FcSiulna plačana v gotovini. Leto IX., št. 27 („jutro" xvn., st. 153 a) Ljubljana, ponedeljek 6. julija 1956 Cena 2 Din _ t/j-ctviiiotvu. i^juuijiUifcL, a-ua-iijeva Ulica 6. —; Telefon št. 3122, 3123, 8124:, 3125, 3126. inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL — Tel. 3492 Id 2492. Podružnica lUaribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455, podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru S t. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-srartnerja. zvezi z normalizacijo političnih p? Ml Sofija, ."> julija, t. Snoči se je vršila prva seja rekonstruirane vlade Georgija Kjosei-vanova. Po seji je bila objavljena naslednja kratka deklaracija: »Vlada,ki ji je Nj. Vel kralj blagovolil poveriti upravo države, bo v zunanjepolitičnem pogledu neomajno nadaljevala politiko prejšnje vlade: Zvestoba Društvu narodov, zbližan ie z Jugoslavije, mir, sporazum in prisrčno sodelovanje s sosedi ter prijateljski odnosi z vsemi državami. Za notranjo politiko vlade ostane kot program zgodovinski manifest Nj. Ve!, kralja z dne 21. aprila preteklega leta. Pri izpolnjevanju tega programa bo vlada zastavila vse svoje sile in vsa mogoča sredstva, da oživi gospodarsko življenje v državi, da zmanjša bremena in pomaga gospodarsko slabotnejšim slojem. »Vlada, Ui ii je Nj. Vel. kralj blagovolil času popolnoma normalizira stanje v državi. Nadaljev da bo delo dosedanjega kabine!'., da se pripravi'0 pogoji za pritegnitev naroda k upravi države. Zato bo vlada v drugi polovici meseca oktobra t. 1. izvedla svobodne volitve«. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, se bodo volitve nove bolgarske poslansko zbornice vršile IS. oktobra. Zaenkrat še ni znano po kakšnem volilnem si-steinu so bodo te volitve vršile. Novinarjem je predsednik v lade izjavil, da se bodo miiii.-'ri. ki sestavljajo novi kabinet, udeležili volitev v znamennju najpopolnejše svobode. in sicer no kot minisrri. marveč kot osebnosti. Dokončne smernice za jesenske volitve bo izdelal v kratkem ministrski svet. ki bo razpravljal tudi o vprašanju obnovitve strankarskega življenja. Vlada ima nalogo, da izvede volitve v jesenskem terminu Vlada se bo morala zaradi toga vreči z vsemi močmi na delo in obvladati velike priprave v nastopnih sedmih tednih. Na koncu je še enkrat podčrtal, da članov njegovega kabineta ni smatrati za predstavnike strank, temveč kot izvenstrankar-ske osebe. Načrti za progrupacijo političnih strank še niso končani. Nova vlada smatra za svojo največjo in najvažnejšo nalogo izvedbo resnično svobodnih volitev, ki bodo predstavljale nepopaceno narodno vo-ljo. Cankov zadovoljesa Sofija, 5. julija, t. Tudi bivši predsednik bolgarske vlade prof. Cankov je sprejel novinarje. ki so prosili pojasnila o najnovejših političnih dogodkih. Prof. Cankov jc rekel, da so bile izvršene zadnje spremembe popolnoma v duhu 21. aprila 1035. Veruje tudi da je ta političen pravec pravilen in da bo obrodil zaželjene sadove. Nova bolgarska vlada je sestavljena v znamenju idej. katerim je prej služil. Zato prof. Cankov pozdravlja novi kabinet s prepričanjem, da bo uspešno dovršil nalogo, pred katero jo postavljen. is ¥ polifičn??« Konferenca pa se sestala tudi brez stje na pritisk Assglijej ki sili k razšiščesiju ženeva, 5. julija, r. Snoči so se pri angleškem zunanjem ministru Eclenu zbrali francoski zunanji minister Delbos, državni podtajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Massigli, belgijski ministrski predsednik Van Zeeland in belgijski zunanji minister Spaak. Razgovor je trajal preko polnoči. O njem je bil v zgodnjih jutranjih urah izdan naslednji komunike: V vsakem primeru je> potrebno, da se ponovno sestanejo zastopniki lokarnskih držav, ki so 19. marca t. 1. v Londonu skle nile poseben sporazum, in da se posvetujejo o jjolitičnem položaju. Ob tej priliki še ni bil določen ne kraj ne čas tega sestanka. Sklenjeno pa je bilo. naj konferenco skliče Van Zeeland, čim se zaključijo poseb na diplomatska posvetovanja med vladami prizadetih držav. Najbrže se bo konferenca vršila v Bruslju, in to še pred koncem tega meseca. Kakor zatrjujejo politični krogi se bo konferenca sestala ne glede na to, ali bo med tem prispel odgovor Nemčije na znana angleška vprašanja, čeprav se lokarn-ske sile trdno nadejajo, da bo Nemčija vendarle še pravočasno dala svoj odgovor. Pozno v noči objavljeni komunike o bližnji lokarnski konferenci ne vsebuje ničesar o tem, da bi sc na prihodnji sestanek lokarnskih sil povabili tudi zastopniki Nemčije. Vendar bo Nemčija po informacijah poročevalca agencije Radio povabljena na konferenco, čeprav dotlej še ne bi odgovorila na angleška vprašanja. Angleški krogi poudarjajo, da mora imeti bližnja konferenca lokarnskih sil konstruktiven značaj. Zaradi tega se na tej konfe- Ižalija ostane rezervirana napram Evropi Rim. o. julija. AA. Zaenkrat še ni mogoče ničesar reči, kako bo ukinitev sankcij vplivala na Italijo in njeno sodelovanje na evropskem mednarodnem političnem terenu. Resolucijo I>N so listi objavili brez komentarjev. Politični krogi so jo sprejeli precej povoljno. Pri tem opozarjajo na to, da v njej ni rnikake besede, s katero bi bila Italija ponižana. Uradni krogi pa se še vedno rezervirani. Pri tem naglašajo le. da se italijansko stališče ne bo spremenilo, dokler ne bodo dejansko ukinjene finančne in gospodarske sankciie ki se izvajajo že 236 dni. Poleg tega pa kažejo na sredozem- ski pakt, o katerem sodijo, da predstavlja prav za prav vojaške sankcije proti Italiji. Če hoče Evropa, da se Italija spet briga za njena mednarodno politična vprašanja, ji mora priznati absolutno enakost z drugimi velesilami Sredozemski pakt in križarjenje velikega angleškega b rodov ja po Sredozemskem morju pa docela paralizira italijansko mednarodno politično svobodo. Enakopravnost Italije postaja spričo tega iluzoraa. Kar se tiče konference v Montreuxu Italija bržkone tudi po ukinitvi sankcij nanjo ne bo poslala svoje delegacije in tudi nc bo priznala njenih sk'e- Češkoslovaški turi str na Jadranu Split, 5. julija, o. S posebnimi vlaki prispe jutri v Split 1.900 češkoslovaških turistov. V splitski luki jih že pričakujeta dva parnika. s katerima bodo potovali proti Dubrovniku in okrog otokov. Del turistov pa ostane da;!je časa v Splitu. Pogajanja za zgraditev moderne kemične tovarne Beograd, 5. julija, p. Skupina nemške kemične industrije se pogaja z zastopniki na- Sofi*a, 5. julva- AA. Od vseh prvakov in šefov razpuščenih političnih strank v Bolgariji je novo vlado pozdravil ter ii ob1 juhi! svo.;o ponno bivši nun str.-ki predsednik Aleksander Cankov. Danes popoldne je sprejel novinarje in jim dal kratko izjavo, v kateri je poudaril: Pomen nastalih iz.premerr.b obstoVi zsme v tem. dci si državni poglavar prizadeva normalizirati stanje v duhu idej manifesta z dne 30. aprila preteklega- leV Veruiem. da bodo politične pravice in državljanske renči ne bo razpravljalo le o likvidaciji preteklosti, nego tudi o bodoči organizaciji zapadno-evropske varnosti. Po francoskih informacijah pa Nemčija bržkone nc bo povabljena na to konferenco, dokler ne bo pristala vsaj na. minimalne garancije za bodoče odnošaje v Evropi. Sploh pa bi se smela Nemčija povabiti le tedaj, ko bi se obnovila fronta, ki je bila ustanovljena v Stresi. Nemški pogoja Berlin. 5 julija, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih se širijo govorice, da je Nemčija pripravljena poslati v Bruselj na konferenco lokarnskih držav svojo delegacijo, toda le pod gotovimi pogoji. Predvsem bi se morala nemški delegaciji na konferenci v Bruslju priznati popolna enakopravnost z ostalimi udeleženci konference. Opustiti se mora tudi zahteva po nemškem odgovoru na znana angleška vprašanja. Hitler bo ev. na splošno odgovoril na angleška vprašanja ali na kongresu narodno socialistične stranke v \Veimaru ali pa na seji Državnega zbora, ki bi sc sklical posebej v to svrho. Listi imajo zanimive informacije iz Lon-dona. po katerih narašča v vsej Angliji ne-razpoloženje proti Nemčiji. Angleški uradni krogi si sicer prizadevajo, da bi si na kak način pridobili prijateljstvo Nemčije. To svoje stališče so zastopali tudi v Parizu. Toda v širših političnih krogih dan za dnem naraščajo antipatije proti Nemcem. 5ih industrijcev za zgraditev velike kemične tovarne v Jugoslaviji, ki bi dobavljala vse kemikalije in farmacevtske izdelke balkanskim državam. Jz Nemčije se uvaža sedaj V Jugoslavijo za okrog 100 milijonov dinarjev tega blaga na leto. Bombe v Španiji Barcelona, 5. julija. AA. Havas poroča: Na polkovnika Cristula Morata je bil po-sk ušen atentat. Neka neznana oseba je vrgla proti njemu dve bombi. Ranjen je bil samo en redar, ki je stal v bližini. Najbrž gre i za atentat fašistov. t VLADE v jeseni raz- svoboščine kmalu spel obnoviier.e in da bo narod pozvan k sodelovanju nri ureditvi države in notranje upravo. Z ;dejaei.< tega mam i fes a sc popolnoma strinjam, te ideje smo proglašali že pred ID. majem. Zato jaz in mnogoštevilni moji idejni soini> le-niki pozdravljamo novo vlado in smo globoko prepričani, da bo opravičila v.-c zaupanje, ki sc ji izkazuje in da bo uspešno izpolnila svojo zgodovinsko misijo, to ie. da di socialnim silam možnost za sodelovanje pri upravi in notranji zgraduvi nove Bolgarije. Politični krogi presojajo to stališče Can-kova napram vladi Kjoseivanova predvsem s tega stališča, da jc vlada prevzela obveznost. da izvede volitve v duhu njegovih idej Pri tem ne pripisuieio večjega pomena izjavi ministrskega predsednika Kjoseivanova, ki jc naglasih da je tudi ta njegova vlada nestrankarska. Politični krogi opozarjajo na to. da je v novo vlado vstopilo pet političnih prijateljev Aleksandra Cankova in sicer Todor kožuha rov. D:mi-tri; Mihajkov Ivan kra.snovski. Angel Ka-radjozov in Rado Vasilev. Poslednji velja v ostalem za nekdanjega pristaša Demo-kratieeskega zgovora g- L:apčeva. Politični krogi sodijo, da jc na osnovi < menione izjave g. Cankova pričakovati, da bo novi volilni zakon izdelan v duhu Cankov! jevega nacionalno socialnega potkreta in da bo spričo tega ostalim političnim strankam in stru:am onemogočeno pridobiti si še tako malo zastopnikov v novem narodnem sobran;u. Pod lako perspektivo je zavladalo tudi v vrstah pristašev ostalih b'vših političnih strank zlasti pa zemljo-radnikov nezaupanje in nezadovoljstvo z novo vlado- Sofijska š?e?I?Ifskn direktor odstavljen Sofija, 5. julija, t. Včeraj je izšel odlok vlade, s katerim je razrešen svojih dolžnosti dosedanji ravnatelj sofijske policije, polkovnik Kirčev. Javo Miodragovič f Beograd, 5 julija. Snoči ob 22.30 jc nenadoma preminul Jovo Miodragovič, zunanjepolitični urednik »Politike«. Pokojni je imel srčno napako in snoči ga jc v redakciji lista zadela kap. List jc v svoji današnji jutranji izdaji objavil njegovo biografijo. Jovo Miodragovič je bil rojen v Jarkovu pri Zcmunu leta 1882. Maturiral jc na zemunski realki leta 1901. Na filozofski fakulteti na Dunaju jc študiral matematiko. Čeprav jc imel mnogo smisla in sposobnosti za znanost, je i vendar svoje študije prekinil in sc posvetil I novinarstvu. Leta 1903, ko jc v Srbiji na-! stopila nova doba s prihodom kralja Petra L na prestol in ko sc jc na Hrvatskem zrušil Khuen-Hedcrbarvjcv režim, in sc jc tudi v Zagrebu naglo razvil narodni pokret, na osnovi srbsko-hrvatskega edinstva, ter sc jc pričela borba za narodne pravicc in svobodo, jc jugoslovenska omladina v Pragi dosegla, da sc je ustvarila hrvatsko-srbska koalicija na Hrvaškem, ki jc bila vse do osvobojenja najjačja politična formacija v Hrvatski in Slavoniji. Tedaj je pričel izhajati tudi list »Srbobran«. ln pokojni Jovo Miodragovič jc bil njegov urednik. Za časa svetovne vojne jc bil interniran na Sušaku. Leta 1917 jc v Zagrebu ustanovil list glas Slovencev, Hrvatov in Srbov jc bil imenovan za njegovega urednika in jc prišel s Sušaka v Zagreb. Leta 1920 jc bil v Beogradu urednik »Demokracije«. Nato novega lista, 1922 pa jc prišel v redakcijo »Politike«. Pokojni Miodragovič je bil novinar z redkimi in velikimi sposobnostmi. Imel jc ogromno znanje. Znal jc vse kulturne jezike. Nikoli pa ni podpisal nobenega svojega članka, in zato je ostal neznan širši javnosti. Novinarski in politični krogi so ga smatrali za enega najsposobnejših novinarjev, kar jih je imela doslej Jugoslavija. Mnogo pozornosti so zlasti zbudili njegovi članki leta 1917, v katerih sc je odkrito zavzemal za zedinjenje Hrvatov in Srbov, »izven vseh okvirov«. Tedaj jc odkrito nastopal za krfsko deklaracijo. Modernizacija zagrebške policije Zagreb, 5. julija, o. Zagrebška policija se bo v kratkem še bolj modernizirala. Dobila bo več novih motociklov in avtomobilov ter tudi poseben avtomobil za intervencijo proti demonstrantom; ta avto bo opremljen z brizgalnami. Končno bo ustanovljenih tudi več novih policijskih stražnic. Zgradili bodo novo policijsko poslopje v Pctrinjski ulici. Izgon italijanskega konzula na Malti London, 5. julija AA. po nekih informacijah z Malte so angleške oblasti odredile, da se nemudoma zapre Dom italijanske kulture. Italijanski generalni konzul na Malti, ki je bil obtožen poskusa spijonaže o britanski pomorski politiki, ie moral v petek zapusii-ti Malto in se bržkone ne to več vrnil. Italija kupuje žito na Madžarskem Rim, 5. julija AA. Kakor poroča agencija Štefani, sta italijanski zunanji minister Cia-no in madžarski trgovinski in prometni minister Winkler včeraj podpisala italiiansko-madžarski sjx>razum o dobavi večje količine madžarskega žila Italiji. enje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefot št. 3122. S123, 3124, 3125 ln 3126 vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt. prejemana Din 4.-, po raznašai-cib dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. Krasen sokolski dan v školji Loki Nad vse pričakovanje uspeli zlet gorenjske sekoiske župe — Otvoritev letnega telovadišča lili bra.tov. Ob 11. dopoldne je bil manife-stacijski sprevod, v katerem je korakalo okrog tisoč (pripadnikov velike sokolske rodbine, navdušeno pozdravljeni od prebivalstva, ki je to pot tvorilo gost špalir. Na Mestnem trgu je bil zbor z nagovori, nato pa je povorka krenila nazaj na telovadišče. kjer je bil razhod. Popoldanska svečanost se je začela ob 15. Poleg Sokolstva se je udeležilo še več lisoč ljudi, tako da so bili prostori, namenjeni za gledalce, popolnoma napolnjeni. Svečani otvoritvi telovadišča je sledila javna telovadba, pri kateri so nastopili vsi oddelki. Posebno viharna odobravanja sla žela nastopa olimpijske vrste pod vodstvom br. dr. M urnika in jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola. Javni nastop jc- pokazal nele številčno moč, marveč tudi notranjo silo gorenjske župe, ki jc s svojim današnjim zletom pokazala, da lahko tekmuje r. največjimi županii. Podrobnejše poročilo < krasni prireditvi bomo S" prinesli. Škofja Loka, 5. julija. Današnji sokolski praznik v Škofji Loki je potekel nad vse pričakovanje lepo in mogočno, -škofjeloški Sokol si je za Sojetnico svojega obstoja preskrbel letno telovadišče, ki je brez dvoma eno najlepših v celi Sloveniji. Da povzdigne njegovo jubilejno proslavo, je kranjska sokolska župa priredila v Skofji Loki svoj letošnji župni zlet. Sokolske svečanosti so se začele že v soltoto zvečer, ko je domače društvo prisrčno sproj« lo jezdni odsek Ljubljanskega Sokola. Odkrita je bila spominska plošča, nato pa se je razvil večerni sprevod z lamjii-joneki. dočim so na sosednih hribčkih zagoreli kresovi. Glavni zletni dan je bil danes oh idealno lepem poletnem vremenu. Ze s prvimi vlaki so prišli telovadci in felovadkinie. ki so imeli oh pol 0. skupne vaje. S telovadišča so se podali Sokoli na pokopališče, kjer so položili cvetje na grobove svojih umr- iticija popravlja okupacijo Gdan Aroganten nastop hitlerjevskega zastopnika gdanskega senata v Ženevi — Mednarodna preiskava Ženeva, 5. julija, r. Komaj je Društvo narodov končalo mučno razpravo o itaii-jansko-abesinskem konfliktu ter z veliko težavo vsaj začasno likvidiralo zadevo, ki jc tako zelo ogražala ugled in prestiž ženevske ustanove, so se pojavili nad Ženevo že zopet novi črni oblaki. Tokrat jc Gdansk ki vznemirja ženevske duhove. Gdansk je svobodno mesto pod kontrolo Društva narodov, ki ima v Gdansku svojega posebnega visokega komisarja. Nemci s tako ureditvijo niso zadovoljni. Odkar je prišel v Nemčiji na krmilo narodno-socia-listični režim, sc jc tudi v Gdansku pričela velikopotezna akcija, koje končni cilj jc zopetna združitev Gdanska z Nemčijo. Spori med hitlcrjcvsko usmerjeno upravo mesta in komisarjem DN so se zadnje mesece kopičili ter so dosegli vrhunec pred 14 dnevi, ko jc poveljnik nemškega parnika »Leipzig« javno ignoriral zastopnika DN. Na njegovo pritožbo sc je bavil z zadevo svet DN pod predsedstvom Edena. Po včerajšnji seji skupščine DN sc je zvečer vršila še seja sveta DN, na katero ic bil povabljen tudi hitlcrjevski predsednik gdanskega senata Geiser. Njegov nastop v Ženevi je izzval začudenje in ogorčenje. Odigrali so sc prizori, kakoršnih zgodovina DN še nc pomni. Ko je Gciscrja in njegove spremljevalce pri vhodu v palačo 1>N ustavil portir in, ker jih ni poznal, zahteval, naj sc legitimirajo, je dal Geiser svoji nevolji duška z besedami: »Prileti človek 2.000 km daleč, potem pa ga niti nc pustijo v ta ženevski kurnik. Tu bo treba napraviti pruski red!« Pri pozdravu z nemškimi novinarji je Geiser zaklical, tako da ga je slišala vsa dvorana: »Skrajni čas, da ppžene eskadra bombnih letal to gobezdav-nico v zrak!« Na poziv predsednika Edena, naj opraviči .svoje stališče, je imel Geiser dolg govor, i katerem trdijo, da mu jc bil izročen v Berlinu že napisan. Govor jc bil v znaku hitlerjevske propagande. Napadel je komisarja DN in izjavil, da je nepotreben. Poljska jc dobila, kar je želela, to jc izhod na moijc. Zato ni več nobenega razloga, da se Gdansk Ipči od Nemčije, ki zahteva njegovo zopetno priključitev. Ob koncu je izjavil, da govori nc samo kot zastopnik Gdanska, nego kot zastopnik Nemčije. Ko jc končal svoj govor, jc udaril z roko po mizi in dejal: »Tako, sedaj sem vam povedal!« Eden je v ostrih besedah zavrnil tak v Ženevi neobičajen ton. Prav tako je odločno nastopil proti napadom Geiserja na komisarja DN Lcstcrja, ki jc postopal skrajno obzirno in pokazal veliko potrpežljivost. Avstralski delegat jc ironično pripomnil, da ' spričo takega postopanja ni nič čudno, če pride v Gdansku do sporov. Geiser je nato zapustil dvorano. Odhajajoč sc jc za hip , ustavil pred novinarsko ložo in tam zbranim novinarjem pokazal osle. Novinarji so skrajno ogorčeni planili pokonci in zahtevali od predsednika Edena zadoščenje. Eden jc izjavil, da tega ni videl, da pa ic najboljši odgovor, čc sc tako obnašaje ignorira. Svet DN jc nato sprejel sklep, v katerem proglaša zadevo Gdanska za mednarodno zadevo. Ker jc Poljska dolžna skrbeti za vodstvo zunanje politike Gdanska. sc ji poveri mandat, da zadevo prouči. Incidente in spore, ki so sc pojavili, pa bo proučila posebna komisija, v kateri so zastopniki Anglije, Erancijc in Portugalske. Komentarji nemškega tiska Berlin, 5. julija, o. V Berlinu brez vsake rezerve odobravajo nastop Greiscrja na seji sveta Društva narodov. Nihče nc dvomi, da je Grciser dobil iz Berlina podrobna navodila za svoja akcijo v Ženevi. Vodja nacionalnih socialistov v Gdanskcm locrster se vse zadnje dni mudi v Berlinu. Listi splošno naglašajo, da nadalj-ni obstoj Gdanskega kot posebne državice nima j^rav nobenega pomena, ko so sc vendar ustvarili prijateljski odnošaji med nemško in poljsko republiko. Najmanj pa, kar je treba sedaj doseči je to. da se gdanska ustava spremeni v tem smislu, da se Poljska odreče zunanje političnemu varuštvu nad svobodnim mestom Gdanskim in da se komisarju Društva narodov odvzamejo vse reprezentativne in izvršne funkcije, tako da bi ohranil le še častno mesto. Londonske informacije London, 5. julija, r. Zanimiv članek o gdanskem vprašanju je objavil londonski »Sunday Times«, ki ugotavlja, da je po poslednjih volitvah v Gdanskem prestiž narodnih socialistov znatno nazadoval. Prav zaradi tega hočejo sedaj Nemci kar naenkrat postati politični in upravni gospodarji svobodnega mesta, da bi si s\ oj prestiž spet ojačili. List poroča, da je poveljnik nemške armade v Konigsbergu dobil ukaz, naj bo vsak hip z vso svojo vojsko pripravljen zasesti gdansko ozemlje. Vsekakor bi nastala z zasedbo Gdanskega izredno huda mednarodna politična kriza v Evropi. Kljub temu misli sedaj Hitler le na to, kako bi iztaknil primeren argument, da zahteva čast nemškega naroda tudi zasedbo Gdanskega. Pogajanja med Berlinom in Dunajem uspešno napredujejo Dunaj, o- iuli ia A A. Vesti o pogajan jih med Avstrijo in Nemčijo ednosno med kance. larjem dr. Schuschniggom in nemškim poslanikom Papenom se sedaj tudi uradno potrjujejo. Razgovori o normalizaciji avstriisko-nemških odnošajev se vodijo že mesec dni. Avstrijski uradni krogi pa nočejo dati nika-kih podrobnih informacij o ieh razgovorih nego naglašajo le. da se razvijajo zelo povolj- no in da bo v danem primeru mogoče doseči povol .ine rezultate- Avstrija brezpogojno zahteva, da Nemčija prizna njeno neodvisnost in da se v bodoče v nobenem primeru ne vmešava v avstrijske notranjepolitične zadeve. Na drugi strani bi bila Avstrija pripravljena pristali na pomembne gospodarske koncesije v korist Nemčije Zagreb brez kruha Zagreb, 5. julija, o. Jutri Ito Zagreb ostal brez kruha. Pekovski pomočniki so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, da stopijo z današnjim dnem v stavko, ker so ostala pogajanja za sklenitev nove ko- lektivne pogodbe brez uspeha. Ponudili pa so mestni občini, da bodo zagotovili preskrbo kruha mestnemu prebivalstvu, če jim občina zagotovi uporabo potrebnega števila pekarn. Skupno stavka 580 pekovskih pomočnikov. »JUTRO« ponedeljska izda 2 — Ponedeljek, 6. VII. 1936. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubi ana, 5. julija. Slovanskim blago ves liijtoiii na č&^l so sinoči po okoiisKin vrftovui zagoreu Kreso-vi in ker je bil izredno lep večer, se je mladim, Ki je Kurila ogenj, od daleč pridruži-lo še znatno število Ljubljančanov, ki se jim izpod jasnega, najlepšo neaeljo obetajočega neba kar nič ni mudilo spat. Najlepša sta bila pač kresova na Gradu n na Rožniku. Na Gradu so visokošolci v vedrem razpoloženju prepevali lepe narodne in nacionalne pesmi, ki so se po zvočniku vsipale tudi na vse mesto. Na K.ožn.ku pa so se v zrak vzpenjale rakete. Bil je v resnici eden najlepših večerov, kar smo jih zadnja leta doživeli pred Ciril Metodovo nedeljo. Idealna nedelja, ki je s prekrasnim vre-menun odtehtala mnoge nevšečnosti zadnjih tednov ... Razumljivo, da se je Ljubljana znatno izpraznila, kar se je posebno videlo na dopoldanski promenadi- Planinci so spet veseli zavili na Gorenjsko, tudi Dolenjci so to pot dobili lepo število želje-nih gostov. Prijetno ogrele vode v bližini Ljubljane so imele ves dan mnogo kopalcev pa tudi Ilirija ni bila zapuščena; nasprotno, kdorkoli je bil prisiljen ostati v Ljubljani, je rad pohitel pod Tivoli v objem vode. ali pa v Kolezijo. na Ljubljanico in v Bokavce. Razen prirodnih lepot in užitkov so vab:'e tudi precei številne prireditve, ki so se danes prav vse dobro odrezale. Najslovesne jše in najpestrejše ie seveda bilo v starosl-avm Škofj: Loki. ki je danes številnim gostom poleg krasne proslave nudila tudi priložnost ohladitve v topli Sori in razvedrila med šegavimi Ločani Pa tudi prireditev šteran j skesa Sokola ie časitno uspela, enako še celo vrst« drng-h prireditev v neposredni ljubljanski okolici in dalje po deželi- Pri vsem znatnem prometu zumaii v prirodii pa do večera niso prispe'a poročila o kakih posebno hudih nesrečah V Ljubljani so imeli na policiji najlepši mir, reševalci pa so čez dan prepeljali eno samo žensko v bolnišnico pa še te ni bi'o trebi snrejeSi. ker se bo dailo zastrupljen je z alkoholom lepo ozdraviti tudi doma. Slavje štepanjskega Sokcfa Udeležba pri proslavi sokolskega srebrnega jubileja v Štepanji vasi je bila rekordna. Dopoldne so bile skušnje, ob 11. pa je krenil velik sprevod članstva in naraščaja s praporom na pokopališče, kjer se je društvo poklonilo spominu mrtvih bratov in sester. Cerkveni obred je opravil šentpe-terski župnik g. Janko Petrič, nakar so pevci »Save« zapeli dve žalostinki, starosta br. Slana pa se je pietetno spominjal umrlih in njihovih zaslug za razvoj štepanjskega Sokola. Godba Sokola L je zaigrala Chopinovo žalno koračnico, nakar je biki svečanost zaključena. Popoldne ob 14. se je zbralo ljubljansko Sokolstvo z godbo Sokola I. in sokolske konjenice pred Mestnim domom, odkoder je krenil sprevod s 5 prapori v Štepanjo vas. Med potjo je bilo sokolstvo deležno toplih pozdravov. V štepanji vasi, ki je bila vsa v zastavah, so bili sokolski oddelki obsuti s cvetjem. Pri br. Novaku je bil sprejem, tu je pozdravil goste starosta br. Slana. Pc pozdravu je odšla povorka po Štepanji vasi do letnega telovadišča, povsod burno pozdravljena in obsuta s cvetjem. Pred telovadiščem je bil mimohod, sledil je koncert godbe Sokola L, nakar se je pričela ob 16. javna telovadba, ki je uspela v vsakem pogledu. Nastopili so vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in na orodju, posebne ovacijeJ pa je doživela vrsta Sokola I. Tabor za svoje izvrstno Izvedene vaje na drogu in bradlji. Po telovadbi je bila ob neumornem sviranju godbe Sokola I. prijetna zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. I/med sokolskih funkcionarjev so se slavja udeležili starosta župe Ljubljane br. dr. Pipenbacher. župni podna-čelnik br. Franjo Lubej in zastopniki ljubljanskih in okoliških društev. Pri nastopu je sodelovala tudi konjenica Sokola Ljubljane III., ki je žela za lepe vaje navdušeno odobravanje. Lepo gasilsko slavje na Vičv Prostovoljna gasilska četa na Viču je danes blagoslovila novo motorno brizgalno. Vedno zavedni Vič se je odel v zelenje in državne trobojnice. Ponosna stavba gasilskega doma je bila vsa v okrasju. Že v jutranjih urah je bilo živahno vrvenje na Viču. občinstvo je hitelo na slavnostni prostor, prišla je viška godba, pestra skupina narodnih noš in gasilske čete iz okolice. Ob 11. se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane pokrovitelj proslave mestni župan dr. Juro Adlešič. ki mu je godba v pozdrav zaigrala koračnico, nagovoril pa ga je predsednik gasilske čete Janpz Gašpern. Slavja so se udeležili vsi štirje viški občinski svetniki, zastopniki viškega Sokola v kroju s starosto br. Borštnikom, zastopnik gasilske zajednice g. Miktiž. zastopnik celjske gasilske župe g. Košir, načelnik ljubljanske poklicne gasilske čete g. Furlan. zastopniki ljubljanske gasilske župe gg. inž Hrovatin in Poš Novi hrizgalni sta ku-niovala g Rudolf Zaloknr in njegova soproga ga. Marija, ki so jima bili poklonje-ni krasni šopki. Načelnik Janez Gašperin je pozdravil vse odlične predstavnike. V lepem govoru je g. župnik Tavčar poudarjal pomen gasilstva po b]anpr zastopniki Narodne odbrane v M-irihoni in Studencih ter zastopniki skoraj vseh nacionalnih organizacij v Mariboru Večer, ki je bil prav za prav mani-nirodn'* misli v Marboru je otvo-r;l nreds«»dnik podružnice 1UN/B v Mari-lmni t. Vokač ki ie v f>vojom govoru n.ij-nreje iskreno pozdravil poslnvljajočesa se nor-^nn-itneca borca in tovariša ? inženier-ir> Grudna, nnto pa inenoma 7,^stonn;ke po-c;nrv«o-»T!iV> or^HniTa^ii Prisrčne so bile be-'-s^ii «ro,Tnrnikov. ki s^ invno ohsoddi "ič;n nostopnni^ t g. inž Grudnom. Inž Gruden znnnsti Mn-jbor tako. kakor so piČ •osra n^vjeni le borci z*> narodno stvar. Vgi Tovorniki pa so irrnrili unanje. da se bo inž. Gruden k: je bil duša mariborske organizacije UJNZB, SK Železničarja, »Dra- ve«. »Jadranske straže« Sokola, kaj kmalu vrnil. V imenu UJNP.Z, SK Železničarja in »Drave« je g. Vokač izročil g. inž. Grudnu umetniško izdelano diplomo, g. lliibl pa mu je v imenu delavskega osobja poklonil krasno spominsko darilo v obliki zlate ure. Hude obtožbe na račun tistih, ki rovarijo podtalno proti nacionalnim interesom obmejnega Maribora, so iznesli gg. narodni poslanci Lukačič. dr. Šnuderl in narodni poslanec dr. Jančič. Vsem govornikom se je zahvalil za iskrene besede inž. Gruden, ki po 121etnem službovanju v Mariboru zapusti naše mesto. Na prisrčni, krasno uspeli odhodnici so sodelovali tudi pevci, tam-buraši in godbeniki glasbenega društva »Drave«. Smrtna nesreča s?a Pohorju Svojevrstna smrtna nesreča se je pripetila 7Jietnemu viničarju Florjanu Jelenu iz Prebukovja na Pohorju. Pri košnja ga ie 50'letmi viničar Henrik Plečko po nesrečnem naključju poškodoval s koso v levo nogo nad členkom. Pokojni Florjan Jelen ni polagaj važnosti na to rano in so nastopile kcunplikaoi je zaradi zastrupljen krvi. da je Jelen Florjan kmalu petera podlegel po-šlkodbaim. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Šmartnem na Pohorju, kjer je bik včeraj obdukcija trupla, k sta jo izvršila zdravnik dir- Jagodic n sodnik Pun-čuh. Obdukcijska komisija ie ugotovila goni navedene okolnosti nesrečnega naključja, ki je zahtevalo življenje viničarja Florjana Jelena- Iz dnevne kronike Državno tožilstvo v Mariboru je prejelo danes poročilo, da se je v Dravi pri Vuhre. du našlo že razpadajoče in strohnelo truplo 30 do 40 lat store ga moškega, višine 1.75 m. Dognalo se je. da je ležalo v vodi: približno dva meseca in se uiopljenčeva identiteta doslej še ni mogla ugotoviti. Trgovka Antonija Postržinova ^ iz Po-brežja je prijavila orožnikom svojega trgovskega pomočnika, češ da ji je v teku dveh let izmaknil razno blago in denar v skupni vrednosti okoli 30.000 Din. Orožniki so izvršili pri trgovskemu pomočniku preiskavo in so našli v kovčegu vitrih za Po-sfržinovo skladišče in ključ, ki je podoben ključu blagajne. Pri zasliševanju je trgovski pomočnik dejal, da se je mož Postrži-nove pri nekem obračunu zmotil za 1000 Din in ie ta znesek potem zapravljal. Zadeva je izročena sodišču. — Drzni rokomavhi pa so v noči na nedeljo udrli v spalnico gostilničarja Ivana Ferka na Pesnici ter mu odnesli e Aretacije umora Franceta Senekovica Ptuj, 4. julija. Strahoviti roparski umor, katerega žrtev je postal v noči na pretekli torek 521et,ni posestnik Franc Senekovič iz Hajdine, je vzbudil včeraj v Ptuju posebno senzacijo, ker so orožniki aretirali tri osebe, med njimi eno žensko. Njih imena za enkrat še držijo v strogi tajnosti in preiskava se intenzivno nadaljuje. Pričakujejo se še nekatere aretacije. Krivdo bo seveda treba dokazati IX) indicih, zlasti morda po krvavih madežih in po denarju. Pokojni Senekovič je žal izdihnil, rie da bi bil prej mogel iz-pregovoriti vsaj besedo o morilcih. Ski&pšema nelfglfsfva dravske banovine Četrla banovinska skupščina JUU sekcije za dravsko banovino bo 10 in 11. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Program skupščine najmočnejše organizacije intelektualcev v naši banovini, ki šteje nad 3000 čsia-nov. je za 11- t. m. naslednji; ob 9. uri verifikacija, ob pol 10 uri skupna seja predsednikov iz vseh 34 šolskih srezov, z odborom sekcije JUU. ki !x> uredila tehnično plat poslovanja sku|>ščin<\ Ob 10. uri bo začetek skupščine z otvoritvenim nagovorom predsednika g. Ivana Dimnika; zatem ho skuj ščina izvolila več odsekov; gospodarskega, tiskovnega, šolsko-upravnega, odsek za resolucije in ostale. Ti liodo predelali vse predloge, ki so jih v tekočem letu dostavila sekciji JUU Šolska društva Sklepi odsekov bodo prišli nato pred plenuni skupščine. Na skupščini bodo podali poročila še tajnika pri sekciji -JUU gg. Kumeli Metod in Drago Supančič, o denarnem poslovanju pa g Rado Grum. Ob 14. uri bodo zasedali <".d-sekj v učilnicah na ljubljanski učiteljski šoli in bodo poročali o svoiem poslovanju ob 20. zvečer, ko se bo skupščina nadaljevala Drugi dan bo na dnevnem redu pedagoško predavanje: »Učiteljska stalnost _ potreba šole in države.« Ena glavnih pedagoških zahtev z-a narodnega vzgojitelja ie ta da se mu zagotovi stalnost na službenem mestu: kajti vzgojno delo zahteva, da spozna učitelj ves kraj in domače razmere, ki mu olajšajo posel pri vzgojiteljskem delu. »JUTRO« ponedeljka izdaj* 3 Ponedeljek, 6. VST. 1936. KajakašI so se hm za državno prvenstvo Vsa prvenstva so si priborili LpbljanšaiM — Majhna udeležba Sv. Janez v Bchinju, 5. julija. Malo ima Bohinj takih dni, kakršen je hi! danes. Nebo jasno ko ribje oko, tem-no-zelena jezerska površina, voda pa tako kristalno čista, da je razločiti vsak kamenček na dnu. In potem okolica! Od vseh strani kipe proti nebu vršaci, na levi se na strmi skali dviguje kakor orlovo gnezdo smučarski dom Skale, prav na zapadu se pa dviguje mogočna silhueta novega doma SPD na Komni, za njim pa s snegom zalita severna stena Bogatina. Ni čuda. da je letos v Bohinju obilo tujcev, tako pri Sv. Janezu Sv. Duhu, pri Zlatorogu in v Ukan-ci. Jezero je letos nenavadno naraslo. Zlasti je lep pogled od Zlatoroga proti slapu Savici, ki še nikdar ni izlival tako mogočnega cruka v 80 metersko globino, ka- kor sedaj. V tem prelepemu kotičku naše domovine so se danes zbrali najboljši kajakaši Jugoslavije v borbi za državno prvenstvo. Konkurenca je bila proti pričakovanju pičla. Ne le, da niso nastopili vsi domači prijavljeni. na startu tudi ni bilo Nemcev, ki menda zaradi deviznih težkoč niso mogli priti pravočasno v Bohinj. Tako je nastopilo skupno le 9 čolnov, ki so pa nudili izredno ogorčeno borbo. Doseženi rezultati so prav razveseljivi in se nam ni bati, da bo Jugoslavija na olimpiadi slabo zastopana. Zlasti izvrsten je čas zmagovalcev v konkurenci dvojk, še posebej zato, ker je bil dosežen brez resne konkurence. Zmagovalca sta namreč vodila od starta do cilja in sta bila torej vezana sama nase ter si tudi sama morala uravnati tempo. Za nas je še posebno razveseljivo, da so vsa državna prvenstva osvojili Ljubljančani, četudi je treba priznati, da se je v enojki tekmovalo prav za prav brez Zagrebčanov, ki so zamudili start in tekmovali nato Ie v izbirni tekmi za olimpiado. Start je bil pod teraso hotela Sv. Duh, kjer se je zbralo precejšnje število gledalcev in funkcionarjev. Navzoč je bil tudi predsednik kajaškega saveza dr. Golob iz Zagreba, JZSS in SPD je pa zastopal g. Marsel. Tekmovanje je vodil predsednik ljubljanskega kajak kluba g. inž. Pogačnik. Točno ob 10.43 je dal starter znamenje za start enojk. Nastopila sta samo dva čolna Ljubljane in eden zagrebški, dočim je favorit Vincenc iz Zagreba prispel prepozno in je mogel nastopiti le v izbirni tekmi. Proga jc vodila od starta 1700 m proti Sv. Janezu, kjer je bil obrat. Od tu so morali veslati 4150 m v smeri proti slapu Savici in po obratu isto razdaljo nazaj do ci- lja pri Sv. Janezu. Vsa proga je merila torej 10.000 m. Ljubljančana Deutschman in Maiahovsky sta se takoj po startu odtrgala in vozila ves čas vzporedno. Do prvega obrata sta potrebovala 8 minut, do drugega pa točno pol ure. Na zadnjem delu se je razvila med obema ostra borba za zmago, ki jo je končno odločil žilavejši Deutschman za sebe. Malahovskv je priveslal na cilj le 10 se-Cerar-Strikberger. V Ukanci pri zadnjem prvega obrata zaostal za 8 minut in je nato odstopil. 1. Deutschman (Ljubljana) 62 min., 2. Ma-lahovsky (Ljubljana) 62 min. 10 sck. Pet in pol minute za enojkami jc starter odpustil dvojke. Nastopila sta po dva ljubljanska in zagrebška čolna, ker sta Slovenca Tinta-Ilovar nastopila za zagrebški Maraton Na čelo sta se takoj postavila Ljubljančana inž. Gaber^ek-.šavnik. Do obrata sta vozila 6 in pol minute, minuto za njima sta obrnila njuna klubska tovari-a Cerar-S'trakberger. V l'kancu pri zadnjem obratu sta imela vodeča čas 28 min. 30 sek. in je drugi čoln zaostal že za 3 min, naslednja dva pa celo za 7 minut. Na cilj je zmagovita dvojka privozila v sijainem fini-šu in dosegla mednarodno zelo dober čas — za eno minuto boljši, kakor Nemci na izbirnih tekmah. Rezultati so bili- 1. inž Gaber'ek-Savnik (Ljubljana) 55 min. 10 sek., 2. Cerar-Strikberger (I.jublja-na) 59 : 50, 3. Prister-Lowy (Maraton) 64 : 55, 4. Tinta-Ilovar (Maraton) 66 . 28. Čas drugega je izredno dober, ker sta vozila z navadnim turnim čolnim, do"im so imeli vsi ostali tekmovalne olimpijske. Državno prvenstvo je bilo s tem končano. Vršile sta se nato še dve izbirni tekmi za udeležbo na olimpiadi, v katerih sta nastopila solo člana zagrebškega kajak kluba Vincenc in Zidarn. Že dopoldne ie takoj po startu dvojk nastopil Vincenc, ki je imel zaradi tega jako dobro vodstvo. Vso progo je prevozil z enakomernem tempu in dosegel čas 59 : 15. Popoldne je nastopil nato še Zidarn, ki je dosegel še boljši čas 59 : 07. Pri tem je treba vpoštevati, da je na drugem obratu zgrešil smer Takoj po tekmi je bila seja saveznega odbora, ki je določila državno reprezentanco za Berlin. V enojki bo nastopi! Vincenc, kot rezerve pa pojdejo Zidarn, Deutschman in Malahovskv. V dvojki bosta nastopila le inž. Gaberšek-Savnik. Zidarn se bo poleg tega udeležil še tekme v lesenem eski-movskem kajaku. K Ljubljana v Beogradu Državni prvak BSK je porazil z dvema goloma razlike Ljubljano, ki pa je prav dobro igrala Včeraj sta se vršili dve semifinalni tekmi za nogometno državno prvenstvo, in sicer v Beogradu med BSK in Ljubljano, v Novem Sadu pa med Nakom in Sarajevsko Slavijo. Ljubljana, ki je nastopila v postavi. ki smo jo včeraj objavili v nedeljskem »Jutru«, je vedela, da proti najmočnejšemu klubu naše države na njegovem terenu ne bo mogla izvojevati zmagovitega rezultata. Ljubljansko moštvo je s svojo igro hotelo pokazati, da v resnici zasluži naslov prvaka LNP. To mu je tudi uspelo. BSK: Ljubljana S: 1 (o • 0) Beograd. 5. julija. Ker je uporaba tribune na igrišču BSK oi strani oblasti prepovedana, se je tekma vršila na igrišču Jugoslavije, kjer se je zbralo okoli 2500 gledalcev. Prvi polčas je končal brez gola. vendar s^ mora reči. da je B^K bil v polju v premoči ter ustvarjal ljubljanskemu moštvu 7>>lo težke situacije pred golom. Toda siji-, jn i vratar Ljubljane je branil take žoge, o katerih so že vsi mislili, da bodo končale ; v golu. Bil je v resnici eden najboljših igralcev na polju in napravil najboljši vtis. Ker je bil tudi levi branilec Ljubljane Ber-toneelj izvrsten, državnemu prvaku BSK v prvem polčasu ni uspelo zabiti gola. V drugem polčasu so začetkoma prevzeli inicijativo Ljubljančani ter prišli večkrat s hitrimi prodori pred vrata Beogrrjeanov. V 20. min. centrira Žemljic. žogo dobi srednji napadalec Pnpo, ki tudi iz neposredne bližine strelja. Glnser sicer ubrani z glavo, a žoga se mu vendarle odbije v gol. S tem so torej Ljubljančani prišli v vodstvo. B^K sedaj energično začenja n.ipndati in zabije tudi tri gole. Dvakrat je seortal Marjanovič, enkrat pa Glišovič. Zmaga Beograjčanov je sicer zaslužena, vendar se mora priznati Ljubljančanom, da so 7.a igrali prav dobro in da so zan»st:li najboljši vtis. (i t 0) Brsiga izbirna preizkušnja naših kolesarjev Je prmesla zjisago Zagrebčanu Prosinku, ki je vozil 37,8© km na uro — Gartner drugi Zagreb, 5- juMja. Prva izbirna dirka, ki se je vršila prejšnjo nedeljo blizu Zagr.ba v hudem nalivu in pri kateri je bil favorit naš Gari-ner. je videla na sitar:u 23 dirkačev- Na današnji drugi izbirni dirk: pa je startalo samo 14 tekmovalcev. Seveda je bil med njimi tudi zmagovalec juniorskega državnega prvenstva Prosinek. ki spada po tej zmag; v I. ka.teporijo. Ker <»0 njegovi izredni uspehi že povsod znani, je tudi danes prevladoval« mnenje, da bo Prosinek favorit v drugi izbirni dirki. To se je tudi zgodilo. Prosinek ie prevozil 100 k»Ti dolgo progo s posameznim stairtom v rekordnem času 2:42. kar znaša 37.800 km na uro-zelo len uspeh! Liub'janski pods-avez ;e bil zastopan po dirkačih Gartnerj.it. Valantu in Oblaku. Naš Gartner si je zaradi svoje zmage pre-šnjo nedeljo pridobil mnoa se ie nla^i™,] krut drugi Goreniec Valant ie b:l šesti Ob'ak pa deveti- Svfarfaili s*"> s posameznim startom v nasledkih treh mimrt. tako da je prvi (Ba- nek) odšel s cilja ob 6.22, zadnji (Valant) pa ob 7.01. Dirkači so prispeli na cilj v na si edm jem redu: 1. Prosinek 2:42.18. 2. Girtner 2:50.48, 3 Pok ipec 2:51. 4 Ivkovič 2:52.01, 5 Krdeli 2:52.43: 6 Valant 2:53-12: 7 Fanin"er 2:55.34. 8. Banek 2:56.06 9 Oblak 2.56 06. 10. Ormuž 2:56 23. 11. Šošta-rko 2:56.26 Po teh rezui!l'a''.ih II. izbirne dirke bo imenovanih 11 dirkačev vozilo prihodnjo nedeLo na is>ti progi zadnio in odločilno vožnjo na kateri se bo odločila ekipa petih dirkačev, ki bo zastopal« fti<*oslovsn9ko kolesarstvo na berlinski o';mpiadi. Omeniti moramo še neprijetnost, ki je zadela dva naša agiilna dirkača. Smola je namreč hotela, da so kontrole, ki eo bile vzdolž proge opazile, tla se ie Gartneriu približal mobociklist in se ie mogoče nekaj metrov vozil vzporedno z njim. Gartner je siicer z vso odločnostjo odklonil trditev, da bi ga b:l neznanu motociklisit »vlekel«, kliub temu pa ie naš e-portno nadvse pošteni France p riše.' pod udar kazni Prav tako je za.dela kazen tudi Oblaka, ker je baje nekai časa vozil preblizu Tvkoviču. Kaznovana sita bila s tem, da bosta na tr«'ji odločilni dirki s cilja šMe tedai ko bo odšlo s starta že osem dirkačev. Noša dirkača bosta startala v presledkih 10 minut. Z ozirom na to kazen so naši dirkači sklenili, da se ne b~do udeležili odločilne diirke- Ker pa poznamo Garcnerjevo .sigurnost, mu priporočamo ni: s' to dobro premisli in nai se vendarle u-deležii o-dloollne vožnje Sttitsšfca tekma s- o j Kranjska gv,ra. 5- juliia. G-rren'-siki zimsko-rortni p-d--.ivez ie danes Za Akom poJ >iroko pečjo v Martuljku priredil aiipinsko slalom tekmo, ki e izredno lepo uspela. Tekma se ie vršila v morski višini JOCO m na 800 m doJgii progi z višinsko razlika 150 m- Katko veliko zanimanje je vladalo za to tekmo, dokazuje v sli ko število pr-jav. Prijavljenih ie bilo 30 tekmovalcev, med temi 6 junorjev. Juniorji so vozili isto progo kot seniorp. Na ciLi ie prispelo 17 senuorjev in 3 iuniorji. diskvalificirani so bili 3 senorji in 2 lunin-ja. izsitopi!; ra so 3 ser»;orii in 1 juni ar. Tekmi je pr:sos'vovču'-o tudi mnogo gledalcev. ki so bil vsi navdušeni zaradi lepega poteka ter izr-^^j željo da b! se ta tekma vršila vsak 1 !.'o Snežne razmere so bile odlične. K A b-emu razrvložen u tekmovalcev in g'ed-ilcev je pripomoglo tudi lepo vireme. Na startu so bili vsi naši fmu>rski norci« razen Mušiča in Heima. Zad"i; zaradi bolezni ni startal- Rezultati so bili: Senior.il I. Praček Ciril (Skala Jesenice) 1:47.7; 2. Ž-nidar Emil (Gorenje) L4-.-6: 3. K'ein Bruno (Ska'a) 1:52-4: 4. Jakopič Alb n (Dovje,Mojstrana) 1:55.6- 5. Volčič '-"že (Gorervc) 1:55.8: 6. Mod"c St-nVo (Bratstvo) 1:67.3: 7. Jelen Fric (Celje) 2:0!-8: 8. Urbar Slavko (Skala) 2.03.1. 9. Skobe-rre Fric (Celje) 2:20.1- 10 Benedičič Mirko (SkaM ">-23.4: 11 Antonov Vlad mir (Skala', 2 26 2: 12 Herle Fran (SPD Celje) 2:29.6: 13 Bizjak Jože (SVn.lal 2:33.1- 14. PančuT Rudolf (Kovinar Jesenice) 2:35-2; IS Pr^Tvotnik Martin (Skala) 2:35.7: 16. Smole,' Fran (Rr»tstv>M 2:36.4: 17- Prapro-ni.k Alojz (Skalal 3:17.3. Juniorji 1. Kobler Stanko (Skala) 2:08.3: 2-Stumpfi Toni (Skala) 2:49.1; 3. Kavčič Bogdan (SPD Kran ska gOTa) 2:52. Lahka atletska v VaražSinu Varaždin, 5. julija. Danes je bil v Varaždinu prvi del državnega prvenstva v lahki atletiki. Ob tej priliki so bili postavljeni trije novi jugoslovenski rekordi in najboljši čas v hitri hoji na 25 km. Nov rekord je dosegel dr. Mnnojlovič (Concordia) v metu diska z ol>e-ma rokama 78.21, drugi rekord je padel po Milošu (Cocordia) v metu kopja z obema rokama 94.37, tretji rekord pa je dosegel Jurkovič (Concordia) v skoku v višino z mesta s 147 cm. Najboljši jugoslovenski čas v hitri hoji na 25 km je dosegel Stanislav (Maraton. Zagreb) 2:19.55. Se boljši čas je sicer imel Zemljak (Maraton. Zagreb) 1:59.40 bil pa je zaradi nepravilne hoje v finišu diskvalificiran. Veliko zanimanje je vladalo za maratonski tek Favorit Sporn j«3 odstopil zaradi blezure na nogi. Kot prvi je prispel na cilj Belrs v slabem č."su 3:1~.55. Cramsn f?rMe v Zagreb Berlin. 5. jiJij '. o D nes je prispel iz Anglije v Berlin nemški teniški igralec von Cramm. ki ie bil kot znano v VVimbledonu ranjen. Ko je stopil iz vagona, je nekoliko šep.-d. Izjavil je svojim prijateljem, da bo takoj šel k zdravniku specialistu, da mu pregleda nogo! Dejal je. da mu je nekoliko boljše in da upa, da l>o vsp dobro. Na vprašanje. ali bo igral v Za^rehu. j r. Tramrn izjavil. da bo igral na vsak način, čeprav tudi z bnndažami. O Punčecu in Paladi je Cramm rjavil, da sta dva izredna igralca, vendar upa, da bodo v Zagrebu zmagali Nemci. Ostale nogometne £e&*ne Sofija: Jugoslaviji (Beograd) : S'avij-i (Sofija) 3 : 3 (2 : 1). Ta tekma se je vršila v soboto. Nedeljska tekma meti Jugoslavijo in bolgarsko rtprezcntanco je bila zaradi hudega naliva odgodena na torek. Zagreb: Nočna tekma v soboto zvečer. Ferencvaros : reprezentanca Zagreba 4 : 2 (2 : 2). V nedeljo: Ferencvaros : Gradjan-ski 1 : 1 (1 : 1). Dunaj: Sred;.j evropski p kal. Vennn : Ambrosiana 2 : 0 (2:0). Avstria : Slavija (Praga) 3 : 0 f0 : 0). Prostejov: Srednjeevropski pokal. TTjpest : Prostejov 1 : 0 (1 : 0). Razpis I. medklubske propagandne kvalitetne vožnje dne 12. jul ia na progi l iubliana Skofja Loka-Žiri-I.ogatec-Ljubljana. Kvalitetna vožnia se vrši o priliki železničar«keo-možni do 175 ccm turni 25 do 250 ccm 30. do 350 ccm 3'2 do .r(X) ccm 35. nad 500 ccin 40: šport- do 250 ccm 32, do 350 ccm 80. da 500 ccm 40. nad 500 ccm 43; moto"ji s prikolico; turni do 350 coni 30. do 500 ccm 32, nad 500 ccm 38; šport do 350 ccm 32, do 500 ccm 35,- nad 500 ccm 40 Pismene prijave na od prireditelja izdanih prijavnicah je poslati do 10. t m. ob 12. na naslov Moto Hermas Ljubljana kavarna Zvezda, k er ie tudi mogoče dobiti iste ;n pa podrobni raz pis Nagrade so zlate, srebrne in bronaste plakete. Razglasitev rezultatov na dan tek. movanja ob 16. na igrišču Hermesa- FIlm o olimpiadi Za časa olimpijskih iger v Berlinu avgusta t. 1. Ix> nastal tudi prvi reprezentativni športni velefilm. Propagandni minister dr. Uoebbels, kateremu je podrejeno poleg drugega tudi celotno filmsko delovanje v Nemčiji. je poveril vodstvo in oblikovanje olimpijskega filma Leni Riefenstahlovi, ki je ostala naši filmski publiki gotovo &e v spominu izza velikih dr. Fanckovih alpinističnih velefilmov. Osnovana je bila ©elo začasna družba »Olvmpiade-Film G. m. b. H.«, katero voli Riefenstahlova. Angažirala je že celo vrsto najl)oljšrh nemških filmskih operaterjev. Enega izmed njih je že pred dnevi odposlala v Atene, da napravi posnetke za prolog k olimpijadnemu filmu. Okrog Akropole so nazidali s pomočjo grških tesarjev začasno ogrodje, in to samo zaradi nekaterih fines filmskih posnet kov. katerega predvideva snemalna knjiga Kiefenstahlove. 50 kg dimnega smodnika so že »posmodili« okrog Akropole, kajti sinje grško nebo se nikakor ni hotelo odeti v naravne »dekoracije«, kakršne predvideva rokopis zato so morHi poseči pač po umetnih in zažigati smodnik. To sf> čuj° sic<^r precej parado' sno. kajti običajno si želijr» filmski operateri' le solnca ... Tako v Grčiji, knj pa v Berlinu? Tu se vrše dnevno skušnje v amfifeatru. kjer bo ZA VSAKO KOPEL«!, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! do plesni nastopi v masah, na nogomHnem stadionu in drugod. Tu pa tam se pojavi Lenin s svojim tehničnim štabom.da izbere motive in določi dolžine posameznih scen za svoj film. »Dt uts<-h!andhalle«, telovadi-šče. olimpijska vas ter za nočne prireditve stadion in Dietrieh-Eckartov amfiteater morajo dobiti dodatnn in postne svetlobne naprave snmo za filmsie posnetke. Posebni operster bo posnel celo posebni fihn o delu in sam-H) pripravah za olimpijski film. Svežmnsštl v Novem mestn Krasna proslava 60 letnice gasilskega društva Novo m sšto, 5 julija Po otvoritvi obrtne gospodarjih in um«; -nestne razstave, se je meo C0-!etnico obstoja novomeške ga-ilske čele odelo V praznično oki ko Z vseh hi? so zavhraie troboinice, niosve-'6»a".nici je 'oi'j slavnos.i.a seja novom«>ške gasilske čete. kateri »u pritoslvovali zastopniki oblastev, korporacij in raznih drušlev. Sejo je olvori! .)i :asedn'k novomeških gasilcev g. Feri Mikoiic, ki jV orisal zgodovino društva. Nato »o i.ile pjdo ;etie čas.ne diplome v priznan.e za neairprno požrtvovalno delo predsedniku novomeške gasilske župe K-- rlu Jevščku. podpredsedniku Josipu Vin-dišerju, predsedniku gasilske čete Feru Mi-količu in župnemu tajn;ku Franu Avscu. Po slavnostni seji je bil obhod gasilcev z godljo jx) mestu. Ustavili so se pred stanovanjem kuma in kuniice prapora dr. Josipa Rezka in gospe Pavle ter priredili podoknico- Davi ob 5. je bila v mestu budnica z godbo. nato pa sprejem gostov ki so ^rihiteli z ju trn jim i vlaki in z avtobusi iz vseh krajev dravsike banov;ne. Posebno častno so bi'e zastopane gasilske čete iz vse Dolenjske in Bele Krajine, iz Karlovca. Kočevja, Kranja, L ubiiane in okolice, iz Mengša. Go "ie Radgone in Sevnice. Na kraba Petra ki ga je do zadnjega kotička napolnilo občinstvo, je bil pod magistralnimi arkadami po- demijo na Dunuj. Prvo razstavo je imel na Dunaju, kjer je dobil pi-vo nagrado za osnutek cesarjevega spomenika prid just č-no palačo v Ljubljani, leta 1904, pa je razstavljal v Beogradu, kjer je bil ponovno odlikovan s prvo nagrado. Z Dunaja se je preselil v Ljubljano, od tod pa v liplit, kjer je poučeval na srednji tehni.;ui šoli do danes. Prav sedaj se je hotel naseliti v svoji ožji domovini, ki jo je ljubil z vsem srcem, da bi tu pri svojih domačih užival v nvru jesen svojega skromnega živ',;enj£~ Izmed pokojnikovih del naj omenimo, da je dobil pivo nagrado za osnutek Gregorčičevega nagrobnika, ki pa ga rnso postavili iz neznanih vzrokov. Posnel je tudi Gregorčičevo posmrtno masko. Lepo delo je Jurcev mavzolej v Postjjni, spomenik Jana Lega v Piagi, portret založnika Bam-berga. Medvedov nagrobnik v Kamniku, spomenik Lundru in Adamiču, reliefi za šentjakobski most, po mt.tivih iz Prešernovega »Povodnega moža« ki se nahajo še nekje v Ljubljani, osnute« za spomenik ukrajinskega pesnika Tarasa ševčenka, ki je bil pri mednarodnih tekmah ocenjen za najboljše delo. izvršitev pa so spet preprečile politične razmere, dalje je napravil >or. p"ipel nanj trak ter ga s primernim nagovorom izročil predsedniku Mikoliču. ki ga je predal praporšča. ku Količku. Godba ljubljanske r Sloge-, ji zaigrala državno himno, nakar ?ta pripeka trakove kum in kumica. Sledilo ie zabiian'^ žebi'«-v. nakar se je vistila cela vrsta govo-:ov, ki so iih imeli predsednik novomeške čete Mkolič. kum dr. Rezek, predsedn k občine Pavcič Josip, zastopnik gasilske zv ze Snoj in zastonnik gasilske zajednice pod. starosta Cerar. Po govorih je bil defile_ vv-h gasilcev pred zbranimi dosto ans-tveniki Popoldne ie bilo za povabljene goste kosilo v hotelu pri Vindišerju. Pri kosilu je igral sokolski orkester. Popoldne je bila na Loki ljudska veselica, ki je traiala pozno v noč. S proslave so bile odposlane vdanostne brzojavke Ni- Vel. kralju ter Nj. Vis. knezu namestniku in kraljeviču Tomislavu. pozdravne pa mur-stru za telesno vzgojo dr. Rogiču in starosti gasilske zajednice Josipu Turku. Prof. Svetko Peruzzi Ljubljana, 5. julija. Davi ob 5. uri je preminil v svojem stanovanju v Splitu naš rojak kipar prof. Svetko Peruzzi. Zadela ga je srčna kap. žalostna vest o simpatičnem možu se je hitro raznesla po Ljubljani med sorodniki in znanci, ki so vsi ljubili dragega Svetka. Pred osmimi meseci ga je zapustila njegovi zvesta družica Anka zdaj je odšel za njo. Svetko Peruzzi se je rodil 1. 1883 v Lipah na Barju. Bil je sin znanega, pokojnega arheologa Martina Peruzzija. LjuusKo šolo je obiskoval v Ljubljani, kakor tudi gimnazijo in tečaj za modeliranje na srednji tehnični šoli pri kiparju Myszu in Alojziju Ganglu. Iz Ljubtjane je odšel v Zagreb k prof. Kdnigu, od tam na umetniško Eka- lovanja se je seznanil na Dunaju z mojstrom Meštrovičem, s katerim sta imela nato skupen atelje. V tem času je delovai tudi za znano »Wiener Werkstatte«, ki je predstavljala takrat vrhunec umetnostne obrti. Meštrovič, ki je cenil talentiranega prijatelja, ga je spravil v Split, kjer sta ponovno delovala skupaj. Največ mu je pokojni Peruzzi pomagal pri Ftačičevem mavzoleju v Cavtatu kjer mu je izvršil vsa dekorativna dela. Leta 1923. je izvršil še plastično vitrino, ki jo je poklonila Dalmacija Nj. Vel. kraljici Mariji, njegovo zadnje večje delo pa je relief Kristovega vstajenja, ki se nahaja v Cavtatu. Poleg sestra gospa Josipine in Milke, in treh bratov Vladka, Mirka in inž. Stanka ter ostalega sorodstva zapušča pokojni Svetko mnogo prijateljev, ki ne bodo pozabili njegove idealne duše, saj je bila vsa prežeta z ljubeznijo do bližnjega in ni hotela poznati senčnih strani današnjega življenja. Pokojniku ohranimo svetal spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje! zava- siovlisarfev Beograd, 5. julija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragisa Cvetkovič je sprejel danes dopoldne zastopnike Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so mu izročili resolucijo novinarskega kongresa z fine 24. maja t. 1. v Zagrebu. Resolucija pojasnjuje stanje jugoslovenski!) novinarjev in njihovo pokojninsko zavarovanje. Minister je pozorno poslušal pojasnila zastopnikov Jugoslovenskega novinarskega udruženja in izjavil, da mu je zadeva prav dobro znana in da je vlada pripravljena ugoditi upravičenim zahtevam jugosloven-skih novinarjev. S tem v zvezi je minister izjavil, da bo v kratkem sklical pesebno konferenco, na katero bo povabil zastopnike jugosloven-skih novinarjev, da z njimi načelno prouči vprašanje pokojninskega zavaro-nja jezika od strani prodanih in drugega. Zato je komisija iz-poslovala pn vseh državah strog policijski nadzor nad vsemi izseljenkami, organizirala svoje oddelke v v srh večjih orijentalskih mestih, ustanovila za osvobojene domove, ki jim nudijo zavetišča in nasvete dokler jih r,p vrnejo v domovino Tudi v tem delu je komisija dosegla že lepe uspehe in osvobodila v Orientu okrog ^000 deklet iz rok hrezvestnežev. Veliko zaslugo pri tem delu ima tudi go s pa Voisinova. sedanja predsedrrea medna rodne zveze proti trgovini z dekleti Ona je preteklo leto prisilita oblasti, da so odkrile ogromno tolpo, ki je kupčevala po vseh pod ima vskih deželah, posebno po Madžarskem. Romuniji in na.-i Vojvodini. Tako so tudi naša mesta Subotica. So m bor. Novi Sad in Velika Kikinda že zaznamovana v tej žalostni kroniki, pa tudi po ostalem Balkanu so nakupovali dekleta. Vidimo torej da so se žene sijajno izkazale v organizaciji proti temu zlu in jim to tudi priznajo Zato so mnoge države uvedle žensko policijo ki je imela povsod uspeh: zato zahteva Z. N. naj se ženske uradnice nastavijo povsod v socialnih uradih, kar je deloma že izvršeno v Palestini Kal-kuti tn Bombaju. zadnje čase pa. kakor poročajo dnevniki, tudi v Singapuru in Tokiju. kjer .ie t niš v ta namen osnovana ženska policija Kljub vsej agilnosti 1 >X in Društva za reševanje deklet živi vendar še vedno, po statistiki g. Dresslcrja. nad 100.000 žen v tem odvratnem suženjstvu, v najslabših okoliščinah- vržejo jih na cesto bolne in zmučene čez nekaj let. ko niso več sposob ne za nobeno delo. Komisija pripravlja sedaj velik kongres, ki !>o znova razpravljal in poročal o tem vprašanju. Verjetno se bo kongres sestal v kakem velikem orijerfl-kem mestu, kjer je trgovina poselmo razvita. Tndi pomenski kongres ki se je v začetku meseca sestal v Beogradn irv končal zasedanje v Ljubljani se je obširno bnvil t pobija r jem tega zli in je sklenil da bo nns^nji kongres posvečen le temu '""rn-5a n ju " Z. P. )eu siesc j v Berlinu Ellen Hille (Naša Fifi H i i 1 c) ,]e že več let članica berlinskega gledališča Theator in der Behrenstrasse. ki je last znanega popularnega nemškega komika, filmskega igralca Ralpha Arthuria Robertsa Ze lani smo objavili nekaj kritik iz ber- lovanje pri filmu Dve vlogi je že odigrala. Nadejamo se, da bomo videli te filme tudi pri nas. Kakor vsako leto. poide ludi letos na gostovanje v Kopenhageu. toda šele po berlinski olimpiadi. Pri tei priliki bodo imeli naši Ljul liancani najlepšo priložnost, da se na lastne oči prepričajo o uspehu svoje ro jakinje v velezabavni veseloigri, ki ie senzacija poletne sezone- linskih časopisov, laskavih pohval o talentu in uspehih Hillejeve; priigrala se ie z ambicijo in neumornim delom v prvo vrsto igralk lega gledališča. Nedavno se je vršila premiera veseloigre >Der Tatzelvvurm« (avtorja Roberts in Leo Lenz) Glavne vloge kreirajo Roberte, Hil-lejeva in Grahnova. Dejanje ee vrst v gradu na Zgornjem Bavarskem. Hillejeva igra vlogo kmečkega dekleta in kot taka ima priliko, da Mesti s svojim temperamentom in s svojo resolutno komiko, ki ju kr.tike posebno hvalijo, predvsem podčrtavajo Pa brezpriinerni uspeh velike scene med Ro-bertsom in Hillejevo Pri premieri se je dvignil zastor po drugem dejanju 15k<\it, po tretjem pa 2Skrat. tako navdušeno je publika aklamirala svoje ljubljence. Gleda lisce je razprodano večer za večerom, kar je pač najmočnejši dokaz uspeha. Ffilieieva ie dobila več ponudb za sode- Banovfassko šallasvsko prveaa stvo četrto kolo je poteklo popolnoma niaino. Klanjš?k se je v sicilijankj dobro držal proti žsorliju, na koncu je pa le popustil in predal partijo. š:ška je kot črni v končnici porazil Berčiča. Pr:infalk je Kranjcu zajel damo in dobil partijo. Jako zanimiva bila partija Cibic : Vidmar. Razvila se je končnica, v kateri je imel Ci bic trdnjavo, lovca in 4 kmete za kraljico in je nasprotnika postavil pred nejzbež:n mat. Marek je v indijski igri spravil Sin-gerja v stisnjeno pozicijo n je imel najbrž dobljeno končnico. Tu mu je pomagal še nasprotnik, ki je spregledal izgubo figure in je moral kapitulirati. Partija Wejss— Lešnik še ni končana. Weiss je partijo iz III. kola proti Cibicu remiziral. Stanje po 4. kolu: šiška 4, šorli 3, Marek 2 in pol, Weiss, Lešnik 2 (1), Vidmar Preinfalk, Berčič 2, Singer, Cibic 1 in pol Klanjšek pol, Kranjec 0. Danes igrajo v 5. kolu: Singer—Kianj-šek. Cibic—Marek, Lešnik—Vidmar, Kranjec—Weiss, šiška—Preinfalk, šorli— Ber čič. Omiadina : Lovšin 7 in pol : 2 in pol. V četrtek zvečer sta se sestala v revanžnem dvoboju naša najmlajša šahovska kluba. Omiadina je ponovno zmagala. Od Om'a-dine so zmagali č?plak, Puc, Habič, J?r-šin, Ur.šič, Kranjc, in Fidel od Lovšina pa Lovše in Schmautz. Partija Gcrželj—Ba jec je bila remis. Postani in ostani elsn Vodnikove družbe ! Zalogo imi. _ Gc-spod, vi ste prelomili častno bese. do. — Kaj za to. če sem jo prclomil, saj vam lahko dam drugo. Iz akvaristove torbe O hribovju okoli Barja, o $ve£likavc5.h in o drugem V prejšnjem članku smo se zanimali za nastanek gričkov na Barju, dam-s si pa po-glejmo hribovje okoli Barja, odkoder bile nešteti potoki in rečice h kraljici prostrane ravnine, k zeleni Ljubljanici. Kakor na dlani leži pred nami dobršen del zemeljske zgodovine Najstarejša je premogovna tvorba, ki obroblja Barje na severni st~a ni. Od Movnika in Škofljice v zapadli i sin^ri čez Golovec, Ljubljanski grad. Rožnik. \ ič, Bokavcc. Podsinreko in dalje ob tržaški cesti do križišča vrhniške železnice s cesto med Logom in Drenovim gričem nas spremljajo skladi premogovne lvorbe. Njej sledi liias ali permska tvorba, ki je po podalkih dr. Kramerja zastopana tudi z gredenskimi peščenjaki, ki se začenjajo že pri brezo viski cerkvi, nehajo pa pri 1'ragonieru. Rjavo-rdeči so in v potokih, ki izvirajo v tem predelu. iih često zajamemo z mrežico okru-šene in ploščene Trias je zastopana v raznolikih skladih-kakor so \verfenski in ral>?'i.-ki tn z raznimi dolomiti in apnenci. Masivi glavnega dolomita so na južnozapadnem in južnem delil Baija. sestavljajo i;h pa Ljubljanski vrli. oba Srobotnika. Krim in Mokrie na južno vzhodnem in vzhodnem robu; ob turjaški cesti na primer je pa šternski dolomit Na prei omenjenih skladih glavnega dolomita počivajo jurski skladi v večjih ploščah ali pa v ožjih progah, zastopani v glavnem z liaškimi apnenci. Vodilna oka- M npi '■ w-.r Ci, menina teh skladov je školjka Megalodon chaniaeforiuis v velikosti srednje pesti. G. Svete v podpeškem kamnolomu je Ze marsikje koga osrečil s tako Školjko- Tako okoli Baria. Barje samo pa ie proizvod diluvija, aluviia gornja plast pa jasnejšega močvirja. V bližini mesta na ižanski cesti ie črna zemlja Krti jo često z i-jejo na večje in manjše kopice, nam akvaristom pa služi ko! podlaga v akvarijih, iir di ta zemlja vsebuje sicer v zelo omejenih količinah organske snovi Na podlagi dolgoletnih izkušenj se je biLa ta zemlja v akvarijih odlično obnesla. Razen tega pa ima še to dobro laslii06t. če io tudi činklie in polzače razora vajo. Tud: koreninice podvodnih rastlin se v tej rahli zemlji lahko razširijo ni zasidrajo. Kabombe, svedrovke, streluše, račja zel. plavajoči mali tn celo mešinka se v vodi s takim dnom najboijo razvijajo: uiešinka najde v njej nič koliko moče I k. Akvarisle bo gotovo zanimalo, rta so se v nekem ribniaku razmnožili evetiikavci (Eu|)omolis gibbosus). 1'rvi mladiči so biii sredi junija že 8 do 10 mm dolgi. Žal, e bila voda za m.jstno vrtnarijo pod Tivoli-jem izpuščena, sicer b< se tudi lam razmnožili v veselje akvaristov, kajti ni ie pri-kladnejŠe in trdnejše riliee od svcllikav-ca. V majhnih jarkih in v velerekah. v mlakah in jezerih, povsod se prilagodi in je tudi glede kisika zelo skromen. Na ribjih tržiščih ob dolnji Dravi in Donavi je često videti odrasle, 15 <:o 18 cm dolge, krasno se bleščeče sveilikavce, k> so prav tako okusni, kakor naši domači ostriži. Imamo torej od niih dvojno korist. Gojitelie mladičev opozarjamo na rjave in zelene trdožive, ki so zarodu zelo ne--varni. V akvariju, kjer sem go.iil mlakarie. so trdoživi izginili, a ludi v akvariju, k' ie bil mesec dni zakužen z zelenimi plava, jočimi algami Ako sa dotakne trdoživ mar line. 3 mm dolge ribice s svojimi o/.iga". kani i, je že po njej- Majhen trdoživ sllač v svoj meh z lahkoto Dkrat dal šega črvič ka. S (mm s , ' Ei t? ! Poslednje rcvicc o vellUl tifootapsUl aSe^i Beograd, 5. julija. Beograjski cariniki so v glivne'.n zaključili preiskavo o eni največjih tihotapskih afer, kar jih je doslej doživela Jugoslavija. V polni meri je dognana krivda bivšega opolnomočnega ministra in moskovskega poslanika dr. Aleksandra Boiija. V ostalem pa je glavni krivec Ivan Kečajev, ki je vodil vso tihotapsko družbo. O liiji No-vakoviču bivšem šefu protokola, pravijo cariniki, da v pogledu tihotapstva ne bo prizadet. Zanimivejša je zadeva njegovega brata Joče Novakoviča, španskega častnega podkonzula. Zaradi 8 preprog, ki jih je proual trgovcu Momčiloviču, bo uvedena ponovna preiskava. Medtem ko carinske oblasti najpodrob-nejše sortirajo materijal in ugotavljajo krivdo posameznikov, se preiskovalni sodnik Avramovič bavi s proučevanjem fal-zšfikatov, ki jih je izdajal dr. Aleksander Bodi za uvažanje tihotapskega blaga. Sodnik je zaslišal v teku preteklega tedna osebe, med njimi dr. Uijo Novakoviča in go. Lidijo Bodijevo ter je spet posadil v zapor Ivana Nečajeva zaradi sokrivde pri falzificiranju. Istočasno je preizkovalni sod nik preko ministrstva pravosodja zahteval, da francosko oblasti izročijo dr. Aleksandra Bodija. A kakor so se novinarji informirali v ministrstvu, ni kaj kmalu pričakovati ekstradicije, ker je postopek v tem pogledu zelo kompliciran in ga je treba uvesti po diplomatski poti preko zunanjih ministrstev obeh držav. Ce torej sploh pride do izročitve, bo šele doživela ta velika tihotapska diplomatska afera svojo zaključno fazo. Zadnje dni so nastopili nekateri novi momenti, morda ne toliko važni za sodišče kakor za javnost. Navzlic razpisu, s katerim je minister pravosodja zabianil sodnim uradnikom in preiskovalnim organom dajati kakršnekoli informacije o poteku preiskave, so novinarji doznali, da ima preiskovalni sodnik Avramovič informacije, da se dr. Aleksander Bodi nahaja v Avstriji. da pa Lidija Bodi hoče za vsako ceno vzdržati vesti, da prebiva njen mož še vedno v Franciji. Če je dr. Bodi res v Avstriji, tedaj našim sodnim oblastvom ne bo treba po takih ovinkih zahtevati izročitve in čakati, da francoska sodišča zavzemajo stališče v celotni zadevi, marveč bodo pc pospešenem postopku dobila krivca od avstrijskih oblasti. Kajti avstrijsko pravosodje kakor naše smatra tihotapstvo in falzificiranje za zločin, dočim se - kakor trdijo v našem ministrstvu pravosodja ne ve, kakšno stališče utegnejo zavzeti francoska sodišča, čeprav imamo s Francijo pogodbo o izročanju zločincev. Stvar, ki zdaj vso javnost posebno zanima je vprašanje razdelitve nagrad onim ki so pripomogli k razkritju tihotapske tolpe. Basi cariniki niso ugotovili, kakšno globo bo morala dr. Bodijeva družba plačati. je vendar precej na dlani, za koliko je država oškodovana. Vtihotapljene preproge tehtajo okrog 1.800 kg. če bi jih bil dr. Bodi spravil v državo po redni poti. bi plačal 1,352.996 Din carine. Zaradi tihotapstva bo moral plačati desetkratno kazen. vsega skupaj blizu 15 milijonov Din Če se temu doda še carina in kazen na ostale vtihotapljene stvari, bo morala dr. Bodijeva družba plačati lepo vsoto okroglih 17 milijonov Din. Toda ves ta denar ne pojde v državno blagajno. Samo četrtina pripade državi, druga četrtina fondu za pobijanje tihotapstva, ostali dve četrtini pa osebi, ki je tihotapstvo odkrila. Po takem mora odkritelj dr. Bodijeve afere dobiti blizu 8 in pol milijona Din, naravno, ako finančna direkcija, finančni minister ir državni svet zavzemajo stališče preiskovalnih organov, da je dr. Bodi resnično bil tihotapec. Kolikor se za enkrat ve. je prvi ovadil clr. Aleksandra Bodija neki sluga. Temu torej kaže', da bo čez noč postal milijonar. Novinarji so se kajpa obrnili na upravnika beograjske carinarnice g. čeda Deloviča, da jim pove. komu pripada nagrada. Delo-vie jc odgovoril: Ime te osebe moramo po zakonu varovati v največji tajnosti. Tu v dosijeju Bodijeve afere je zapečatena kuverta in v tej kuverti je ime onega, ki je sfero odkril-... Novinarji so odvrnili: rže ob pričetku afere smo culi, da je prvi anonimno ovadil dr. Bodija neki sluga. Ali nam lahko to potrdite?-... čeda Delovič se je nasmejal: Verjemite mi, da tudi jaz sam ne vem imena in poklica te osebe. Kakor rečeno, ime je zapisano v kuverti, kuverta pa je zapečatena. To je vse!« Gustav Strniša: šeiitpafer Kadar se je prismejal praznik svetnikov Petra in Pavla, smo kranjski otroci vedeli, da je čas črešenj in da pojdemo v šentpe-ter na žegnanje. V tistih lepih otroških letih ni ta dan nikoli deževalo, vedno ie sijalo sonce in se smejalo nnši mladi sreči. Popoludne smo se napotili z očetom čez Kalvarijo pri Kranju. Povsod so nas spremljali veseli sončni žarki. se razlivali čez zlatoklaso žito in se lili daleč na Sorško polje toneee nekje v daljavi proti beli Ljubljani. Tn Šentpeter nas je prijazno sprejel. Mala cerkvica je bila polna ljudi, ki so pobožno molili in čakali na popoldanski blagoslov. Na trati pred cerkvijo in okoli nje. kjer je položna strmina in prijazen crozdiček. pa so kmetice prinesle polne jerbase rdečih črešenj. Tn povsod so posedali romarji in jih 7,obali. A na poti pred cerkvijo je stal živ spalir belih stojnic, kjer so kramarji prodajali same sladke dobrote tega sveta. Na prizidku pri vhodu na trato pa je ®tal podjetni krčmar Tine. ki je nastavil sodeč piva in ga točil možakarjem, ki niso marali sočnih črešenj. * Ko «mo otroci že nekoliko zrasli, smo smeli kar sami v Šentpeter. Hiteli smo in došli druge, jih priganjali in dohiteli tretje, da nas je kmalu bila živa procesija Na Kalvariji smo se trenutno ustavili. Lepo je bilo tam med zlato pšenico. Ozirali smo se na Kranj, ki nas je pozdravljal na skali ves sončen in prijazen. Zareče strehe hiš so mežikale in bilo mi je. da je sam Bog razstavil blesteče mlade spomine, ki so mi sijali v dušo. Čudno je to gnezdeče, kjer sem se rodil. Videl sem ga tisoč in tisočkrat, vendar mi je ostalo v sanjah in še vedno ga rad gledam kakor bi ga ne bil nikoli, čeprav počiva mnogo moje bridkosti v njem... In mahnili smo jo dalje po ozki poti med žitom Drobni šentpeterski zvonček je za-brnel in odmeval med dehtečim smrečjem. Ljudje so se zgrinjali, a zvonček je vabil in klical. Ko smo se ustavili pri stojnicah, smo si nakupili slaščic, potem smo se spravili še nad črešnje in se poveselili v prirodi. Vsi ofrori smo bili veseli in razigrani, samo Hojnikova Majda je bila žalostna. Pogledal sem njen lepi obrazek in tiste oči. ki so sijale kakor žarek skozi zelenje in videl sem. da se nabirajo v kotih svetle rosne kapljice. V očeh ji je lahno trepetalo in bolečina se je komaj še skrivala za gostimi trepalnicami. Deklica nas je ves čas spremljala in nas le molče opazovala, a kupila ni ničesar. Zasmilila se mi je. Ponudil «em ji črešenj in slaščic. Ko je to opazil Jerajev Tone. jih je ponudil tudi on. a vzela je samo od mene pest črešenj in se mi 7 globokim poirledom zahvalila. Bahaški Tene ki je bil sin bogatega predmestnega kmeta se je našobil in užaljen je bil. Počasi smo se vračali, se smejali in peli. Pri treh križih na Kalvariji se je nekdo izmed nas ozrl: — Poglejte jih! Kristus je ves obžarjen od sonca, obraz D i/,me je častitljiv in svet. povsod okoli njega se lije bleščava. Samo levi razbojnik se stiska v senci. Tone mi je pomežiknil: — Le dobro poglej levega, tistega izgub Ijenega! Ali ga ne poznaš? Zanikal sem. Tone se je zarezal in glasno zakričal: — Da. da! Le poglejte levega razbojnika! Poraščen je in ves skremžen v obraz. Greh se vidi na njem in pohujšanje pa če tudi niste čitali v sveti knjigi o njem Pa naj kdo reče. da ui 7,1 las podoben tistemu pijancu tistemu Majdinemu očetu! — Tone! je kriknila sirota in zaihtela. — Ni lepo od tebe! 50 ga svarili drugi Jaz sem skočil, da bi Toneta udaril, a Majda me je preprosila. Potem je zaostala. Počakal sem jo. Vrnila sva se h križem. Tiha in bleda se je zazrla v levega razbojnika: — Ali je res podoben mojemu očetu? Ti povej! In ogledal sem si levega razbojnika. Čim dalie sr-m ca gledal, tem tesneje mi je bilo pri sreu. Preklet je in zanj ni rešitve! Ta strašna nvsel >ne je obšla in začutil sem tako usmiljenje, da mi je v očeh vzblestela so!za. — Ali mu je res podoben, ti povej! je sp-'t odjeknilo poleg men^. — Ne. ne!! Ni mu podoben, nikakor ne! Lagal sem se. čeprav sem vedel, da je bilo r"s Razbojnik pn visok in mrk visel v senci Njegova sključena skoraj grba sta postava je bila napeta kakor lok. hudobne škili."ste oči so me z^smehljivo gledale. Majda se je potolažila: — Hvala ti' Poznam te in vem. da ne la-žeš. Zardel sem. saj sem se prvič v življenju zlagal. A molčal s^m. ker nisem hotel deklici trgati srca in ji dražiti njene bolečine Tisto noč sem pa videl levega razbojnika v svojih sanjah. Tiho so se odprla vrata in vstopil je ves razcapan in ubog. Nič ni rekel, le sedel jo na rob moje postelje in me gledal s svojimi zlobnimi čudnimi očmi. Ozrl sem se vanj in čutil, da mi gleda v notranjost. Bolj in bolj se je ostri pogled zadiral vame in silil globlje in globlje. — Kaj hočeš? Komaj sem iztrgal vprašanje iz sebe. Nasmehnil se mi je: — Hvala ti. da si me danes zatajil in se zlagal in to zaradi ženske! Ne čudim se tistim. ki so zatajili Kristusa, kajti velik jc bil, bil je res Bog! Vsi velikani pa imajo sovražnike, ki se jih človek boji in že zavoljo njih zataji pravičnega! Da se bo pa našel človek, ki bo zatajil bednega levega razbojnika, si nisem nikoli mislil, saj sem vendar tistemu človeku podoben kakor brat bratu. ha. ha. ha! Da. da! Na svetu človek vse stori zavoljo ženske! Zahahlja! se je tako glasno, da sem se vzbudil in skočil kvišku. V srcu sem začutil tesnobo, čeprav nisem vsega niti razumel. Danes pa razumem in vem, da se takrat levi razbojnik 11: zlagal, zato se še zdaj večkrat spomnim na tiste sanje. M Umrla je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična kontoršstinja pri tvrdki šarabon, dne 4. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 6. juHja 1933, ob 4. uri pop., iz hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 48, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 5. julija 1936. ŽALUJOČI OSTALI Javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je preminul naš brat, ujec, stric itd. gospod AKAD. KIPAR, v 53. letu starosti, zadet od srčne kapi. Bodi mu ohranjen časten spomin! Ljubljana, Lipe, Jesenice, Split, 5. julija 1936. JOSIPINA ŠKAFAR, MILKA SNOJ, sestri; MIRKO, VLADKO, inž. STANKO, bratje — in ostalo s sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. cL kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubljanL