Leto I Il.v štev. 272 V Ljubljani, četrtek dne 16. novembra 1»22 Poštnina Posamezna štev. stane f Otn taha{* ob gfutpaf. Stane mesečno 10-— Din sa inozemstvo 20-— » Oglasi' po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta st. 1S.T. Telefon št. 72. nevnlk za gospodarstvo, prosveto in politiko- Upravništvo: l.;aš>ifaca. Prešernova ui. šL 54. Tclef. št. 36. Podružnice: M»rih.;r. Barvarska uJhs* št. L i'el. št 22. Celic. Aleksandr. t««*. Kaeiin vrl pošto, čekov, zavori!! i Sev. 11.84?. LJubljana, 15. novembra. Šs&krenbst in demagogija klerikal-V.ia, poslancev je sedaj dokumcntarično » ugotovljena. Na drugem mestu asta t smo opoiorfii; na dejstvo. da zastopajo j klbrikaičf glede prehrane istcča«iO j ri>'e docela si-nae-protejoči stališči. trn; va ia - draginjo, drugi se delajo kakor j da bi bili proži njej. i Veliko pozornost 6ta zato .vzbudili! •laries-v narodni skupščini dve'interp-> ] 1« ■ -Ul j ^rikalaega Jt ti temu, kar zahtevata Gosar in Go-"ranŠar in kar dela vlada. V tej ir.ter-vfiaciji poudarja klerikalni klu&da se mora prehranjevalna akcija ministra d:-. Žerjava takoj ukiniti. Videti je. da so prišli klerikalci radi odlO&ie konsuraentske politike vlade v velikanski notranji precep, iz katerega Sb sedaj vede pot v pravo tr&gikcme-dijo. ki nam podaja drastično sliko klerikalne nemorale. »Slovenec* sicer opravičuje dvolično igro klerikalne delegacije s krščansko harmonijo, videti je pa na prvi pogled, da hočejo klerikalci-'-varati svoje pristale na dve sfcra--i. Sa Ljubljano in industrijske kraje sta vložila interpelacijo Gosar in Go-vtinčar za kmete pa Brodar in Žebot Ljudje," ki jih štejejo za svoje pristaše. :-o nedolžni dovolj, da njihovega manevra ne bodo spregledali, da ne bodo zapazili nedostojne farse. Gospodje so f-e' pozabili pravočasno pomeniti in tako se jim je pripetila nezgoda. Na iialost je ponašanje klerikalcev škodljivo prehranjevalni akciji ministra za temino politiko. Odpor veleaerarcev in velotrgovskih krogov se jača. Kl3-rifcslei napeljujejo vodo naravnost r.a jalia bi radi podrli vso akcijo za cenejša živila in za izboljšanje valute. Četudi klerikalne mshinacije ne bodo uspele. Vendar je žalostno, da prihajajo sunki v rebra baš od strani, Ici nastopa v Ljubljani pod firmo «Delovnega ljudstva?. V beograjskih političnih in gospodarskih krogih se za prihodnje dni pričakuje ponovni dvig dinarja. Pomočnik finančnega ministra Plavšič je to v svojem zagrebškem razgovoru javno naznanil. Njegova akcija sedaj ni več osamljena. Dogovor s Češko vlado mu je zasigural važno pomoč češkoslovaške in'pridobil si je tudi dobre zveze v Švici. Z uovim dvigom dinarja je pričakovati novih sprememb na domačih tržiščih. V zadnjih 14 dneh se je padanje cen ustavilo in se je pokazala pri živežu celo zopet naraščajoča tendenca- Ta pojav se smatra za umeten in prehoden. Novo zboljšanje dinarja bo še krepkejše pritisnilo na cene. V teku je tudi druga akcija, ki bo omajala cene živil. Pc inicijativi ministra Žerjava so se vršila med našo in romunsko vlado pogajanja, da te omogoči nabava cenene romunske pšenice. Romunska vlada je dovolila znižanje iavozne carine in nakup žita. odnosno moke se že vrši po cenah, ki so znatno nižje nego naše domače. Uspeh te akcije se mora pokazati v kratkem. Banatski veleposestniki in žitni trgovci. ki sb še vedno zadrževali svoj? -alcge. bodo prisiljeni, da, vržejo več in cenejše robe na trg. ako ne bodo hoteli, da jih delete Se večje izgube. Ko pride naš letošnji pridelek na trg, bodo cene že precej stabilizirane iiTVhdi ne bo ve? treba izdajati tujih valut za živila, ki jih pridelamo v last-tii državi v izobilici. Sedanji izdatki v tujem denarju vsled nakupa hrane v inozemstvu, se bodo mogli potem nadomestiti, ker bo mogoče izvoziti precejšen del našega domačega žitnega pridelka. Tudi to bo ojačilo ugled tiase valute v inozemstvu, s tem se bodo pa tudi vse naše gospodarske orilike temeljito izboljšale. Slovenski 'konsmnent je zadnje mesece, lahko izprceieda'. kdo zanj kaj stori in kdo nič. Klerikalci so varaiise ljudstva, narodno - socijalna poslanca sta prazna kričača. v Zajedniei pa prevladuje tisti element, na katerega mline je šla danes klerikalna voda . . Za draginjo in prof! nfej {Državna krfxa na Nemškem DVA DOKUMENTA O KLERIK Beograd, 15. novembra. (lzv\> V parlamentarnih krosih sta zbudili veliko j pozornost dve interpelaciji odnosno -dva j vprašanja Jugoslovanskega kluba, ki sc; tičeta prehrane in posebno izvoznih ca-; rin. Prvo vprašanje klerikalne stranke, i ki sta ga podpisala pcslauča dr. Gosar in Goštinčar, zahteva? da." Se pcotidra-giniska akcija .vlade na način, kakor is bila započeta, odločno nadaljuje. ter pravi, da se čoje,- ca razni veletgrarci in izvozničarii intrigirajo, da bi.se izvozna carina zmanjšala, zlasti pa. da I bi sc zopet v v J i ki meri začel izvoz prašičev s tem, -da se ukine ali zmanjša iz- ALM NEPOŠTENOSTI. vozna carina. Klerikalna stranka lm'o.-no protestira, proti vsaki taki akciji in vpraša ministra za socialno politiko, kdo so ti ljudje, ki delajo za znižanje izvozne carice in ali ic .pripravljen, da jih odločno zavrne. Drugo vprašanje podpisano od poslancev Brodarja, Zebota ia drugih članov klerikalnega kluba, pa odločno protestira proti Izvozni carini na. živino, zlasti r:a prašiče, su vpraša poljedelskega ministra, ali ie pripravljen nastopiti z vso odločnostjo za to, da preneha ta akcija. V vseh parlamentarnih krogih vzbujata klerikalni vprašanji velikansko vesetost. BčrliiK 1-"». .'i. .vc-uibi.t. (Itv.) Državni predsednik ic' r.i nikcrti.sr javil sestave novega, kttjiiihU'. K?T;or trdijo, [nihajajo v. [»?{«•*•' podpredsednik Bsuer. Hagen-atoii dr.. Mtiyer ali srof KSden. -fttriin,' 13,' novembru. tlzv.) Duavai psedstdniL ie spie je! voditelje as.eiiitt komums-ične ;»j nemške nšešomrfce k da!jšiu posvetovanjem-Popolnoma negotovo je. kdo ko V.ir-tliov naslednik? Berlin, 15. tiovttabnr. >ic.v.) Zdi se. •jave. n« zti« -> pomagali. «VorwSiti» /av.ača vso krivdo na "d rja. Wlrtha, ew da je spravil .!«• «o ».-seaBske koalicij-•kt š?r.'-3ke v (aki> de- ,mokrati so v o$t«W) prioravljetii «ode-;!ovat-i (udi y novi viadi, toda le pod pn-isojetn, qa se Volk spariti ne »deleči .»ta-jdine • koalicije. : • Šefa narodne skupščine Beograd, 15. novembra. (Izv.) Današnja sej«, narodne skupščine Je pričela ob 17.' uri. Poslanec Basic je zahteval ugotovitev kvoruma. Ko so bile pieei-tane razne prošnje in pritožbe, je poslanec Bracdner interpeiiral predsednika, kaj je z očitkom Emila Stefanovič«, da je Delniška tiskarna, ki je tiskala statistični sesnam poslancev in pregled volitev računala to knjigo za eea. IT tisoč Din dražje, kot bi smela po tiskarniški tarifi. Predsednik dr Lukinič je odgovoril, da je Delniška tiskarna dne 12. januarja 1922, št- 2059 predložila narodni skupščini v izplačilo račun za S7.880 Din za* tisk statističnega pregleda o volitvah narodnih poslancev za ustavotvor-bo skupščino in da je finančni minister dne 23. marca 1922. št. 38.271 ukazal finančnemu delegatu v Ljubljani, da is- ! plača to vsoto. Drugo rco ni saane. j Nato je skupščina prešla na dnevni ■ red. PreStano je bilo poročilo imunitetnega edbera. o katerem pa se r.a zahtevo posl Baiiča ni razpravljalo. Poročilo je bilo vrnjeno odseku. Ker je bil s tea dnevni red izčrpan, je predsednik ob 18. uri zaključil sejo ter odredil prihodnjo za petek ob 16. Na dnevnem rodu bo poročilo verifika-cijskega odbora o položaju dr. Josipa Bohnjeca, poslanca, kot profesorja na mariborskem seraenivču, poročilo ankete, ki je profried.-.la zlorjbe na državnem posestva Tieljs. poročilo finančnega odbora o ukinjenju dopolnitev § 6 in 7 rak. o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in poročilo odbora za spremembo ČL 97 poslovnika za narodno skupščino. Hrvatski blok Turki nepomirlfivi NAPETOST MED ANGLIJO IN FRANCIJO. - POINCARE ODSTOPI. Pariz. 15. novembra. (Izv.) General I smet paš?, vodja turške delegacije, ki jo prispel dane? zjutraj ? šestimi člani svoje delegacije v Pariz, da, se poave-tnjc s PeircsirSjem ia Franklinom Bo-nfllonom, jc izjavil zastopniku «Infor-n«.tfona»: Ce nam bodo v Lausattua predložili uiurnatuui in nam onruiogo-čifi. da ic^olnimo narodne želje, bi si bilo vabilo lahko prihranili. Angorski; vlada zahtev« popolno neodvisnast i Turčije brez Jriczemskega varuStva in hrei ka^tulačlj. Kar sc tiče vprašanja j molkih ožifli, ne b« delegacija delala j nobenih težkoc; vendar pst boče ostati; v položaju, da se bo branila proti mo- ■ rebitniro nanadom ns Carigrad. Dejanski mir bo 'mogoče doseči le, ako ! naV bo res upoštevalo In prignalo, da j smo .se do danes precej razvili in bomo t v svojih zadevah lahko «ami odloče-' val'. Pariz, 53. novembra, (izv.) Angleška spomenica, ki jo je izreči! danes zjutraj Hardisge francoski vladi povdarja posebno vprašanje', s kakšnimi sredstvi bi ce dalo Turke prisiliti, da sprejmejo pred odločifvifo Beograd, 15. novembra. (Izv.) Danes so delegati hrvatskega bloka konferira-ii s poslancema Baričem in Hrasnico. Posvetovanja so trajala .poldrago nrOrin jim je prisostvoval tudi bivši ban dr. Tomljenovič. Po dosedanjih dispozicijah 'nameravajo blokaši priti v Beograd, vendar pa so njihovi delegati izjavili, da se bo o tom sklepalo definitivno na plenarni seji Hrvatskega bloka v Zagrsbu. Pogajanja v Beogradu se vrše samo zato, da bi razne stranke blokašem omogočile uspeh ijj jim nudile zadostna jamstva, da bi mogli svoj prihod v Beograd opravičiti pred svojimi pristaši. Blokaši streme očividno za tem, naj bi jim drugi napravili most, preko katerega bi šli v Beograd in tako opravičili dosedanjo jalovo blokaško politiko. Ker je hrvatski kmet uvidei, da no more doseči onega, kar so mu obstali razni informatorji, namreč padec sedanje iu ser stavo volilne vlade, v kateri bi imeli tudi blokaši svoje zaupnike, je postal sedaj skromnejši in se zadovoljuje samo z upanjem, da sedanji režim pade čimprej. Po informacijah Vašega dopisnika blokaši tudi nič več ne računajo na potno« Ljube Davidovida in so se pričeli zopet naslanjati na Protiča, Da-vidoviču očitajo nedoslednost Beograd, 15. novembra. (Izv.) V politični situaciji nf danes došlo do nobenih ■ posebnih sprememb. Dopoldne so Imeli zastopniki Hrvatskega Moka dr. Drinkovid, Krr.jevič in Predavac poslednje konference z zastopniki vseh strank. Napram novinarjem je izjavil dr. Drin-kovič, da je pri teh konferencah dobil precej ugoden vtis in da ie Hrvatski Mak pripravljen pogajati se z vsako stranko ter z vsakim politikom razen s Pašičem in Prfbtčevičem. Odposlanci Hrvatskega bloka so se nocoj vrnili v Zagreb, kjer bodo 25. t. m. poročali na plenarni seji Hrvatskega bloka, ki bo potem dolečil delegate, da bodo vodili ot'icie!na pogajanja z zastopniki parlamentarnih sktrpin v Beogradu. Zastopniki bloka so tudi izjavili. da nameravajo poslanci Hrvatskega bloka priti najkasneje začetkom prihodnjega meseca v Beograd, da se udeležijo parlamentarnega dela. Povodom konferenc zastopnikov Hrvatskega bloka v Beogradu je imel .semljoradniški klub sejo. na kateri sc je posvetoval o stališču, ki ga naj zavzame ako pride Hrvatski blok v Beograd. Po daljši debati ie klub sklenil, da hoče podpirati Hrvatski blok, ako se ta odkrito postavi na stališče jugoslovanske države. zmerne mirovne pogoje, če bi vztrajali na svojih nesprejemljivih zahtevah. Sodijo, da bo tvoril ta del angleškega .načrta največje tezkoče pri angleško-iran-coskfli pogajanjih. Jutranji listi pišejo 7. velikim optimizmom in sodijo, da bo prišlo do zbližanja. Del časopisja zatf-juje celo. ca b« v petek došel lord Csn-Kon. razpravlja! v soboto s Poincarejem in odpotoval v nedeljo skupno ž njiw v Lausanne. Treba pa je povdariti, da zavisi potovanje Curzona in pričate^ konference cd izida francosko-angleških razgovorov. Rim. 15. novembra tlzv.V Dane? tu ponovno razširjena vesti, da bn Poincare odstopil. Carigrad, 15. novembra. (Izv.) «Ha-vas> poroča, da je Refet paša izročit zavezniškim komisarjem noto, v kateri izjavlja, da angorska narodna skupščina zahteva, naj se tujci ne vmešavaj« v upravne in civilne zadeve Turčije. Turčija bo spoštovala mudanjisko pogodbo. zahteva pa tudi. da xftvrit». V»r,- njesova izvaisrja jc ministrski svel odobrit Rim, 15. naveiiibra. (Izv.i tt»!ifctiski listi poročajo, (k stoji italijanski ministrski predsednik Mussolini ua stališča, da/ mora Italija doseči boljše pbgoj*. kakor jih določa rapaflska pogodba, Mus-scHni se je žc opetovano. seveda predno je postal ministrski predsednik, izjavil r-a aneksijo Reke Kr2«Jevfc3. !5- novembra. (Izv.) djif 'sc sestane tu Wv5a reška konstifn-ania. Kakor ie izvedel Vaš doplsnil: ;z dobro informiranih krogov. r-S bo razpravljajo predvsem o položaj« reškega vprašanja s posebnim ozirom na bivajoči sc siestanek dr. NmSča z Mnssoii-tiijem. Italijanski državljani na Reki so imeli v nedeljo zborovanje, sja katerem ic bi.'a sprejela resolvv;;:«, na? sc skfi-iie pakt i Icglionarji, da sc taio omogoči njihovo aktivno scdeJovanje pri novih volitvah v kor.siUuanto. Resolucija zahtev is trdi xti<* "seh nasprotnikov Italije iz n:-?.tr da *» tako omogoči .zmaga HaKjsnskesa is.»djonali?nia vsej črti. Itasmere ns Celjem Praga, 13. novessbr? (Izv.; Finančni minister dr. Kašin je govoril v čara j v češkem kluba industrijalcev o gospodarski krizi. Poudarjal je, da bo gospodarska kriza dolgo trajala- ker je svet v vojni osirotel Izgubljene vrednosti bo treba s delora in štedljrrosijo nadomestiti. Papirnati denar se bo koristil IZGREDI V JUDENBURGU. JudenJjarg, 15. novembra. (Izv.) V industrijskem okraju Jndenbaraa je prišlo do spopadov med oboroženimi delavci in kmeti z žandarmerijo in vojaštvom. Aretiranih je Jest soci}a!nodemokratič-nih voditeljev. Delavci so priredili trpo-re vsled odpuščanja iz- službe in po-manikania dela. dpiemma Rim, 15. novembra. (Tzv.) Kakor po-; ročajo listi, je bila italijanska delegacija na potu iz Moskve v Odeso dne 13. novembra na odprti progi napadena. Roparji so vdrli v kupe: ruski ljudski ko-rniVar, ki je spremljal delegacijo, je odda! na ban-lite nekaj strelov in skoči! nato iz drvečega vlaka- Vodja italijanske delegacije je dobil vsled udarca * rmškinim kopitom težko poškodbo. Roparji so potnike docela izropali. Rimska via-1» bo zahtevala najstrožjo preiskavo. Domneva se. da je bil roparski tsa-psd političnega značajg, osveta za na-pstf komunističnega doma v Rimu. ŽRTVE POTRESA V CffiLE. Santiago (Chile), 15. novembra, (fz.') Uradno se potrjuje, da jc zahtevala petkova potresna katastrofa 1800 mrtvih h jCOf) ranjencev. V petih okrajih je na^ polovico poslopij porušenih. hAŠISlI NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 13. novembra. (Izv.) ; Danes je zaslišala policija organizatorja fa?istovskega gibanja poslanca Friedri-cha. Friedricli je izjavil, da bo iašistov-ski tabor obstoja! kljub naredbi cotra-njisga ministra. Pristavil je, da bodo h-š!st: napravili rsdno društvo z I dovoljenimi šutntl. i@rza Zagreb, devize: Dunaj 0.^55 - o.oss? ! Berlin O.SO. Budimpešta 3.40 — 2.70, Bti-i karešta 4135 — 42.75, MIlan 386 — 390. ; London 273.50 — 2TČJ0, Newyork 60 -' 62, Pari-j 407.50 - 413.50, Praga 198.šn j — 201^0, Sofija 30 — 41, Švica 1123 -!1133. Varšava 0.43 — 0.53. valute: de-' Ijr — 61. avstr. krone 0.0865. češke 195^0 — 198jO, marke 0.83 — 1.03. levi 3S -- 40, leji 39JO, lire 382 — 3S6, švic. franki 1112.5« — 1123^0, poljske mark-. 0.45 -- 0.55. Čarih: Berlin 0.07725. Nevnor 544.75. London 34.35, Pariz 36.35, M!'sv 25.30. Praga 17.35, Budimpešta 0.23, Zk-greb 2.225. Bukarešta 3^5. Varšava 0.035, Sofija 3.90, Dunaj 0.6073, avstr žig. krone 0.0075. Berlin, devize: Italija 34.314 - 34.485. \Tewyork 749.631 — 753.S39, Pariz 49.12. — 49.374, Švica 136.657 — 137.343. Dr naj 977 — 980, Praga 23.540 — 23.96«. Budimpešta 399 — 301, Sofija 5211 --5239, Beograd 11.67* — 11.739. Bukarešta 5750. Pred ©tvoritvl!© laškega parlamenta Trst, 14. novembra. Pojutrišnjem se snlde italijanski parlament. Razumljivo je, da vsa država z napetostjo pričakuje otvoritvene seje, v kateri poda vlada svojo programno izjavo. Kolikor se da sklepati iz dosedanjih, kolikortoliko zanesljivih rimskih poročil, se bo Mussolini v svoii izjavi doteknil sicer vseh važnejših vprašanj zunanje te notranje politike, ali ta izjava ne bo imela oblike velikega političnega govora, temveč bo v strogo stvarnih obrisih nagajala delovni načrt nove vlade. Glede zunanje politike nove vlade ne zabeležuje italijanski tisk še nikakršnih stvarnih podatkov, pač pa se navajata glede notranje politike dve programni točki, ki pomenjata korenit preobrat v dosedanjem notranjem političnem življenju. Te dve točki sta volilna ter upravna in davčna reforma. Danes je popolnoma gotova stvar, da Bova vlada sicer ni za popolno odpravo proporčnega volilnega načina, da pa hoče uvesti po francoskem vzorcu večinsko načelo, tako namreč, da listi, ki dobi relativno večino glasov, pripadata dve tretjini vseh poslanskih mandatov dotičnega okrožja, dočim pa se ostala tretjina vseh poslanskih mandatov dotičnega okrožja proporcionalno razdeli med ostale liste. Ker liste ne izkazujejo toliko kandidatov, kolikor mandatov gre dotičnemu volilnemu okrožju, temveč samo dve tretjini tega števila, so izvoljeni vsi kandidati tiste liste, ki dobi relativno število, dočim pa so manjšinske liste, dasi ravno se še tako zelo približujejo relativni večini, seveda silno prikrajšane. Preveč pravičen gotovo nI ta volilni način, ali brez dvoma zajamčuje trdno večino, a daje tudi jamstvo za kontrolo večine, Ker daje opoziciji v najslabšem slučaju eno tretjino mandatov, izvzemši seveda ona redka volilna okrožja, kjer bi vsied popolne nemoči opozicije mogli tudi manjšinsl mandati ali pa vsaj njih del pripasti večinski stranki, v ta namen razdeljeni na dve listi. Vsekakor pa ta izprememba volilnega načina zahteva tudi izpremembo volilnih okrožij, ki se bodo razširila. Kako misli Mussolini udejstviti volilno reformo, danes še ni jasno in bo pač stvar odvisna od položaja v zbornici. Mogoče le, da načrt predloži zbornici, ni pa tudi izključeno, da uveljavi novi volilni zakon potom kraljevega odloka, na način onega zloglasnega nekdanjega avstrijskega § 14. Glede novega volilnega reda se pov-darja, da zaiamčuje, kakor je rečeno, trdno večino ln izključuje koalicije, ki da so se izkazale kot največja ovira za smotreno delovanje parlamenta. Mussolini seveda računa pri tem na popolno zmago svoje stranke in tako temeljit poraz ostalih, da že naprej izključuje oo-trebo koalicije. Ob sredstvih, ki so na razpolago vladajoči stranki, je taka zmaga verjetna in še tembolj, ker je strankarska razkosanost v Italiji izredno velika — sedanji parlament šteje kakih IS ali 19 strank — in celo najmočnejša enotna stranka sedanjega parlamenta, popolari, menda nimajo okrožja, v katerem bi mogli z gotovostjo računati na zmago. Odtod tudi odpor popolarov proti izpremembi volil, reda in verjetnost, da ga Mussolini udejstvl preko parlamenta, v katerem bi popojari imeli na svoii strani vse v fašistovski poplavi se pogrezajoče stranke, predvsem vse štiri demokracije in socialistično levico. Ni pa izključeno, da bi se zazdela Mus-soliniju izključna odgovornost, s katero bi tako obremenil svojo stranko, vendarle pretežka, in bi tako skušal pritegniti v vladno večino stranko, ki mu ni nesimpatična, ki je dobro organizirana in ima za seboj faktor, ki se ne da prezirati. Saj se je te dni poročalo, da se je neka visoka(l) politična ličnost potegovala za službeni sprejem v Vatikanu in se je ta sprejem — «v ostalem zelo simpatičen»(!) — le iz razlogov oportu-nosti prenesel na poznejši čas. Da je šlo za Mussolinijev sprejem pri papežu, pač ni treba praviti! Vse to pa kažs, da kaka posebna »koalicija* vendar ni tako popolnoma izključena in da bi se nove volitve mogle vršiti tudi v znamenju kakega kompromisa med fašisti in popolari — ta kombinacija ni nova! — ki bi ostavil na hladno vse ali pa vsaj večino ostalih strank. Uveljavljenje volilne reforme s pomočjo kraljevega odloka bi v tem primeru ne bilo več tako odijozno! Druga važna točka Mnssolinijeves.a programa je upravna in davčna reforma. V tem pogledu se novi vladi ni bati nikakršnega odpora in tako bo v poju-trišnji seji predložila zbornici načrt zakona, s katerim se vladi daje polna oblast do 31. decembra 1923., da preuredi davčni sistem, ga poenostavi in prilagodi zahtevam državnega proračuna, da bolje razdeli davčna bremena, skrči državne posle, preustroji javne urade, jim poda večjo gibkost In skrči izdatke. Do konca meseca marca leta 1924. mora vlada položiti parlamentu račun, kako je izvedla to pooblastilo. Zakon stopi v veljavo takoj po razglasitvi. S tem zakonom si daje vlada tako razsežno polnomoč, da more izvršiti ves svoj sedanji državnogospodarski program z vsemi dodatki, ki mu jih bo hotela pritekniti v roku enega celega leta, in če bo njeno delo res tudi tako temeljito, kakor so njene zasnove drzne, sme Italija v resnici pričakovati svojega dru- A. Ekar. Tiski, ki fel rstii ušli »Slovenec« kar divja, ker smo razkrili demagogijo klerikalnih poslancev ter opozorili na »Slovenca*, ki celo v isti številki in na isti strani piše na enem koncu proti draginji, na drugem pa zoper njo. Včeraj na široko razklada načelo krščanske solidarnosti, ki pa nima s klerikalnim varanjem volilcev nič skupnega. V dokaz, kako smo imeli prav, ko smo prijeli »Slovenca*, naj služijo naslednji njegovi citati: »Slovenec* št. 248 z dne 10. novembra 1922 je pisal: »Občni zbor (klerikalne Kmetske zveze) izjavlja, da vodi centralistična vlada naravnost protikmetsko carinsko politiko, ki mora ugonobiti malega kmeta. Občni zbor zahteva, da se takoj odpravi ali vsaj zniža carina na pršu-tarje in živino.* . . . »S 1 o v e n e c» št 250 z dne 12. novembra 1922 je pisal: »Jutro* očita JKZ, da so naši kmetje v svoji resoluciji. ki zahteva odpravo izvozne carine na živino (vsled česar je naš kmet gospodarsko takorekoč ubit) ... S prisilnimi cenami pa še nihče ni draginje ubil in je tudi dr. Žerjav ne bo.* V isti številki »Slovenca* pa je objavljena naslednja notica: »Poslanca dr. Gosar in Gostinčar sta stavila na ministra za socijalno politiko vprašanje zaradi nameravanega znižanja na izvoz prašičev in živine. Opozorila sta ga. da bi odprava ali znižanje carine odprlo zopet na stežaj vrata naraščanju draginje, zlasti, ker bi se v tem slučaju vlada ne mogla več dolgo upirati zahtevi veleposestnikov in ve-rižnikov, da se zniža tudi carina na izvoz žita. Zaradi tega protestirata poslanca z vso odločnostjo proti omenjeni nameri ter zahtevata, da se sedanja carina na izvoz ne odpravi.* Naj »Slovenec* sedaj še tako razlaga načelo »krščanske solidarnosti* ter anatomijo pršutarjev, izvil se ne bo. gega preporcja. -f- Gospodarsko društvo JDS za Spodnjo Šiško vabi vse somišljenike na zaupniški sestanek, Id se vrši danes ob pol 8. zvečer v gostilni gosp. Gregor Habjana (pri Vodniku) nasproti gostilne Keršič. + Primorski volilni odbor ima v petek, dne 17. novembra ob 8. zvečsr sestanek v restavraciji »pri Ljubljanici* na Zabjeku št. 3. Poroča g. dr. Puc. Pridite zanesljivo! -j- Klub demokratskih učiteljev v Ljubljani. Ljubljanski učitelji, somišljeniki demokratske stranke, se vabijo na ustanovni sestanek »Kluba demokratskih učiteljev v Ljubljani*, ki se bo vršil v petek, dne 17. novembra ob pol 8. zvečer pri »Novem svetu* v Prešernovi sobi. Poročal bo tudi doktor Kramer. — Sklicatelji. -j- Moje korito. »Slovenski Narod* prinaša včeraj v rubriki »Borba za Ljubljano* vest, da je meni bilo preskrbljeno »mastno korito* s tem, da sem kot bivši poverjenik za socijalno politiko ostal kot državni uradnik še nadalje šef tega oddelka. Čujem, da uporabljata tudi dr. Ravnihar in gosp. Pustoslemšek v osebnem boju proti meni to »korito* kot eno glavnih agi tacijskih sredstev na svojih zaupnih volilnih sestankih. Puščam na stran vprašanje, kaj naganja te gospode, da otvarjajo debato o koritih, ker bi se moraii zavdati, da je ta zelo kočljiva baš za »Narodovce*. Da vendar pri hranim gos|K>dam nove skrbi, ki bi jih zopet lahko imeli pred sodiščem, jih vabim, da, se zglase pri meni v uradu, kjer jim dara priliko, da si ogledajo očitano korito » vseh strani. Izjavljam že danes, da sem takoj in vsak čas pripravljen zamenjati svoje korito z vsakim od onih, ki tvorijo vodilno okolico »Slovenskega Naroda*! Poleg pla če. ki je v znesk'- mesečno okroglih 2000 Din zvezana i mojim koritom, sem priprav' ;en gospodom prepustiti tudi še vse njihove dosedanje naslade življenja, kakor šport, alkohol, karte, omožene in neomozene ženske ter dol ge jezike. — Adolf Ribnika r. -f- Klerikalni protekcijonističnl manever za avanzma «krščanskega» sodnika. Vodstvo klerikalne stranke je pozvalo deželnosodnega svetnika dr. Fischingerja v Novem mestu, da naj kompetira za člana upravnega sodišča v Celju. Klerikalci so se. sicer zvezali v Ljubljani s komunisti, ter s tem ponovno dokazali, da jim ni na pozitivnem s*l'lovanju pri zgradbi naše države, kadar pa je treba zasesti kako visoko državno službo, pa se ta-koj oglasijo. Tako so spravili s Pašiče-vo protekcijo v državni svet svojega Mazeka. Sedaj iim prija upravno sodišče v Celju. Da bi mogel gosp. Korošec pri radikalcih dokazati, kako ne-odoljiva je zahteva slovenskega »krščanskega* ljudstva po gospodu Fi-schingerju. uprizorila je klerikalna Županska zveza oltsežen manever v prilog temu gospodu. Razposlala je županom po Sloveniji okrožnico, v kateri jih pozivlje, da naj podpišejo istočasno priloženo prošnjo na načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, v kateri se zahteva, da naj postane dr. Fischinger član upravnega sodišča v Celju. Cirkularna prošnja pravi, da_ ga ^menda nI krščanskega sodnika.^ ki bi bil toliko preganjan od slovenskih fra-mazonov. kakor on, kar je za krščansko slovensko ljudstvo povod, da mu vseskozi zaupa.* Prošnja izraža tudi, otom posredovanja že predlagali sestanek ž njim. 4- Kaj vse zahtevajo! V narodni skupščini je zunanji minister dr. Ninčič govoril tudi o konvenciji, sklenjeni in podpisani leta 1914. — pred začetkom svetovne vojne — med Srbijo in Grško v zadevi solunskega pristanišča. Po tej konvenciji bi se imel imenovati dotičtii del solunskega pristanišča, ki naj bi služil srbski trgovini, »srbsko pristanišče*. Ko je to omenil dr. Ninčič. je nastalo v parlamentu vpitje in na zunanjega ministra so stavljali vprašanje, zakaj srbsko in ne jugoslovansko pristanišče? Odgovor je bil prav lahak: Kje j«. je leta 1914. še bila Jugoslavija? Konvencija je bila sklenjena med Srbijo in Grško in naziv »srbsko* za dotični del pristanišča je bil edino pravilen.* Tega ne razume samo zagrebški frankoveki »Hrvat*, ki omenja ta dogodek v skupščini in pravi: »Torej zopet službeno srbsko potrdilo, da Srbija ni nameravala ujediniti Srbov. Hrvatov in Slovencev!* Tako torej, blokaši niti štiri leta po ujedinja-nju nočejo priznati skupne države, Srbija naj bi pa že pred svetovno vojno sklepala mednarodne pogodbe v imenu države Srbov, Hrvatov in Slo- vencev! Pa se še najdejo ljudje tudi na Slovenskem — ki jemljejo blo- kaše resno! Lepe metode. Zagrebška »Slo-bodna Tribuna*, glavno glasilo kon-gresistov, hoče na vsak način potolažiti svoje privržence, ki so že nestrpni, ko vidijo, da kongresna politika ne gre v klasje. Zato je kar na veliko začela priobčevati izmišljena poročila iz Beograda. Tako je javljala, da je bil gosp. Davidovič dvakrat zaporedoma pri kralju v dolgi avdijenci in vedela je povedati cele romane, kako kraij že komaj čaka na padec vlade itd., itd. Ta poročila so dala gosp. Davidoviču povod, da je poslal zagrebškemu listu naslednji brzojav: »Redakciji Slobodne Tribune, Zagreb. Sa Vašim dopisnikom u Beogradu nišam ni govorio o svoioj audijenciji kod kralja. Kod kralja sam bio samo jedan put. Izveštaji su Vašega dopisnika p r o i z v o 1 j n i MoJim, objavite ovo u Vašem listu. Davidovič.* — Ni treba posebej omenjati. d3 so šla izmišljena fproizvoljna) poročila »Slobodne Tribune* po vsem opozicijo-nalnem čas o; k* ju. 4- Avstrijsko - rimska mentaliteta klerikalcev. Da so klerikalci zopet zašli nazaj tja, kjer so ostali pred izbruhom svetovne vojne, dokazujejo s svojimi shodi, izjavami in časopisi vsak ilan na novo. Radi njih in za nje je napisal Cankar »Hlapce*. V Avstriji so bili hlapci Rima in obenem hlapci Dunaja. Prav ima »Slovenec*, ko piše. da so hlapeevali za drobtine in se prodajali za skledo leče. Dunajski krušni oče je klerikalcem sedaj umrl,_ zato tamkaj ne morejo več hlapčevati. Zn> va se je pa v klerikalcih dvignilo so- no v trenotku, ko je hotel pobegniti Iz Bolgarske v našo državo. General se ie branil z orožjem, nakar je bil prehoden z bajonetom. Bolgarski uradni krogi sicer potrjujejo ve&t, vendar pa o načinu in vzroku smrti generala Pokrovskega niso Izdali nobenih podrobnih poročil. V sofijskih ruskih krogih smatrajo, da je umor generala Pokrovskega maščevanje za smrt urednika »Novaje Rosije*, Agajeva, ki je bil pred nekaj dnevi mi-sterijozno umorjen v Sofiji ob belem dnevu, ne da bi prišli zločincem na sled. — Ruske represalije proti Italiji. Rusko časopisje javlja, da je ruska sovjetska vlada vsled fašistovskega napada na palačo sovjetske delegacije v Rimu konfiscirala 20 italijanskih ladij v Črnem morju. — \Vilsonov politični nastop. Ob priliki proslave obletnice premirja sta imela sedanji in bivši predsednik Zedi-njenih držav Harding in VVilson javne politične shode, na katerih sta obra.dv žila politične dolžnosti, katere je prevzela na sebe Amerika vsled sodelovania v svetovni vojni. VVilson je ob tej priliki po daljšem odmoru prvič zopet javno nastopil in v svojem političnem govoru, katerega je poslušalo nad 5000 ljudi naglašal, da je treba voditi neizprosno borbo proti vsem neprijateljem miru. Svoj govor je Wi!son zaključil z besedami, da Amerika ne želi miru le zase, temveč, da ga hoče zasigurati vesoljnemu svetu. — Potres na morju. Na pacifiškem oceanu, med Honolulu in Havajskim otočjem je pred par dnevi silen podmorski potres povzročil, da so se vsled silnih valov številne ladje v japonskih pristaniščih razbile. Koliko ie mrtvih, se še ne ve. Japonsko prebivalstvo je v paničnem strahu zbežalo iz obližja morja v hribe. — Irski vstaši so te dni Izgubili dvoie svojih vodij, namreč miss Mary Mac Sweaney in Ernesta O' Ma!leya. Miss S\veaney je sestra bivšega corškega župana, ki je napravil samomor v ječi s tem, da ni hotel jesti. Bila ie od nekdaj ena Izmed najuplivnejših duševnih voditeljic irskega vstaškega pokreta. Ma!ley pa je bil poveljnik vzhodnoirsklh vsta-ških čet. Oba so vladne čete te dni ujele in zaprle. Prosveta Ljublianska ''rama. Četrtek, 16.: «RUR.» E. Petek, 17.: »Svatba Krečinskega*. B. Sobota, 18.: »Ploha*. Izv. Nedelja, 19.: Ob 15. »Krojaček-junaček*. Izv. — Ob 20. »Jack Straw». Ljublianska ooera. Četrtek, 16.: »Madame Bu«.terfly». Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izv. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: »Carmen*. E. Nedelja, 19.: »Seviljski brivec*. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 16.: »Dnevi našega življenja*. A. Petek, 17.: »Hoffmanove pripovedke*. C Sobota, 18.: »Namišljeni bolnik*. B. * Celjsko gledališče. Četrtek, 16.: Molierjev »Namišljeni bolnik*. Gostuje g. Plut, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Začetek ob 8. uri. * Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 8.: »Mladost*, ljubezenska drama. Gostovanje g. Železnika v ulogi Ivana. Nedelja, 19.: »Maškarada*, veseloigra. « Sinfoničnl koncerti v Ljubljani. Poleg orkestralnega društva Glasbene Matice je muzika Dravske divizijske oblasti pod vodstvom svojega neumornega in velezsslužnega dirigenta dr. Čerina ono udruženje, ki je takoj po svoji sestavi začelo gojiti resno umetniško glasbo in prirejalo velike sinfonične koncerte. Sinfonični koncert, ki se vrši v pondeljek dne 20. novembra ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union je X. sinfonični koncert, katerega je priredil v Ljubljani dr Cerin. Na tem koncertu se proiz- Piometeje- re Je 1 .. c K„' ^nt; n, vaja Beethovnova uvertura »Prometeje- va stvarstva, da!je Dvofakova Legenda indirektno Rimu. Klerikalci zavzena- v življenje slična akcija, ker preprosto ljudstvo le redko zahaja v Narodno gledališče. (Prodana nevesta* prvič v Bukarešti. Dne 4. novembra so peli v opernem gledališču v Bukarešti prvič Smetanovo »Prodano nevesto*. Uspeh je bil velikan ski. Vsa kritika je polna navdušene hvale. Muzika dravske divizije. K naj-odličnejšim domačim skladateljem spada Risto Savin. Poleg klavirskih, komornih skladb, solospevov itd. nam je napisa! operi »Lepa Vida* in »Gosposvetski sen*. Savinovo najnovejšo skladbo »Čajna punčika* bo pa izvajal kapelnik dr. Cerin na svojem prvem simfoničnem koncertu dne 20. t. m. Sokolstvo Sokolsko društvo LJubljana II. priredi na praznik ujedinjenja dne 1. decembra 1922 ob pol 8 uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so : telovadni nastop, ritmični plesi, predavanje, pevske in godbene točke. Po končanem sporedu ples. Sokolsko društvo v Kočevju na. znanja, da se odhodnica br. D. Videča vrši v soboto, dne 18. t. m. ob osmil zvečer pri br. Belianu. Zdravo! Sokolski krledar za leto 1923 ie pravkar izšel ter ima sledečo vsebino: 1. koledar, 2. dr. Miroslav Tyrš: Naša zadača, smier i cilj. 3. dr. Vladimir Ravnihar: Naša zmaga. 4. E. Gangl: Hočem! 5. Zakula: Sokolskoj vojsei. 6. Miroslav Ambrožič: Posle prvog jugoslo-venskog vsesokolskog sieta. 7. Miroslav Ambrožič: VII. medjunarodne utakmice. 8. I. B.: Misli o razmerju med Sokol-stvom in šolo. 9. Dr. Ljudevit Kuščer: Malim društvom in odsekom. 10. Miroslav Ambrožič: L. 1922. U. Veri Švaj-gar: Statistika s statističnim pregledom iugoslovenskega Sokolstva za leto 1921. Koledar je uredil Miroslav Ambrožič. Koledar stane 7 Din ter se naroča pri Jugoslovenskem Sokolskem Savezu, Narodni dom, Ljubljana. Poživljamo vse brate in sestre, da naročajo sokolski ko ledar v velikem številu. Zletna številka «SokoIskega Vie. sntka» zagrebške žnpe. Prejeli smo dvojno številko »Sokolskega Vjesnika* zagrebške župe in moramo z ozirom na vsebino tega sokolskega organa, njegovo tehniko in način urejevanja konstat'-rati. da ie brez dvoma eden najboljših v soKolski literaturi. V tej številki se nahaja natančen opis ljubljanske*« vse-sf kclskega zleta s številnimi ilustracijami razen tega pa mnogo člankov odličnih sokolskih delavcev ter poročila o delovanju tu- in inozemskih sokolskih društev. »Sokolski Vjesnik* vsem prijateljem Sokolstva toplo priporočamo. Naslov uredništva in upravništva je: Zagreb, Nova ves br. 23. Šport jo sedaj proti Beogradu isto stališče, kot smo ga mi zavzemali v Avstriji proti Dunaju. Oni ne razumejo in ne čutijo razlike med Beogradom in Dunajem. Naša vlada jim ie tujec, v Vatikanu jim je oče. Le ako bi Beograd izročil Slovence milosti in nemibsti klerikalne avtonomije, ki bi bila istovetna s papeževo državo, bi se klerikalci čutili v Jugoslaviji domače. Klerikalci so kot Rimovci rojeni za hlapce. Navzdol hočejo imeti ljudstvo zasužnjeno in če tega ni. pa kriče. da niso gospodje. _ Po svetu — Častna doktorja Masaryk ln Be-neš. Češkoslovaški zunanji minister dr. Berieš odpotuje prihodnji teden v inozemstvo, ob tej priliki bo dne 21. t. m. v Frankfurtu, a 25. t. m. v Parizu prejel diplome častnega doktorata tamkajšnjih univerz. Istočasno bo tudi prezi-dent Masaryk dobil diplomo častnega doktorata v Parizu. — Umor načelnika Wranglovega generalnega štzba. Na bolgarski meji pri Čustendilu je bil dne 13. t. m. načelnik Wranglovega generalnega štaba, general Pokrcvski, prehoden z bajoneton in je obležal mrtev. O njegovi smrti sc razširja sledeča verzija: Pokrovskega so aretiral bolgarske tneiae straže rav- op. 59, št. 1—4. originalno slovensko delo Risto Savina suita iz baleta »Čajna punčika*, ki je menda prvikrat izvajana v naši javnosti in pa Brahmso-va IV. sinfonija. Opozarjamo občinstvo da so vstopnice za ta koncert v pred-prodaii v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične družbe). Sedeži po 20. 18. 15, 12, 10, 8 in 6 Din. stojišča 4 in 2 Din. Gostovanje šentjakobskega gledali-škega odra v Mostah. Šentjakobski gledališki oder gostuje v nedeljo zvečer v sokolskemu domu v Mostah s trode an-sko ljubezensko dramo »Mladost*. Mladini pod 16. letom vstop piepovedan. Mariborsko gledali-če. V sobo*o so predstavljali s popolnim uspehom l.eo-nida Andrejeva »Dnevi našega življenja*. Gledališče je bilo napolnjeno. Prav tako tudi pri včerajšnji reprizL V nedeljo zvečer pa smo čuli >« osmič »rfa-rona Trenka*. Udeležba je pokaiaLa. da je te sicer lepe opcete za Maribor za enkrat dovolj. Treba bi bilo pač nove operete. V soboto bodo p eikon» peli »Prodano nevesto* in sicer ze z novim tenoristom. V Narodnem domu fe je vršila v torek popoldne že d.ug.i ptedstava marijonetnera gledališča. Topot se je igralo v prid mariborski mladini. Snu jočfee ljudski oder. ki je za Vse svete že napovedal predstavo »Mlinai in njegova hči*, je začasno zaspal. Bilo pa M '»s umestno da se v Mariboru prikliče Nedeljske nogometne tekme v inozemstvu. Dunaj: Najbolj interesantna tekma le bila zadnjo nedeljo tekma med bivšim ir. sedanjim prvakom, t. j. med Rapidom in Sportklubom. Zmaga Rapida z 2 : l (1:0) se sicer ne more imenovati senzacija, ke: se niti enemu niti drugemu klubu ni mogla z precejšnjo gotovostjo prerokovati zmaga, vendar pa je vzbudila splošno pozornost. Admira je šla v boj z Vienno z upanjem, da si bo z zmago zopet priborila prvo mesto v prvenstveni tabeli, ki ga je morala zadnjo nedeljo oddati Amateurjem. Amateurji, ki imajo le en-, točko več kot Admira, v nedeljo nisc nastopili. Račun Admire pa je prekrižala Vienna, ki ie svojega nasprotnika porazila s 3 : 2 (2 : 1). Tudi lani je Vienna ki je bila do zadnje nedelje s šestimi točkami na sedmem mestu, porazila Ad-miro, in sicer s 3 : 2 in s 5 : 2. Izgled za Admiro, da doseže sedaj prvenstvo so se po tem porazu precej zmanjšal!, zlasti ker so Amateurji dosedaj absolv;-rali šele 7 tekem, Rapid, ki ima sedat 12 točk, 8, Admira pa že 9 tekem. Ostali rezultati v prvem razredu so nastopni: Hertha : Floridsdorfer A. C. 3 : 1 (1 : 1) Rudolfshiigel : Simmering 1 : 0 (0 : 0). V drugem razredu: Germania : Sport-freunde 3 : 1, Simmeringer Sp. V. : Ren-weg 3 : 1. Stanje v prvenstvu je sedaj nastopno: 1. Amateure (12 točk), 2. Rapid (12 točk. ver.dar pa ima Rapid eno tekmo več kot Amateurji), 3. Admira (11). Na zadnjem mestu je Floridsdorf s 4 točkami. Bratislava: VVacker (Dunaj) : Sp. C.. Bratislava 2 : 1 (1 : 0). • Drsalna sckcija S. K. IBrije skllcu-ie prvi članski sestanek, ki se vrši v četrtek 16. t. m. ob 18. uri v sobi Športne zveze v Narodnem domu. Polnošte-vilna udeležba obvezna! Obenem se spreiemaio prijave novih členov ki želijo smotreno trenirati d-sanje. Članom bo na razpolago lastno klubovo drsali-§če ' Ljubljanski ckademski S. K. : Ilirija rez. — Na igrišču Ilirije se vrši v ne delio 19. t. m. nogometna tekma med j Ljublian. akad. SK. in rezervo Ilirije ! Službena objava LNP: Na zadnti seji upravnega odbora LNP sta Izstopila gg- Svetek in Marusig; na mesto g. Marusiga se je kooptiral g. E Betetto. Tajnik I. Zimsko-športna (smuška in sanka-ška) sekcija S. K. Ilirije v Ljubljani obvešča svoje člane, da za 16. t. m. napovedano predavanje vsled tehničnih ovir odpade. Prihodnji sestanek se objavi v nedeliskl itevllki »Jutra*. Tainik. o m a č e vesti * Patrijarli Dimitrije kraljeviču Gjorgju. Patrijarh Dimitrije, vrhovni poglavar srbskopravoslavne cerkve, je povodom mirne poravnave spora kraljeviča Gjorgja z dvorom poslal kraljeviču dne 12. t. m. iz Beograda sledeče pismo: »Vaše Visočanstvo! Odhajam v Karlovce in nimam časa, da se sesta-nem z Vami in se Vam osebno zahvalim za Vaš plemeniti in patrijotični nastop. Z Vašim bratskim pismom Njeg. Veličanstvu kralju ste napravili veliko uslugo tako svojemu dvoru kakor tudi naši domovini. Prijatelji smo tudi samo to želeli, ko smo Vam svetovali, da tako postopale. S pozdravom in blagoslovom: patrijarh srbski Dimitrija.» * Program generala Pešiča. Beograd-cld »Preporod* priobčuje o programu novega vojnega ministra generala Pešiča naslednjo informacijo: Prvo. kar je storil general Peš'č po prevzetju vojnega resorta, je biio. da ie izvršil nekatere osebne spremembe v samem ministrstvu. Potem je izjavil načelnikom oddelkov, da je prevzel resort samo zato. da izvrši reformni in delovni program, omejen na štiri glavne točke: zakon o oboroženju, zakon o ustrojstvu vojske, zakon o reorganizaciji vojnega ministrstva in temeljito zboljšanje materijalnega položaja oficirskega kora. Dalje je izjavil vojni minister, da zapusti, kakor hitro izvede ta program, vojno ministrstvo in prevzame zonet mesto načelnika glavnega generalnega štaba. * Ljubljanski škof v Mariboru. Včeraj popoldne se je pripeljal v Maribor dr. Anton Bonaventura Jeglič in je posetil stolnega prosta dr. Matka, s katerim ;e dolgo časa konferiral o cerkvenih zadevah v lavantinski škofiji. * Fašisti zasedli slovensko gledališko dvorano v Škednju. Pevsko društvo »Velesila* in Dramatični krožek v Škednju pri Trstu sta nameravala prirediti prošlo soboto Martinov večer. Ko je bila dvorana že polna občinstva ter je orkester otvoril spored, sta prišla dva orožnika in sporočila, naj se prireditev takoj prekine, ker bodo fašisti zasedli dvorano. Vsi ugovori odbornikov so bili brezuspešni. Po preteku 20 minut je prišlo v dvorano 30 fašistov. Orkester je moral na zahtevo zaigrati kraljevo himno in »giovinez-zo». potem so zahtevali kijuče in zaprli izpraznjeno dvorano z izjavo, da je dvorana zasedena od fašja. Protest »Velesile* je bil na seji fašistov, ki se je vršila v nedeljo, soglasno odklonjen. O zadevi bo interveniral državni poslanec dr. Wiifan pri kvestorju. * Registriranje zvezne pogodbe med Jugoslavijo iu Češkoslovaško. Ministrstvo zunanjih zadev je v sporazumu s češkoslovaškim ministrstvom zunanjih zadev odposlalo 10. t. m. našemu poslaniku v Bernu kopijo pogodbe o zvezi s Češkoslovaško, podpisane 31. avgusta t. 1. v Marijanskih Lažnih in ratificirane 25. oktobra v Beogradu. Naš poslanik izroči skupno s češkoslovaškim poslanikom pogodbo društvu narodov v registracijo. * Proslava osvoboditve v Sabo tiči. Dne 13. t. m. je bila na svečan način proslavljena štiriletnica osvoboditve Subotice. Ta dan je pred štirimi leti vkorakala v mesto srbska vojska. Po svečani službi božji ie bil velik defile vojske. Trgovine so bile ves dan zaprte. * ajugoslovar.ska Matica« v Bitolju. Kakor smo že poročali, se je vršil dne o. t. m. v Bitolju ustanovni občni zbor »Jugoslovanske Matice*. Z*> predsednika te podružnice je bil izvoljen gimnazijski ravnatelj Grigorije Hadži Tasko vič. za podpredsednika dr. Vasa Popo vič in Jovan Anti[>armakovič. Za tajnika Milorad Dedinae in urednik bitolj-skega lista »Južna Zvezda* gosp. Spa-soje Hadži Poj>ovič Za častnega predsednika je izvoljen bitoljski episkoo Josif. Želimo našim bratom na skrajnem jugu naše domovine pri delu mnogo uspeha! * Grobnica naših vojakov v Afriki. Predsednik občine v Tunisu .je preko francoskega poslaništvt v Beograd J obvestil našo vlado, da se bo v kratkem zcrradila v Tuni>u velika grobnica s spomenikom, v kateri bodo [>očivali poleg ostalih zavezniških vojakov, tudi naši vojaki, ki so umrli za časa svetovne vojne v afriških taboriščih in bolnicah. * Sneg na jugu. V jnžni Srbiji je že nastopila prava zima. Sneg pada neprestano. Po planinah je zapadel že nad meter visoko. V okolici Krive Pa-lanke je divjal te dni snežni vihar, ki je pokril vse z belino. V Kumanovem ie sne v lastne lokale v Vrvarski ulici št, 1 (nasproti okoliški osnovni šoli). Uralne ure začasno od 0. do 12. in od 15. do 18. ure. * Občinska doklada na vino v Mariboru. Mestna občina mariborska je dobila dovoljenje, da sme pobirati po vsem mestnem obsegu v pokritje primanjkljaja v občinskem proračunu občinsko do-klado na državno trošarino na vino v iznosu 300 odst, * Naše carinske tarife v nemščini Da zadosti splošni potrebi, je izdala, založ-na tiskarna »Minerva* v Subotici jugoslovanske carinske tarife v doslovnem nemškem prevodu. Knjiga vsebuje uvozno in izvozno carino, seznam in popis luksuznega blaga in način računanja tare in agia. Cena, 75 Din. Pošilja se po povzetju ali pa, ako se pošlje denar naprej. * Podružnica C M. družbe v Murski Soboti. Dne 11. novembra se je v Murski Soboti vršil -'tanovni ot»"i?» zbor podružnice družbe sv. Cirila Iti Metoda, Za predsednika je bil izvoljen sodnik g. Mak. Iskreno pozdravljamo ta napredek! * Za državne uslužbence bivše Avstro- ogrske. V ministrstvu vnanjih zadev se pripravlja načrt zakona o uzakonjenju pogodb nasledstvemh držav bivše avstro-ogrske monarhije o prevzemu obvez nosti glede izplačevanja pokojnin upokojencem in nesprejetim uslužbencem Avstro-ogrske, ki so postali državljani novih držav. Penzije se bodo določale po uradniški pragmatiki bivše avstro-ogrske monarhije. * Preureditev ljubljanske plinarne. Pokrajinska uprava "a Slovenijo je sporazumno z delegacijo finančnega ministrstva dovolda. da sme najeti mestna občina ljubljanska zaradi preureditve mestne plinarne posojilo v znesku 950 tisoč Din. vračljivo v desetih letih. * K našemu poročilu o procesu Kramer contra Tavčar pripominjamo: S strani, o katere verodostojnosti nimamo povo- je vršila ciaijsa oeuaia o , da dvomiti, se nas uverava. da je Na- težkem finančnem položaju, pred kate-1 rodna tiskarna dobila delnico \evsKe rim se nahaja Matica, oziroma njen papirnice po isti ceni fPOO K) konservatorij. Grajala =e je malomarnost predsedstva, ki se ni dovolj brigalo. da poskusi odpraviti gospodarske koristi • Razpust nemških društev. Ker ne odgovarjata več pravnim pogojem svojega obstoja, sta se razpustili v Celju nemški društvi »Cillier Lese- in Gesel-ligkeitsverein* ter »Kasinoverein*. • Zajedničarsld kandidati za gospodarski odsek novega ljubljanskega mestnega sveta so poleg g. Jelačina tudi njegovi zavezniki ki objavljajo v »Novi pravdi* svoje epohalno veščaško mnenje: »Zaradi zadnjega povišanja tobačnih cen je notranja kupna moč naše krone padla zadnje dni za skoraj 100 odst.!* Upamo, da gospodje med volilno borbo razderejo še kakšno takšno NARODNA BANKA SHS. Stanje 8. novembra 1922. Aktive (v milijonih dinarjev; v oklepajih razlika napram stanju 30. oktobra): kovinska podloga 396.3 (— 24.9), posojila 1567.0 (— 11.1). državni dolg 4565j (— 37.0), vrednost državnih domen 2138.3. Skupaj 8667.0. Pasive: glavnica 17.8 (+ 0.5), rezervni fond 22 (+ 0.1), banltovci v obtoku 5146.9 (+ 28.9), razne obveznosti 1305.7 (_ 9(3.7), terjatve države za založene domene 2138^, saldo raznih računov 55.9 (— 6£). Skupno 8667.0. TRŽNA POROČILA. Mariborski živinski sejem dne 14. novembra. Prignalo se je 6 konj, 2 bika. 87 volov. 312 krav, 5 telet. Skupaj uo ~ T'" " 412 komadov. Povprečne cene: debeli S p:ečpokrorn^vdn;Leo.iritsr? d0 32 K. ^ 20 d0 p K. Ali mordati ljudje že pripravljajo pod J Bik zaklan 20. klavne krave debele 24, poro tistim svojim zaveznikom, ki zaradi naraščanja "lire na curiški borzi že računajo, kako bi se dalo pričeti z »zboljšanjem valute* pri moki, sladkorju in sličnib potrebščinah? * Revizija mariborskega stanovanjskega urada. Na mnogoštevilne pritožbe je bil v torek poslan od pokrajinske upra- plemenske krave 13 do 18, krave za klobasarje 6 do 13, molzne krave 15 do 20, mlada živina 15 do 28. Mesne cene: vdovsko I. 56; meso bikov, krav. te-lio 44; telečje I. 44; II. 60; Bveže svinjsko meso 80 do 90 K, Južna železnica. Z Dunaja javljajo: direkcije Južne Obfave * Obrtniški sestanek v Celja. Dane«, dne 16. novembra, se vrši v hotelu Balkan v Celju važen obrtniški sestanek, na katerem predava znani strokovnjak in poznavalcc deviznih naredb g. dr. Al. Rant, finančni nadsvetnik delegacije ministrstva financ v Ljubljani in član deviznega odbora Narodne banke, »o devizah in valutah*. Predavanje bo za vse pridobitne kroge velike važnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. * J. A. D. *Trislav* v Llubljcirf. — Triglavani! V petek dne 17. novembra 1922. se vrši ob 8. uri na verandi pri »Tišlerju* (nasproti Akad. kolegija) 2. debatni večer in sicer o predlogih, ki pridejo na dnevni red na Triglavanskem zboru v Mariboru 3. februarja 1923. Za aktivne člane je udeležba na debatnem večeru obvezna, vabljeni so starejšine. — Odbor. * Prihodnje predavanje g. Zvonimira Bcrnota, glavnega nredr.ika »Napreja*. se bo vršilo v četrtek dne 16. t. m. ob 20. v povetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Naslov predavanja se glasi: i Narodnost in mednarodnost. Po preda-' vanju ima vsak pravico na vprašanje ali | tudi daljši govor, vendar ne nad 10 min. I Vstopnina sedež 3 Din, stoiišče 1 Din 1 * Razprodaja lesa cd tribun na vse-sokolskcm telovadišču se vrši od sedaj cembra v Rimu. Podlaga posvetovanj so bili beneški sklepi, ki so se v gotovih ozirih spremenili in spopolnili. Iz Rima je odpotoval dr. Fall v Pariz in predlo- T i-ihli-ni r Maribor uradnik" od Predsednik generalne socialno skrbstvo dr. Goršič. ! železnice dr. Fall. ki se je nahajal v Ri- j naprej vsak dan na telovadišču. Intc »lovanje marborsketra , mu in Parizu, se je vrnil na Dunaj. V ; resenti, ki se zanimajo za ta les, dobe ---------- t! s:v :---— ' potrebne informacije pri br. Hiengu ali br. Zakotniku na Dunajski cesti. Objavljene licitacije se vrše vzlic temu vsak pondeljek ob določeni uri. * Amerikanska mast. Tvrdka Oregorc & Verlič v Ljubljani ie uvozila ameri-kansko mast in io prodaja po 88 K kilogram na debelo. * Praktični knrzi češkega jezika. Lektor češkega iezika na univerzi prof. dr. V. Burian otvarja zopet v zimskem semestru 1922/23 praktične kurze češkega jezika deloma kot nadaljevanje lan-' skih kurzov, deloma za začetnike. Vpisovanje in iniormacije danes dne 16. novembra, ob šestih zvečer v rlsalnic* liubljanske realke v Vegovi ulid oddelka za sLovaS« Sio« ^ j posvetovanjih, ki jih je vodil, se je med da končno prevzame tudi pri maribor- j ujm to zastopnik, italijanske v ade d^ skem stanovanjskem uradu vodstvo kra, ; segel popoln sporazum o načrtu, ki se jevno orientiran državni uradnik jurist, bo predloztl na konferenc, katera e vrli ne bo strankarski mandatar in ki bo ; si koncem novembra ah v začetku d^-, . , . • — Pirrm Pnnlp(*n nosvfiiova.ni SO v svojem uradu čuval tudi narodne in državne interese v obmejnem me*stu. * Iz Velikih Lašč nam poročajo: Pred kratkim se je poslovil od na-s mož-pošte Jak g- Fran c Št ef a n čič^ kTjeTo^- žil dogovor zastopnikom francoskih^ učitelj služboval polnih 19 let na tu- |oritarjev. T, so dogovor akceptirali, kajšnji šoli. Bil je priznano marljiv in vesten učitelj ter obče znana in priljubljena osebnost trdnega značaja. O prili ki poslovilne konference učiteljst-.a je poklonil 75 Din. ostalo učiteljstvo pa je nabralo 90 Din za tukajšnjo revno šolsko mladino. Na poslovilnem večeru, ka terega so se udeležili vsi tisti, ki so spoznali v njem in njegovi družici mirne in značajne duše, nabralo se je za sokolski dom v Vel. Laščah 134 Din 75 par. Vrlemu učitelju in vestnemu družabniku kot tudi njegovi družici želimo obilo sreče in zadovoljnosti na novem službenem mestu, sosedom Ribničaoom pa moremo le častitati na njega pridobitvi. * Družabno življenje v Kočevju. Jugoslovanska Matica je priredila preteklo soboto zvečer in naslednjo nedeljo popoldan izvrstno uspelo burko »Nebesa na zemlji*. Kočevski Sokol je imel na Martinovo nedeljo pri br. Beljanu čajanko. V torek dne 14. novembra so priredili Zikovci v dvorani hotela »Mesto Trst* obljubljeni Ln željno pričakovani umetniški koncert, za katerega je vla- Sporazum potrebuje seveda še pritrditve s strani vlad Jugoslavije. Avstrije in Madžarske. V to svrho se bodo vršila v Rimu pogajanja z zastopniki gornjih vlad. = Konferenca o zbiranju predhodnih rezultatov žetve. Iz Zagreba poročajo, da se je v tamošnjem Statističnem ura-du vršila včeraj konferenca o organizaciji zbiranja predhodnih rezultatov žetve za celo državo. Naloga konference je. da izdela pravilnik o zbiranju gornjih podatkov, da ne bomo več informirani ie po vesteh iz privatnih virov, ki so često zelo netočne in lažnjive ter se razširjajo v špekulativne svrhe. Po tem načrtu bi se morali ti podatki zbrati in urediti vsako leto do dne 15. avgusta in le za oves do konca avprusta. Važno bi bilo, da se uredi tudi zbiranje podatkov o stanju posevkov. = V trgovinski register so se vpisale uastopne firme: Rochlitz S: drug. paro-mlin v Gonterovcih (Prekmurje); Marti-nušič in drug, tovarna usnja v Ljutomeru; »Agraria*, veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. z. v Mariboru; Ru- Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdaiatelj Konzorcij »Jutra.. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. r Priporoča se speiiicija R. RANZINGER V. Ljubljana - Jesenice. 1 J Dce 27. t. m. se bo prodalo na prostovoljni javni dražbi v Bočkovem, občioa Bloke, p. .Moča, vas pri Rakeka ffiffi— posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij in. 35 oralov njiv ravnikov ter eozda. Poleg tega se bo prodalo tudi 10.000 kg sena. Posestvo je v zelo dobrem stanju. 3898 dalo tako navdušenje, da. so bile vstop- j dolf Wibmer & Karol Haerdtl. gojišče niče mahoma razprodane. trt. sadnega in gozdnega drevja d. z o. CC 111.1 H' l Iii.l ia.[/iuu«nu. ... , ... rp - * Skrunlevalec deklic. Pri Sv. Jakobu z. v Ptuju. Izbrisala se je firma »Tn v Slov. Goricah so že dolgo sumili čez glav*, posredovalnica iti ekspedicijsko težkoče in odvrniti pretečo katastrofo. Odbor je bil soglasno mnenja, da se je treba v tej skrajni sili obrniti na ministra dr. Žerjava ter ga prositi pomoči. V to svrho je bila izvoljena posebna deputacija. ki se poda prihodnje dni v Beograd, da intervenira pni vladi ter zaprosi zlasti ministra Žerjav,i za enercično Domoč. Dolžnost vse kakor konzorcij Delniške tiskarne. Kar se tiče incidenta s senžermensko pogodbo je točno, da je bilo v času nacionalizacije Vevč že znano, da se avstrijska lastnina ne bo likvidirala. Šlo je za zamenja- vo podpisa z ratifikacijo. Mirovna pogodba v Sen 7-ermenu je bila podpisana septembra 1919, ratificirana pa poleti 1920 (maja). ♦ Iz vrst ljubljanskih invalidov smo prejeli obiavo o nekem invalidskem se- : no najbopše in strokovnusko stanku. ki se nai vrši v nedeljo dopol-1 šene. Zahtevajte navodila. 50 let starega, oženjenega vinogradniškega čuvaja Kranerja. da ima nedopustno razmerje z nedoletno deklico. Ze lansko leto so ga osumili, da je oskrunil 11 letno učenko. Vendar se mu ni moglo dokazati. Letošnjo jesen, ko je zopet s puško stražil grozdje, pa je vi-ničarka Dajčman večkrat opazila, da prinaša njena hčerka slaščice in manjši denar domov; ni pa hčerka povedala, odkod ima vse to. Nekoč prinese zopet 40 K; mati jo prime in izve. da je dal hčerki denar Kraner. ko jo je bil oskrunil. Aretirali eo ga tik pred trgatvijo in njegovo »žetvijo*. (Vinogradniški čuvaji prejemajo svoj honorar šele ob trgatvi). Tako prisostvuje Kraner v duhu dol gi trgatvi v mariborskih zaporih, kjer čaka zimskega porotnega zasedanja. * V spanju se je ponesrečil železniški čuvaj Ivan Kovač v Doroslem v Vojvodini. Kovač je čakal na prihod vlaka. Ker je bil utrujen, je sedel na progo in zaspal. Došlejra vlada ni slišal in je našel smrt pod kolesi. * Žrtev svojega poklica. Kakor smo že poročali, se je dne 9. novembra v Boki Kotorski ponesrečil najodličnejši avi-iatik naše vojne mornarice poročnik bojnega broda Glavkn Prebanda. Težka nesreča se je pripetila v trenutku, ko se je smeli avijatik že spuščal z višine v pristanišče Kumbur. Pravi vzrok nesreče ni popolnoma jasen, zdi se pa, da aparat ni prenesel drznega loka ter je z višine kakih petdeset- metrov z bliskovito naclostjo treščil v morje. Prebanda ie bil takoj mrtev, dočim mornarja Josipa Matajo. ki se je kot spremljevalec nahajal v hidroavijonu. doslej še niso potegnili iz morja. Mrtvo truplo odličnega " avijatika Prcfcande «o z vojno ladjo prošlo soboto prepeljali v njegovo rodno mesto Split, k.er se je ob številni udeležbi vojaštva in civilnega prebivalstva vršil svečan pogreb. Na grobu se je od ponesreč'-"'°ga častnika v krasnem patriotičnem govoru poslovil predsednik »Jadranske straže* minister n. r. Juraj Biakini: g «adai|n|lh S o.i.<5 S 01«. - Pl.d. •• Mpr.l- ILah«. tudi« —— cnamkah.) Na reraiinf. aa .dgo»«r|. I«, i« la »pretanj« prlloian« er.jm«! ta odgovor. - Tvomica: Gospodična 3922 t gimn. maturo, vešča v lesni trgovini, korespondence iu strojepisja, išče primernega mesta, najraie v Beogradu Ponudbe pod »Kje. kam in kod» na upravo « Jutra*. Gospodična s prakso, vešča strojepisja, išče službe pri notarju ah odvetniku. Sprejme tudi mesto blagajničarke Pouudbe se prosi pod »Vestnas na upravo < Jutra j. 3903 Knpnjemo redno bukove in hrastove, zdrave, ravne, gladke, le prav malo grčaste hlode. Razno pouudbe z najskrajnejšimi cenami na jpravo «Jutra» pod «HIcdi» 3S84 Zobozdravnlška uprava, nova, kompletna se proda. Naslov pove uprava »Jutra ». 3925 Sva vinska soda po 23 hI, dobro ohranjena, ee prav po ugodni ceni pro dasta. Ivan Čeme, gostilna »pri Možinia, Ljubljana, Vi-dovJanska c. 24. 3863 trgovec z lesom in apm no Stranje pri Kamniku. 2439 Dve gospodični v starosti 23 in 24 let, vsaka s 5CO.OOO K premoženja, želita znanja v svrho žeuitto z inteligentnima gospodoma. Prednost imajo akademsko izobraženi. Resne ponudbe s sliko pod <23 in 24». poštnoležeče, Radaona. Na ponudbe brez podpisov in brez slike se ne bo oziralo. Tajnost zajamčena. 3904 Na Sleda se pro 'a hotel »Evropa« s 30 kompletno opremljenimi sobami ter opremljenimi restavracijskimi prosto:i, nadalje tudi vila s tremi Mihami, kuhinjo, pritik linami in parkom. Pojasnila d;.je Kendova grajska uprava tia Bledu. 39-3 Posestvo 3874 na Blanci, poleg kolodvora, je takoj naprodaj Obstoji iz dveh travnikov, zelo primerno za Btavlvšie z že pripravljenim načrtom in stavbenim materijalom. Lastnik Martin Kozole, Rajbenburg Stev. 84 Prvovrstno apno, garantirano dobro žgano, iz vodnega kamenja (krogle), več vagonov, za takoj njo ali poznejšo dobavo, po zmernih cenah. Istotam vagon smrekovih plohov, 60 mm debeline. Več pove Štefan Gruden. I „TJNIV2BZAI." kono. prometna pisarna za nakup ln prodajo zemljišč Maribor, Aleksandrova cesta 28 proda: več vil m hiš v Ma riburu, s prostim sta no vaujem; vilo pri parku, z velikim stavben m prostorom; dve kavarni, tri hotele, več gostiln v Mari- boru in okolici; velika gozdna posestva, velepo-sestva ter kmečka posestva na Spod. Štajerskem; grad na Hrvaškem; dva gradiča s posestvom na Spod. Štajerskem; več lepih njiv in travnikov tik Maribora, pripravue za stav bene prostore; več industrijskih objektov itd. po ugodnih ce. ah. Kdor želi kaj kupi i ali prodati, naj se obrne na 3877 „UI?IVEBZAE," kono. prometno pisarno za nakup ln prodajo zemljišč JSaribor, Aleksandrova cesta 28. Proizvaja: pod kontrolo sninistrsiva volne in mornarice. S81??« rassSraJHo sigurnosti v jakosti ■ ■ dinamita. ^9 4* je mesto podkopa takoj pri- b ,. stopno, kajti ne provzroča nobenih strupenih plinov. Naročila se izvrže,o hitro od 20 kg navzgor v vsaki ninažini Varočilu je treba priložiti <2ovo!;io ssrwo3io;>na pristojne peJitiCn® oblasti. Dovolifo komande V armijske o,.lasti v Za/relm priskrb, na željo naročnika proti plačilu monopolne takse društvo. Kot monopolna taksa se plačuje po vsakem kilogramu 16 K (šestnajst kron po kilorramu) brez ^zlock^ ali ie naročnik rudokop ali kako drugo podjetje. Kapica n »asigaSnsee dobavljamo po naročilu in sprejemu dovolila Pnsto,ne oblasti in sicer prve, vrsten izdelek po tvormški c m - Veliko za ogo imamo stalno v Zagreou in t Karlovcu—Mahicna. strojno mizarstvo 3849 Pred dsoreni nad Hranjem se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela in stavbe. — izdeluje tudi umetne mlinska izdelke. Potniku 3832 ki potuje po krajih Ljubljana, Rakek, Jesenice iu Novo mesto in bi lahko ; prodajal vino iz prvovrstnih vino-j gradov, mu da dobro provizijo vioo-! gradnik in trgovec z vinom e Stajer-jskega. Naslov pove uprava «Jutra». ¥rečs, drobno sol ! in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RANT, KRANJ ter kupuje najvišje poljske pridelke in gche goba. Kfl Žsll se pouka v r imun^čini. Naslov v uprav- i ništvu »Jutra*. 3927 I 3847 V preoblikovanje se spreime morke in da : ske klobuke. Sprejme tudi vsa1 j modistovska dela in čepice. ' i J. Stembergor Dnnajska co- i sta št. 9. 390JŠ j Prijatelji vrtnsrstva vabijo k pristopu v društvo , S »Vrtuarska šola». 3915'' vagonske množine kupi Pogačnik, Liu&Msna, gairoat?neva *Msn 1 vsak čas nalnižish s e n s h pri B. j izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje