostroj Ljubljana
Ljubljana — matica
Ljubljana — matica
Ljubljana — matica
Ljubljana — matica
Ljubljana — matica
Nova Gorica
Nova Gorica
Podbrdo
Podbrdo
PTT Ljubljana
Radeče pri Zidanem mostu
Radovljica
Tolmin
Tolmin
Cerkno
Cerkno
Cerkno
Cerkno
Kranj
Medvode
Skofja Loka
za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih Ziri
Javornik — Koroška Bela Kranj
Kranjska gora
Mežica
Mežica
Mežica
Prevalje
PTT Maribor
Radovljica
Radovljica
Tržič
51	18	69	9 295	65	9 360	1 216
74	24	98	3 905	70	3 975	11 230
3	28	31	2 693	104	2 797	1 927
—	10	10	1 792	19	1811	236
54	53	107	6 850	317	7 167	4 291
50	58	108	8 745	428	9 173	3 415
	30	30	1 125	133	1258	742
24	30	54	1923	156	2 079	570
4	12	16	1 486	13	1499	365
4	—	4	163	—	163	26
6	22	28	10 014	177	10 191	1 106
—	22	22	3 175	88	3 263	249
36	62	98	1 453	475	1928	2 185
42	18	60	2 049	51	2 100	619
	4	4	ni	poslovalo		_
21	18	39	1 882	6	1 888	190
25	—	25	3 318	35	3 353	140
2	—	2	1987	2	1 989	33
2	—	2	1475	23	1498	13
16 22 9
16 40
32 22 49
12 953 24 038 2 964 1907
145 7
12 953 24 183 2 971 1 907
	—	—	1 119	—	1 119
2	—■	2	2 287	—	2 287
—	—	—	754	—	754
—	—	—	514	—	514
—	—	—	1 712	—	1 712
—	2	2	312	—	312
8	20	28	8 259	4	8 263
21	14	35	2 246	3	2 249
10	—	10	2 422	243	2 665
85	50	135	3 861	7	3 868
6	—	6	3 472	4	3 476
—	—	—	4 950	43	4 993
50	—	50	3 753	5	3.758
8 25	20	28	5 236	33	5 269
	50	75	1 994	82	2 076
26	40	66	2 224	19	2 243
16	12	28	2 837	27	2 864
890 333 585
76
744 784 170
3 039 62
1916
745 723
1 538 380
Planinska postojanka
3 "35 2"° ©2 O &
«¡¡2 Z?
V upravi planinskega društva
72.	Dom Titovi graničarji na Zelenici
73.	Zavetišče Tegošče
74.	Prehodno planinsko zavetišče v Tržiču
75.	Kostanjčeva koča na Dobrči 7G.	Zavetišče na Bistriški planini
77.	Dom v Logarski dolini z depandanso
78.	Frišaufov dom na Okrešlju
79.	Kocbekov dom na Korošici
80.	Mozirska koča na Golteh z depandanso
81.	Mozirska koča — podružnica Smihel
82.	Bivak pod Ojstrico
83.	Češka koča na Ravneh
84.	Cojzova koča na Kokrškem sedlu
85.	Koča na Jermanovih vratih
86.	Bivak v Kočni
87.	Koča na Križki gori
88.	Zavetišče na Mali poljani
89.	Zavetišče Trstenik
90.	Zavetišče v Gozdu
91.	Zavetišče pri Povšnarju v Kokri«
92.	Dom v Kamniški Bistrici
93.	Bivak pod Skuto
94.	Koča na Loki pod Raduho
95.	Okrepčevalnica Igla
96.	Zavetišče Grohat na Raduhi
97.	Zavetišče pri Pucu
98.	Koča pod Olševo
99.	Zavetišče pod Ojstrico
100.	Andrejev dom na Slemenu
101.	Dom pod Storžičem
102.	Bivak v Storžiču
103.	Koča na Smrekovcu
104.	Koča na Mali planini
99	1535	Tržič
99	1203	Tržič
99	516	Tržič
99	1520	Tržič
99	1052	Tržič
Kamniške	757	Celje
Alpe	1387	Celje
n	1808	Celje
99	1344	Celje
99	852	Celje
	1800	Celje
99	1545	Jezersko
99	1791	Kamnik
99	1884	Kamnik
	1952	Kranj
„	1582	Križe
99	1100	Križe
	450	Križe
(>	864	Križe
M	733	Križe
f>	601	Ljubljana - matica
99	2104	Ljubljana - matica
99	1520	Luče ob Savinji
99	750	Luče ob Savinji
99	1882	Mežica
	730	Mežica
99	1250	Solčava
99	1206	Solčava
99	1096	Šoštanj
99	1100	Tržič
91	1750	Tržič
	1377	Žerjav
• 1. 8. 1961 ukinjeno
gorje Kamn. Alp
Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev
!! lil il II il it h
si* « i> i
s 5
_	_	—	611	10	621	—
_	_	—	78	—	78	—
_	_	_	6 137	—	6 137	—
_	9	9	1 248	—	1 248	160
_	_	—	585	—	585	—
161	_	Kil	35 467	139	35 606	8 124
44	60	104	14 556	53	14 609	618
23	36	59	2 291	11	2 302	667
94	64	158	2 651	11	2 662	213
_	_	_	1114	6	1120	—
4	_	4	35	—	35	6
29	20	49	3 084	26	3 110	976
24	20	44	5117	18	5 135	1 118
26	40	66	4 784	26	4 810	1 033
_	6	6	48	—	48	48
6	24	30	7 228	—	7 228	830
_	6	6	2 340	—	2 340	—
_	_	—	8 255	—	8 255	—
_	_	_	5 816	—	5 816	—
_	_	—	4 500	—	4 500	—
25	_	25	20 233	45	20 278	2 290
	8	8	21	—	21	26
9	25	34	1 853	1	1854	315
	_	—	3 100	—	3 100	—
_	16	16	1 140	5	1145	347
_	_	—	2 445	17	2 462	—
_	_	_	293	5	298	—
10	20	30	1046	14	1 060	69
45	50	95	12 231	389	12 620	1923
46	24	70	4 136	24	4 160	906
6	_	6	102	—	102	20
40	24	64	5117	—	5117	2114
	20	20	ne	evidentira		507
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124.
125.
126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
Dom na Veliki planini
Dom na Menini planini
Koča na Starem gradu
ZavetiSče na Kratni'
Dom na Krvavcu
Koča ob žičnici na Krvavcu
Mengeška koča na GobavicI
Koča na Gori Oljki"
Zavetišče na Besevni z razgl. stolpom
Mariborska koča z razglednim stolpom
Ribniška koča na Pohorju
Koča na Pesniku»
Koča na Pesku
Ruška koča (Tinetov dom)
Koča nad Sumikom"
Dom pri Treh Kraljih
Koča pod Krcmžarjevim vrhom
Grmovškov dom pod Veliko Kopo
Razgledni stolp na Rogli
Koča Planine (Tajzl)
Koča na Rogli
Dom na Boču z razglednim stolpom
Koča na Zavcarjevem vrhu
Zavetišče na Urbanu
Planinski dom Kozjak (Tujzlov vrh)
Zavetišče Sobor"
Zavetišče Podlipje
Dom na Paškem Kozjaku
Koča na Bohorju
Celjska koča (Tovst)
Dom v Gorah
Koča na Kalu
Koča na Kumu
Dom na Smohorju
Tončkov dom na Lisci
Dom na Jančah
Zavetišče Lovrenc
Zavetišče na Kopitniku
Dom na Mrzlici
' Pričelo obratovati 27. 7. 1961
» nhrtfiafaptacl3e le zas,lno oskrbovana Obratovala samo od januarja dO julija 1961
»»	1560	Domžale
M	1508	Gornji grad
99	583	Kamnik
99	518	Kamnik
99	1700	Kranj
99	1495	Kranj
99	440	Janeza Trdine Mengeš
99	734	Oljka Polzela
99	610	Šentjur pri Celju
Pohorje	1040	Maribor
99	1530	Maribor
99	1100	Maribor
99	1482	Oplotnica
99	1250	Ruše pri Mariboru
99	1125	Ruše pri Mariboru
99	1200	Slovenska Bistrica
99	1161	Slovenj Gradec
99	1377	Slovenj Gradec
99	1517	Slovenske Konjice
99	1010	Vuzenica
99	1481	Zreče
Boč	698	Poljčane
Kozjak	914	Maribor
»	595	Maribor
»	705	Obrtnik Maribor
»»	320	Obrtnik Maribor
	840	Vuzenica
Paški Kozjak	970	Velenje
Zasavje	925	Bohor Senovo
M	750	Celje
»»	791	Dol pri Hrastniku
»»	956	Hrastnik
11	1219	Kum Trbovlje
1»	774	Laško
»1	947	Lisca Videm - Krško
»	794	Litija - Šmartno
11	711	Radeče pri Zidanem mostu
11	914	Rimske TopUce
11	1119	Trbovlje
I! £lf*n<;haIa obratovati l. 5. 1961 PrtCelo obratovati 1. 8. 1961
19	28	47	4 126	—	4 126	2 247
18	—	18	1 243	—	1 243	484
■	—	—	8 502	—	8 502	_
28	—	—	ne evidentira			
	70	98	33 052	48	33 100	6 918
	—	—	10 928	20	10 948	
5	—	5	33 084	9	33 093	131
—	—	—	ne evidentira			_
2	—	2	2 382	23	2 405	86
35	18	53	25 096	25	25 121	2 763
34	25	59	10 350	33	10 383	3 271
—	15	15	452	—	452	62
30	—	30	5 699	9	5 708	206
19	38	57	24 223	156	24 379	3 068
8	12	20	1 134	2	1 136	318
38	20	58	3 719	17	3 736	956
10	19	29	1 425	—	1425	702
34	16	50	4 064	—	4 064	2 305
—	—	—	ne	evidentira		,_
2	7	9	848	—	848	__
25	8	33	7 644	22	7 666	1 672
30	50	80	2 166	6	2 172	670
13	11	24	2 410	—	2 410	252
—	—	—	2 136	—	2 136	___
24	14	38	1 596	—	1 596	146
—	—	—	ne evidentira			_
—	—	—	1 740	22	1762	_
36	14	50	4 244	—	4 244	975
31	20	51	4 172	13	4 185	1480
52	11	63	4 486	—	4 486	862
18	20	38	4 381	158	4 539	211
33	38	71	5 662	22	5 684	772
35	25	60	9 518	8	9 526	1723
25	25	50	2 605	7	2 612	1105
22	9	31	6 636	29	6 665	1911
17	20	37	7 051	11	7 062	721
	—	—	806	—	806	_
4	—	4	2 201	—	2 201	47
16	13	29	9 237	6	9 243	790
Planinska postojanka
2 "S g-d
5 2 O o.
ts
Z>
144.	Koča na Zasavski gori
145.	Zavetišče Zaloka
146.	Coparjeva koča na Cemšeniški planini
147.	Dom na Polomu
148.	Dom Vinka Paderšiča
149.	Dom na Mirni gori
150.	Gostišče v Crmošnjicah
151.	Bife na kolodvoru v Črnomlju
152.	Koča na Jelenovem studencu
153.	Iztokova koča pod Golaki
154.	Zavetišče Antona Bavčerja na Cavnu»
155.	Dom pod Cavnom (Predmeja)
156.	Koča pri izviru Hublja
157.	Koča Kekec na Katarini
158.	Zavetišče Sivka
159.	Zavetišče pri Jelenku
160.	Dom na Hleviški planini z razgl. stolpom
161.	Dom na Javorniku
162.	Planinski dom rudarjev Vojsko
163.	Zavetišče na Svinščakih
164.	Koča na Velikem Snežniku"
165.	Stjenkova koča na Trstelju
166.	Tumova koča na Slavniku
167.	Vojkova koča na Nanosu
168.	Zavetišče pri Abramu
169.	Koča Mladika na Pečnl rebri
Gorjanci
Dolenjsko gričevje
Trnovski gozd
Idrijsko hribovje
Snežnik
Tržaško-Komenski kras Nanos
Notranjski kras
V upravi planinskega društva
849	Zagorje ob Savi 670	Zagorje ob Savi
1206	Zagorje ob Savi
725	Kostanjevica na Krki
822	Novo mesto
1048	Črnomelj
400	Črnomelj
156	Črnomelj
850	Kočevje 1260	Ajdovščina
1239	Ajdovščina 890	Ajdovščina 250	Ajdovščina 306	Nova Gorica
1006	Idrija
1106	Idrija
907	Idrija
1240	Idrija 1080	Idrija
1242 Ilirska Bistrica 1796 Ilirska Bistrica 642 Nova Gorica 1028 Železničar Ljubljana 1248 Postojna 915 Vipava 710 Postojna
» Zavetišče ni poslovalo, žig in vpisna knjiga
sta bila pri logarju	_____
" Zaradi gradnje le zasilno oskrbovana
ino/8ms¥c—^^^^^ S"5
p
6 brez narodnosti.
Skupaj
Leta 1960:
Leta 1961:
Razlika:
Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev
število postelj	število skupnih ležišč	vseh ležišč	Jugoslovanov	> ® O ¿a a .a n	Z a & ® s <n a > w	število nočitev
25	28	53	4 711	17	4 728	883
	_	_	2 327	—	2 327	~
16	12	28	1 704	—	1 704	148
14	30	44	2 341	46	2 387	160
6	12	18	3 150	—	3 150	338
30	20	50	7 716	28	7 744	1133
4	_	4	ne	evidentira		—
	_	—	ne	evidentira		—
5	12	17	623	—	623	89
	15	15	189	14	203	33
_	_	_	1018	56	1 074	—
13	_	13	1 360	30	1 390	198
_	_	—	2 291	97	2 388	—
22	_	22	12 222	1 342	13 564	1400
_	_	—	5 161	—	5161	—
_	_	_	2 847	—	2 847	—
6	4	10	4 213	—	4 213	283
12	_	12	3 809	—	3 809	217
35	7	42	7 988	—	7 988	580
_	—	—	ni poslovala			—
_	16	16	1734	113	1847	—
_	12	12	653	147	800	64
5	22	27	3 893	680	4 573	218
2	46	48	2 687	40	2 727	1153
	(senik)		1493	22	1515	172
-	—	—	3 351	42	3 393	
2 521 2 523 5 044 788 871 9 293 798 164 137 082
2 576 2 444 5 020 751 810 8 621 760 431 136 560 Í521 2 523 5 044 788 871 9 293 798 164 137 082
_ 55 + 79 + 24 + 37 061 + 672 + 37 733 + 522
ZevotM dušika Uuk
PROIZVAJA IN DOBAVLJA: Karbid
za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo
•
Apneni dušik in nitrofoskal — Ruše
za gnojenje
Ferokrom suraffine
za jeklarsko industrijo
Elektrokorund
za bruse in brušenje
Kisik in acetiien
za rezanje in varjenje kovin
Taljeni magnezit
za elektroizolacijo
Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 80-108 in 80-128, teleprinter: 03312
604-11
Železniška postaja: Ruše - Industrijski tir. Tekoči račun: NB Maribor ^ 185 ~
Tovarna dokumentnega in kartnega papirja

ss;

-t -4
:o:
5T
H-*»»-
« » •
-¡«•>1 1"!
rt:

Telefon: Radeče 81-950
Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-11
Brzojavi: Papirnica Radeče
Železniška postaja: ZIDANI MOST
PROIZVAJA:
vse vrste brezlesnih papirjev
in kartonov
specialne papirje
surovi heliografski
in foto papir
kartografski
specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd.
IZDELUJE :
E81
vse vrste kartic
za luknjanje v standardni velikosti in tisku
Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi
-rrr
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU
C5	Jlllliiillill
O	-vi % ' . ' \i//iV'v' " .....' ''i ■■ v
	
>	
cs	hafMfie
S m	podplatno usnje komerčno in goodeyar vse vrste boksov
S	črnega in barvastih dullboks
cd	za specialne smučarske čevlje
	mastno, cugovano
— C« ©	in nekrišplovano kravino ter svetovno znani likanec kupite najceneje
	v tovarni usnja v? Šoštanj
POSTREŽBA TOČNA IN RIT
ZA PLANINCE IN PLANINSKE DOMOVE
»ASTRA«
PLASTIČNA GALANTERIJA
»ASTRA« USNJENA GALANTERIJA
»ASTRA«
PLASTIČNE MASE
»ASTRA«
TEHNIČNI TEKSTIL
»ASTRA« IGRAČKE
»ASTRA«
BIŽUTERIJA
Si. zajemalke, cedila, krušne košarice, kuhinjska rezila, tase, do o_ navadne „
¿n ;;=:, =l s ¡^rMS.»^
glavniki - cvetlični lončki, vrvice la perilo, predprazmk, itd.
pasove, - kovčke usnjene iz fibra, lepenke in po.ivini.a, - rokavice damske .n moške itd.
s=t
sten itd.
grodl za žimnice, brokat tkanine za	-
za ži^ce - vrv, vseH vrst in dol.n,
_ ¿latnene gurte raznih dimenzij, sukanci raznih debehn m barv ,td.
....... m„. _ otroške pupe raznih velikosti, — plavalne
žogice iz gume in plastičnih mas	o«roške p p	|okomotive s tračnicami
vzrsi-. sir-niriiTL. — —■
glasbene ploščice, sestavljenke itd.
otroške in damske ogrlice in meda.joni, - otroške, damske in moške okrasne sponke, — prvovrstne damske in moške ure
Veletrgovina
LJUBLJANA - Bežigrad 6
Telefon: Hišna centrala 32-394
Poslovalnica »GUMA«, Ljubljana, Trubarjeva ceslc.30^^ Poslovalnica »TEHNIČNI TEKSTIL«, Ljubljana, Mošejijad^ulica 26 Poslovalnica »ZAŠČITNA SREDSTVA«, Ljubljana, Trubarjeva cesta 23 Poslovalnica »PLASTIKA«, Ljubljana, Jurčičev trg ^ Poslovalnica »GUMA IN PLASTIKA«, Ljubljana. Jitov^cesta 23 Poslovalnica »GORENJKA«. Kranj, Savska cesta «^ ^ ^ Poslovalnica »GORENJKA«. Kranj. Prešernova cesta* „ASTRA« SERVIS. Ljubljana. Titova cesta 23 -^onšče ^
Planinska društva! Gorski reševalci!
Najvažnejša naloga ob nesrečah v gorah je hitro obveščanje. Industrija Iskra, ki proizvaja širok Sortiment izdelkov je izdelala za te in podobne s vrhe posebni ultrakratkovalovni oddajnik — sprejemnik Phonoport III. Aparatura ima naslednje prednosti:
Prenosno obliko
Deloma tranzistorizirana
Napajanje z običajnim akumulatorjem
Tehta le nekaj nad 6 kg
Domet okrog 50 km (odvisen od konfiguracije terena)
Preprosto upravljanje
Telefonski pogovor prek mikrofona, ki je obenem zvočnik
Štirje fiksni UKV kanali
Ugodna cena
Garancija eno leto
Vsa pojasnila in nakup pri Prodajno servisni organizaciji
ISKRA
Ljubljana, Linhartova 35,
telefon 32-933
ali industrijskih prodajalnah »ISKRA« v:
Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Rijeki, Sarajevu, Skopju, Splitu, Titogradu in Mariboru.
■HI
okroglo, polokroglo, kvodrotno, ploščato, šestoglato, osem-
oglato in tračno jeklo
debelo, srednje, tanko in fino pločevino
vlečeno, luščeno in brušeno jeklo
debelo, srednjo, tanko in fino žico
hladno valjane trakove — od zelo širokih do finih cevi od 1/8"—3"
bodečo žico in pohištvene vzmeti žičnike
elektrode za avtogeno in elektro varjenje