List 26. Tečaj XXXVIII. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. ljublj ani sredo junija 1880. O b s e g : Naznanilo svilorejcem. vinske sode osnažiti. Nj. veličanstvo cesar nave iz deželnih zborov. Naši dopisi. — Novičar, Filoksera trtna Istri. Mokro zidovje osnšiti. Nabirajmo sadnega in gozdnega drevja seme ! Gospodarske novice. Pobirki. Popoto vanje Bosni. in pa cesarski uradniki o pravicah narodnega jezika. Mnogovrstne novice. Obrav Njihova Prevzvišenost gospod dr. Andrej Gollmayr 25 let knezonadškof v Gorici. Gospodarske stvari Naznanilo svilorejcem. Primorji, pokazala se je zdaj v vinogradih pri Piranu tudi se trtna uš (Phylloxera vastatrix). let opazovali so nekateri vinorejci Uže kakih da v njihovih vinogradih trs hira » to je slabo raste in Ker mi od mnogih strani dohajajo pismena vpra- ^ fgroadov nima. Sprva so mislili, da je tega , kakošnoceno imajo letos svilni kokoni, šanja blagovoljno sprejmejo sledeči odgovor: naj kriva kaka elementarna uima, suša ali mokrota, zatorej so imeli od leta do leta nado, da bode prihodnje leto Zarad obilnega pridelka kokonov je letos njihova zopet bolje. Še letos spomlad meseca maja, ko so cena liai nizka. kilo 9 začetku gold., celó 14 dnevi 9 J0 ve- zopet opazili, da na nekaterih mestih trs prav hudo liko višja in sicer veliá na današnjem trgu: Sedaj je neko > nične sorte gold. 75 kr. gold. do 9 hira, poslali so nekatere trte c. k. namestništvu v Trst s prošnjo, da bi se v preiskavo poslali v Klosterneu- gold. 60 kr., najlepši tudi kurg zavodu vinorejskemu. To se je tudi okolo 15. dne kilo pše- 9 20 kr. do 1 gold. 35 kr. japonski zelenjaki pa so po gold. Pri tej priliki naj bode svilorejcem prav toplo sve- tovano, da ne pošiljajo kokonov prezrelih 9 taki h lih , iz katerih imajo kmalu izlesti metulji. . uiiiiu --------—-i ------- ----- r---r------- ----i----------- letih se je pri pošiljatvah kokonov iz Kranjskega se je pa tudi on sam, ko je v vinogradih pri Piranu to je, minu- t. m. storilo. Al kak strah in udarec bil je za vso Istro, ko iz Klosterneuburga prof. dr. Rôssler telegra-fično javlja, da je na trsu nesrečna filoksera! Ministerstvo hitro pošlje prof. Rôssler-a na mesto v Pirano, da se tam o tej stvari sam prepriča. Kako prestraši! opazil, da je ondi okuženih uže kakih 50 oralov Vinogradov, zra ven katerih je še kakih 2000 oralov druzih večkrat přiměřilo, da je v korbah uže vse polno m e- tuljev mrgolelo. Kokoni naj se pa tudi vpreveli-kih košarah nikar ne pošiljajo, da se ne zmečkajo za- Vinogradov v nevarnosti, da sčasoma tudi ne bodo uni- rad teže; zato naj se v košarah napravijo prepletine, čeni po tej grozni suši. Poklican je biHudi^ iz Gorice tako vazw, da so posamesne plasti k večem ^ x v^v^j jacu —j -----j---o X------------ O--1; — — /------ debelo naložene. To je treba storiti zato, da se kokoni on pregleda vinograde v Piranu, ter potuje dalje po ne segrejejo, kajti vedeti je treba, da v kokonih so Istn in preiskuje,^ali ni tudi v drugih krajih se uže žive bube, katere v preveliki gnječi in gorkoti pomró čevelj 9 na vodja svilorejskega pokušališča gosp. Bolle, da tudi ter postanejo črne in gnjile; to pa silno onesnaži pokazala ta uš. Po njegovih ustmenih sporočilih sme , da med Piranom nikjer in okolico ni dru- soditi vse druge kokone in jih v ceni zeló potisne nazaj Konečne naj bode še to priporočeno svilorejcem, da domá odberó vse slabotne, premehke nesnažne kokone, — in da ločijo dvojčke (doppione) od druzih in denejo posebej, ker tudi pri tem blagu veljá čistost nekoliko plevelnih gih vinogradov videl, kjer bi filoksera bila, akoravno sam pravi, da vendar ne more za gotovo trditi, da je kakor zrnic pri žitu 9 katero, če ima se takoj manje obrajta. Tudi kupci kokonov močno potisnejo ceno nazaj, ako nahajajo v blagu več mehkih in crnih kokonov, kakor tudi đoppionov. Gorici 27. junija ni, ker mu ni mogoče bilo vsak sumljivi trs pregledati. Od kodi da je filoksera v vinograde Piranske došla, se do danes še ne vé. Pred 12 leti dobivali so nekateri isterski vinorejci trte iz Francoskega, iz Sicilije, kjer je tudi bila trtna uš, kasneje pa tudi iz Ogerskega in Sirmije. Ali se je uže takrat zanesla us v Istro, ne more se danes za gotovo reči. Gotovo je le to, da je trtna uš v Istri uže Prof. Fr. Povsè. naj manj e let Filoksera trtna uš Istri. in to zato, ker trs še le v tretjem letu, ko ga filoksera napade, tako opeša, da se na njegovem razvitku lahko spozná, da boleha. To bolehanje Poroca Franjo Kuralt. so pa v Istri uže 4 leta opazovali, zatoraj je morala filoksera uže vsaj ali Vinogradi, kateri leta poprej trs napasti. so od filoksere Nova nesreča preti naši uže tako osiromašeni Istri, ure od Pirana v veliki in krasni u^iiui „ui^ivi«, , ť Vinogradi, kateri so Istrijanom poglavitna podpora, kateri teče voda Dragonija. Tukaj se opazi na 12 me so v nevarnosti, da propadejo; Istrijani bi morali po- stih, da med lepo razvitimi in z grozdjem bogato oblo okuženi, ležé 2 y dolini „Sicciola" 2 po tem vinorejo popolnem opustiti. Poleg grozdne bolezni ženimi trtami nekatere popolnem pešajo, brez grozdja a Oidium Tuckeri", katera je uže več let v Istri in m komaj z dec. dolgimi poganjkami nasproti zdra 200 vim ki imajo rozge po sem več bolnih trsov, na katerih so se znamenja filoksere pokazala, in tudi korenine našel otekle in pokvar- al našel sem le malo uší in tudi ne veliko jajôic. metra dolge. Preiskaval seme je deloma od pitanih sadežev mimo češenj dosti bolje toraj, kedar hruške in jabolka dozoré, naj se jene Vzrok temu je gotovo lini večkrat tako mokri, da so pod vodo. to i peške posebno marljivo spravljajo; a od jabolčnih in hruševih odrašČenih divjakov, kakoršnih se po nekaterih da so vinogradi v tej do- krajih domovine na pašnikih in celó gozdih dosti na- haja, bi se pa ne smela nobena peška izgubiti > kajti 12 Po skušnjah, katere so se za pokonČavanje trtne teh pridelujejo se naj lepši, naj krep kej ši in boljši divjaki. uši na Francoskem naredile, najbolj vspešno poka- Zreli sadeži naj se otresejo v jeseni, skrhljajo zalo seje napeljevanje vode na vinograde da več časa pod vodo ostanejo se vinograd reši pogina. To ; tako Uš pogine, in večkrat odberejo, a krhlji pa pusté niko vi), kateri daj o ) , peške da segnijejo (posebno les- potem izvrstni kis (jesih). je pa le tam mogoče, kjer Kodar so gozdi, nabira naj se nad vse marljivo tudi so vinogradi v ravnini, in kjer je tudi za to dovolj po- seme gozdnega drevja trebne vode. Te ugodne razmere nahajajo se pa ravno kovo, gabrovo, javorjevo, jesenovo, smere- lipovo, hrastovo, bu- tudi v dolini ,,Sicciolaa. Zatorej je c. k. namestništvo y kovo, h oj evo i mecesnovo in drugo 7 kedar za to In v Trstu poslalo inženirja gosp. Ricci-a, da pregleda pravi čas dolino, kako bi se mogla napeljati voda čez vinograde. Ako se to posreči stroškov prizadj alo pride. tu ima ljudska šola za povzdigo domače kar bode se ve da tudi veliko sadjereje in gozdarstva prevažno nalogo izvršiti. Vsak potem se smemo nadejati y da učitelj dolžan je mladino po celi domovini spodbujati bodo uš v tej dolini zatrli, in tako rešili nekoliko tisoč oralov lepih in rodovitnih Vinogradov. t f da gozdnega in sadnega drevja seme marljivo nabira ga učitelj skrbno shranjuje in pred ga v šolo nosi, kjer Poskušnje naredile se bodo tudi z žveplenim poškodbo obvaruje. Tako bode postala vsaka šola po oglencem, s katerim se dá pokoncati tudi filoksera, domovini mala založnica raznega drevesnega semena; šola šoli bode mogla v tem obziru na roko iti s zame-, vi« njavanjem sadnega za gozdno in gozdnega za sadno akoravno je pri tem v nevarnosti tudi trta. Da se bodo o vsem posvetovali, kar je storiti se pokonča uš, da sestavila se bo še te dni pod predsed- drevesno seme. vsaki občini napravi si potem lahko stvom gospoda ces. namestnika v Trstu komisija. Ka- košna sredstva in katera delà se bodo za to podvzela, budo vsem obcinarjem vsak učitelj malo sadno in gozdno drevesnico v spod- bomo kasneje izvedeli poročal. > pa bom tudi v „Novicah" še osobito šolski mladini tega ni, pa na pnpravnem ali zem- na šolskem vrtu, če pa ljišči kakega bolj zavedenega in napredovalnega posest- majhnim vspshom se bo filoksera mogla pokon- nika Šolskega kraja, za kar bode v lastno korist vsa- deloma zaveden kmetovalec mali teritorijček čavatí v „Isoli,ť, malem mestu med Koprom in Piranom y kdo kjer je uš tudi v vinogradih, ki ležé na bregu. tu se ne vé, kako je prišla j V us Tudi le sem. Ni ne pretirano če se reče, da nevarnost za celo z veseljem přepustil. Tako spodbujeni po marljivem učitelju pričeli bodo ga kmalu občinarji v tem podvzetji brez JL ^iUUl auu y V>w QU I ^V^u y V4.CAt HV ▼ UUOt £JCAt WIV VJLKJU 1ZJ6M6 - UVJM/UUU.V ^UUUUVU* vuuv>uit«u« WViAU» velika, pa tudi za sosedno Tržaško, Gori- Ščena šolska mladina nabírala bode vselej o pravém in Hrvatsko. Zato naj vsak skrbno času sadnega in gozdnega drevja seme, napravljala z pomočjo, ali pa vsaj dovoljenjem starišev domače sadne dejansko podučeni posnemati Odra- Istro je š ko, Kranj s ko pazi na to, da nobenega trsa ali tudi liât ja ka- tero večkrat s sadjem pride čez mejo 7 ne dobi kraj, IU UM OV/ LC4EVVS UW»WlUjV^ UWIU1UVOU1 »1 W11V wot» JCV1C* Ol UV/U11U Uil JMIUU ' «w UWM.UW ' » , Ml ^WUWUXU «uw spóske pa morajo z vso eneržijo vsaki uvoz trte ali vesec vsake baže pa za pogozdovanje golicav svojega in da se tako obvaruje nevarnosti trtne uši. c* , XV c« p U LLl VJ\JJ , Ci 11. jJ c% * o«ij V.C\J V \J AJ u J v^ JJJ, oianovj * aauuu v svoj in gozdne drevesnice blizo svojih stanovanj , ter prire- Go- jala si dobrih divjakov za sadne vrte , a gozdnih dre- sploh trtnih delov čez mejo zabraniti. Samo domaćega posestva In kedar bi se to zgodilo 7 kar tako bode mogoče še obvarovati naše vinograde. more se pa pri dobri volji za napredek vnetih učiteljev Zatorej bodite pozorni vinorejci in naznanite precej ako hočejo vzajemno postopati, v malo letih izvršiti 7 } svoji gospóski, ako bi opazili v svojih vinogradih trte, bode še le pogozdovanje kraševin (posebno na Notranj-katere se vam zdé v svojem razvitku le nekoliko sum- skem) se v pravi tir spraviti in z vspehom nadaljevati ljive. —0 drage domovine, urno moglo. Nabirajmo sadnega in gozdnega drevja as za nabiranje drevesnega semena je tu. seme! na Toraj, gospodje mili sobratje Ne držimo malomarno križema rok, temveč noge! PriČne naj se s koščicami nepožlahnenih če- porabimo vse svoje duševne in telesne moči tudi v tem obziru brez odloga v prid in blagor naše ožje očetnjave. Obožano ljudstvo bode nam enkrat gotovo hvaležno. šenj (češnjevih divjakov), katere so v nekaterih krajih Nas je precejšnje število, in vsi skupaj vzajemno in domovine V nase uze zrele, v drugih dozorevajo 7 a v se Ko- druzih bode se to še le prihodnji mesec zgodilo, ščice od pitanih ali žlahnih češnjevih sadežev za seme sejanje — ne ugajajo, ker imajo preveč vodena, a pre- složno moremo in moramo tudi prav veliko neprecen-ljivega z malim trudom v povedanem obziru storiti. Da ste mi zdravi! Bog! Prem 27. junija. malo škrobnata jedrca, od katerih jih komaj 7 izmed 100 ozeleni, med tem do Matija Rant, narodni učitelj. , ko divjakinih najmanj 90 odstotkov kali in raste, ako je bilo seme dobro dozo-reto in potem nepokvarjeno. Nabira naj se pa tudi seme drugega kosteničnega sadja — marelic, breskev, češpelj itd., kadar ti sadeži dozorijo po krajih, kjer se nahajajo. Peškinastega sadja Gospodarske skusnje. Kako vinske sode osnažiti Zavoljo slabih sodov se je mnogo dobreg * pokvarilo. Mnogokrat je tega nemarnost kriva Prijaznosti gosp. Fr. Kuralta, tajnika gospodarskega namreč pretočeni sod ne izprazni popolnem 7 i vina če se Kaj se društva v Zagrebu, ki je bil od hrvatske vlade v Istro poslan, godi 9 sodu zaostale tekočine loti se kmalu plesenj, da poizvé, kako stoji s filoksero ondi, se zahvalujemo za po- ki se močno pomnoží in notranjost sodovo převleče ročilo, ki jo danes ,,Noviceíť objavljajo v dokaz potrebe, da se povsod velika pozornost obrača na to pokončevalko Vinogradov. Vred. Kako tukaj pomagati? Sod naj se naj prej e popolnem izprazni (tudi novih sodov kaže po sledečem načinu snažiti). Potem se vzame 207 več bokalov (pintov) neugašenega, dobro ožga ne ga apna in dene v sod. Na apno se nalije nekoliko vode. Pilka se pusti malo odprta. Kmalu začne v sodu vreti in plin narejati. Sedaj se přilije precej vode, sod pa trdno zapilka in krepko obraća in oplakava. Potem se prva voda izlije in druge nalije, sod pa zopet obrača in oplakava. To se ponavlja, do-kler voda iz soda popolnem snažna ne přiteče. Nare-jeni plin (gaz) stopi v vsako poklino in luknjico v sodu, apno odvzame vse kisline in čreslovine, pokončá vsako plesnjivo trohico, krepko oplakovanje pa vgene vsakošno nesnago. Sod je zopet popolnem snažen. V tako oči-ščenega moremo brez vsakega strahú naliti mošta pa tudi starine. Ni se bati, da bi se nam pokvarila. Mokro zidovje osušiti. Na Angležkem so iznašli prav ceno in gotovo sredstvo, da se iz zidovja mokrota odpravi. Neka hiša blizo morja, v kateri poprej ljudje skoro stanovati niso mogli, je zdaj popolno suha. Namažejo namreč mokre stene z m jilnico (žajfnico), ki se naredi, če se tričetrt funta mjila (žajfe) v 10 funtih vode raztopi; čez 24 ur potem se pa ta stena zopet namaže z vodo, v kateri se je četrt funta galuna v 20 funtih vode razstopilo. Mjilo in golun prešineta zidovje in zapustita na površji stene tenko luskinasto plast, katera tako namazani steni skor nič njene barve ne spremeni. Gospodarske novice. * Ker se trtna us na Ogerskem čedalje bolj raz-širja, je ogersko kupčijsko ministerstvo ukazalo, da se imajo vsi vinogradi na Ogerskem temeljito preiskati. Preiskava se prične 1. dne julija in je za to odločenih 50 profesorjev srednjih šol. * Državne podpore družbi kmetijski Tirolski je sl. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto dovolilo 7100 gl. in sicer: za rejo goveje živine in mlekarstvo 3400 gld., za zboljšanje planinstva 400 gld., za gnojišča 150 gld., za žive meje 250 gld., za sadjerejo in vrtnarstvo 200 gold., za rejo ovac in prešičev 200 gld., za napredovahu nauk v kmetijstvu 200 gld., za popotno pod-učevanje 1800 gld., v podporo časnika družbe kmetijske 300 gold. * Družba kmetijska v gornji Avstriji pa je přejela: za bike 2200 gold., za ovce in čebelarstvo 100 gold., za zboljšanje nerođovitnih zemljišč 700 gold., za sadje-in lanorejo 300 gold., za pouk v vrtnarstvu 200 gold., za kmetijski napredovalni nauk jej je obljubljeno 500 gold., za popotno podučevanje pa 200 gold. Přejela je tedaj skupaj 3500 gold., obljubljenih pa jej je TOO gold. Družba kmetijska obžaluje, da se jej je posebna podpora za go ve dor ej o na 2200 gold, znižala, za katero je poprejšnja leta dobivala po 8000 gold. Slovstvene stvari. Pobirki. Spisuje Davorin Trstenjak. m v $ i Norec. ' Prof. Erjavec v uže večkrat omenjeni zbirki na-vaja besedo norec, Vorhemd (Rihenberk), in gospod župnik Matija Sila mi piše, da norec označuje kos platna, kakor mala casula, collare, ki se dene čez srajco, da jo zakrije, ako je zamazana, in v praznik ni moči se preobleči v čisto. Na Stajarskem v celjski okolici je norec „Verbindungsglied einer Kette", v litovščini nara s „Gelenk des Leibea, Glied einer Kette", iz neriu, „ziehe ein, schlinge ein". Norec v pomenu „Vorhemd, casula, collare", je toraj tak trak platna, ki se ovije, — ovitek. V venetščini nahajamo iz istega témata: norcin „der Bruchbandmacher", in v litovščini nurtue, srajca. 8. Nanjcica. Po gosp. Erjavcu „Haftel", znano v Krnu. Kaj je to? Nan j čica se je lahko izobrazilo iz nag-nič-ica, kakor srbska in slovenska beseda janje iz jagne, janj, za: jagn, slov. j.agned, drevo. Guturalec se je izpehnol, kakor v ruskih besedah: tjanut za tjag-nut, „ziehen", prjanut za prjagnut, „springen". Korenika nag označuje: „binden, kniipfen", prav naravno poznamenovanje za „Haftel". V sanskritu imamo nahyati iz naghyati, „binden, kniipfen", v latinščini iz te korenike: nec-to, „binden, kniipfen, schnuren", nemški n â h - a n, *) nere , sarcire, nâhen = knûpfen, verbinden", ruski niz-at, „binden, kniipfen", in srb-ščina je iz korenike nag stvarila neg-ve, „Fesseln, Ketten, die bindenden, kniipfenden". N an j čica je toraj iz nag-nica, nag-nič-ica. Nahaja se tudi v obliki nájnček, mase. negossa iz negoscia, in to iz slovenske oblike negoška, „die Reuse, Garnsack" prav za prav „der gebundene, geknupfte" — instrumentum nexům. 9. Čaj i ti. Čaj im, po gosp. Erjavcu v Bolcu znana beseda, in pomenja: luščiti, na primer: orehe iz oblatovine. To je prav znamenita beseda. Korotanski Sloveni: a v spremenjajo v aj. Tako govoré moji Starotržani „sem prajla" namesto „sem pra vila", primeri še panonsko- slovenski zavec, in korotansk. zajec, zajc, osebno ime panonskih Slovenov Dobravec se pri korotanskih glasi: Dobrajc. Tako tudi čaj i ti iz ča vi ti. Tema je: kav-čav, litovski: kav-al-asinkev-al-as, luščina, „die Hûlse des Roggenkorns". V sta-rogorenji-nemščini nahajamo : cheva, v bavaršč. kefe, siliqua, luska, slov. s-čav-je, collect, silique. Tudi venetščina pozna ca i iz ca v i, ker Venetščan glasnik V med samoglasnikoma izpehnuje, „die Getreidehíilsen". V grkoitalščini ni nič sličnega. Ca viti, čajiti toraj čavje, lušine, mohune slačiti. Naj so ti jezikoslovni poberki prof. Erjavca dokaz, koliko zlatega blaga je ž njimi v slovenski besednjak vložil, in naj ga spodbujajo, dalje naprej med narodom nabirati rastlinska in živalska imena, kakor tudi besede in reke. Res se najde tu pa tam kaka pomota, na pr. : J er čj e namesto : Iver čj e, Ságespáne, čušzka namesto čoška, Buschel iz koš — koš as t, tirolsko in koroškonemški tschoschet, a to nič ne dé, kakor tudi nekoliko laških besed, na primer: ko sper, velik rak, venetski cospeto, canchero, po Boeriu iz lat. cusp is. A tudi take besede so za jezikoslovca ime-nitne, da spozna, kako narod te besede popačuje, in kako si tuje priređuje. *) Iz te korenike je tudi nemški nahe, blizo, proprie, im Verbande, Verkniipfung. * 208 Ozir po svetu. Popotovanje po Bosni Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.) mlini so v toliko praktični, da kaj malo vode potre bujejo, in se lahko postavijo na prav majhnem prostoru. Razen tega sušijo v Zenici veliko sliv tudi slivovico. > in kuhaj o ZeniČani ne razumejo ne tega ne onega. Sušene slive so navadno skoraj sežgane, in slívo vica je taka, da komaj zasluži to ime. To opazoval Hodža opravlja molitve po 5krat na dan na zvoniku, sem pri nekem pravoslavném Zeničanu, kateri je ravno kasneje pa tudi v džamiji. Vsak mohamedanec, predno kuhal slivovico. Kakor mi je pripovedoval, navadno ko gre v džamijo, opere si roke in noge, večkrat tudi slive oberejo na pol zrele ter jih stolčejo, da počnejo lice. Ko pride pred džamijo, sezuje svoje čevlje, ^ ------ — —- — — gre v samih nogovicah se sklanjat Alahu v džamijo, slijo, da je pravi čas přišel za kuhanje slivovice. katera je navadno po tlehpokrita s preprogami ali pa s vadno dobi ta drozga duh po ocetu, ker se je alkohol vreti. Ko postane ta drozga nekoliko kisla, potem mi- Na- teno štorijo. džamiji se ne nahaja druzega kakor vsled predolgega vrenja pretvori! v ocetno kislino. svetilnice in sveča, blazina na mestu, kjer je v naših vovica je vsled tega slaba, komaj ako jma 10 cerkvah véliki oltar. Tukaj opravlja hodža 'svoje mo- alkohola, ter je navadno kislega okusa. To Sli- 14% y in se klanjuje tako , da je obrnen proti ljudém. hova^najljubša pijača. jim je nji- litve Molitev hodža opravlja v turškem jeziku, roke razpenja, se vzdigne ter zopet poklekne, se hitro postavi na noge in zopet se vrže na zemljo, kakor on, tako delajo vsi kateri so v džamiji, in čuditi mora se člověk. kako y dobijo. Živinoreja je slaba, posebno mnogo redijo ovac, , kateri se povsod v Bosni tako imenovanih „cakelnov* Zemlja je lahko ilovnata mešana z apnenko. Na desni strani Bosne nahaja se premog y katerega hitro se vse to vrši, in tako redno, kakor da bi gledal se nekateri podvzetniki počeli uže kopati, pa jim je vojake pri vajah. Molitev navadno traja po pol ure, vlada to zopet zabranila. (Dal. prih.) potem pa zopet vsi zapusté džamijo. — Spomniti moram - še, da ob času „ramazana" mohamedanci pečejo nekako močnato jed, katera je podobna našim rezanicam. Napravljena je iz pšenične moke in brez soli. To jedilo y ,kadaj Polijejo ga z medom in surovim imenujejo maslom, in pogosté goste, kateri jih pri nočnih pojedi-nah obiskujejo. To bi bil kratek popis „ramazana", katerega sem opazoval v Zenici. Kakor sem uže poprej omenil, ostati sem moral še drugi dan v Zenici, misleč, da bom drugi dan mogel se vpisati na pošti, da se potem tretji dan ž njo odpeljem v Sarajevo. Ta dan upotřebil sem posebno zato, da sem pregledal malo okolico zeniško, njeno polje in druge gospodarske Polje Zeniško bilo bi lepo in tudi rodovitno, ko bi bolje obděláno. Največ prideluje se koruze, po- Mnogovrstne novice. * Koliko je konj in mezgov v Evropi. Po številjenji kónj in mezgov od leta 1866. do 1. 1876. je v Rusiji 16 milijonov in 160.000 kónj, — v severni A me riki milijonov in 504.200 konj v ixiuijv;uw v iu uvTi^vv xvuuj^ - v li in 569.434 kónj in 14.985 mezgov v Avstriji 3 milijone i v Nemčiji milijone in 352.231 kónj in 1626 mezgov, — na An- gleškem milijona in 790.851 kónj y na Fran co s ke m 2 milijona in 742.738 kónj in 303.775 mez- v Italiji 657.544 kónj in 293.868 mezgov, v Svediji in Norvegiji 655.456 kónj y V razmere. niji 382.009 kónj in 6 milijonov in 685.427 mezgov Spa- y na Dánskem 216.570 kónj y bilo tem pa posebno veliko tudi dinj. Dinje so vsajene po polji, kakor pri nas buče, in so najbolj priljubljena jed kónj y v H o lan di ji 260.056 kónj v Belgiji 282.163 100.934 kónj in 3145 mezgov, kónj in na ÍPortugalj skem 79.716 kónj. , — v bvajci na Grškem 98 938 mohamedancem. Celo polje obdano je z malimi bregovi za katerimi se vzdigujejo visoki hribi. Ti bregovi bili bi posebno dobri za vinograde, ker Zenica ne leži više kakor 300 m. nad morjem, in je še posebno obvaro- Politične stvari. vana severnih vetrov. Da so tukaj morali biti nekdaj tudi vinogradi, dokaz nam je prislovica, katero imajo še dandanes gledé obdelovanja trsa v okolici zeniški y glasi se yy Reži me prije soka, Ropaj me prije pupa, Muti prije cvieta, Dodit ti ču i kod ostalog svieta* £ . veličanstvo cesar — in pa cesarski uradniki o pravicah narodnega jezika. Centralisti neprenehoma kričijo, da je Avstrija nemška država zraven Nemčije, in med centralističnimi ko-lovodji so celó nekateri taki, ki duševno svojo hrano dobivaj o od judov Berolinskih, ki trdijo, da Avstrija je nemška država v nemškem cesarstvu, da pa to ostane, Trto videi sem v Zenici samo eno pri neki hiši je treba y daje Nemec gospod v Avstriji y zategadel vsajeno; bila je „kozjek". Grozd je bil lepo razvit in pa je zopet solidarnost vseh Nemcev v Avstriji neob-gotovo je tudi dozorel. hodna potreba. To frazo v eno mer ponavljajo od leta Industrije v Zenici druge ni, kakor pletenje vr- 1861. naj je centralistična vlada na krmilu ali pa av- vic (štrikov) iz kozje dlake. Pri tem "pletenji se mi tonomična. Velike politične premembe v našem cesar- namreč da je Avstrija izstopila iz nekdanjega Pri stvu Bosnjaki zde veliko praktičneji od naših vrvarjev nas se navadno upotrebljujeta dva člověka pri napravi „nemškega bunda" in da je cesarstvo razcepljeno na vrvic: eden žene kolo, drugi pa suce in plete vrv. To opravlja v Bosni vse en sam člověk, in to navadno kak lanskj sneg dvoje (Avstro - Ogersko) vse to je Veliko-nemcem i fant od 14—16 let. On sam goni stroj » plete m vrti Žalib y da je tudi velik del ces. uradnikov vrvco tako hitro, da je v malih minutah napravljena »1YW , naivu uiuu J VACV ju V mniiu mmui/u>u UM dolga vrvîca. Stroj napravljen je tako lahko ne vsi, to radostni javno pripoznavamo da ga let se navzel fraze: v teku toliko Astrija je nemška", in „nemški vsaki otrok lahko iz enega mesta na druzega prenese, jezik je uradni jezik".^ Če tudi se je kak mini-Ta priprava zdela se mi je najpraktičneja od vseh, kar ster spomnil, da ustava daje vsem narodom v Avstriji sem jih mogel videti v Bosni. Na reki Bosni opazil sem tukaj prve mline, navadno na enega ali pa dva kamna, katere goni turbina. Tudi ravnopravnost tudi v jeziku in je včasih přišel z Du-naja kak ukaz, da politični in sodnijski uradi morajo uradovati v jeziku národovém, le nevoljno se je ponem- 209 čena birokracija deloma ravnala po teh ukazih, deloma pa celó ne, in zato pač ni čuda, da je unidan ponovljeni ukaz o uradovanji na Ceskem in Moravském vr-gel ogenj v streho centralistom. Nemčurski časniki vseh avstrij skih dežel so unisono vzdignili strašansk hrup o „Sprachenfrage*' in še zdaj kričé „nemštvo je v nevarnosti", ako ne vlada nemški jezik v uradnih pisarnah. Tudi pri vojaščini bile so zeló enake razmere ; tudi tù je kraljevalo enako načelo in le boječ se je na pr. častiti c. k. stotnik pl. Komelj lotil spisavanja knjižic, ki slovenskega vojaka v njegovem jeziku podučujejo v poslih vojnih. Gledé na vse te dozdanje žalostné razmere je pač vsacemu rodoljubu in vsacemu pravému Avstrijanu jako dobro délo slišati, da je presvitli naš cesar odločno pov-daril ravnopravnost jezikovo, ki gre vsacemu narodu. Naj povemo našim bralcem, kje in kako je to bilo. Ko je, kakor naši bralci vedó, cesar nedavno po-toval po Ceskem, ogledoval je armado pri Kraljevem Gradcu. Pri tej priliki je stotnik Suhanek od 18. peš-polka posamezna povelja (komande) vojakom tudi v leskem jeziku razložil, kar je cesarju očividno jako povšeči bilo. Ko je pa pri isti priliki nek drug stotnik istega polka nekemu vojaku nekaj v nemškem jeziku razlagal, vprašal je cesar stotnika, ali je vojak Nemec, in ko je slišal, da ni, ukázal je stotniku, naj vojaku stvar razloži v njegovem maternem jeziku, to je, českem. — Ali ni to zlata vreden opomin Nj. veličanstva cesarja samega tudi vsem uradom, naj z ljudstvom občujejo z besedo in v pismu tako, da dobro razume, kar se mu pravi ali piše, to je, v maternem njihovem jeziku, vsaj ni ljudstvo zarad uradnikov na svetu, ampak uradniki so za ljudstvo vslužbah. Zato je patudi, kar smo uže v prejšnjih naših listih omenili, presvitli cesar na svojem potovanji na Ceskem mnogokrat se razgovarjal v českem jeziku. Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjsku 4. seja 21. dne junija. Gosp. c. k. deželni predsednik izroči vladno predlogo z načrtom postave o rib štvu. Vložene peticije se izročé dotičnim odsekom. — Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odseka o gledališkem zakladu; vsled tega obveljá proračun za leto 1880 (potrebščina 3422 gold., zaklada 3422 gold.), proračun za 1. 1881. (potrebščina 3294gld., zaklada 3294 gold.), računski sklep za leto 1878. (dohodki 7463 gold. 99y2 kr., stroški 8444 gold. 787« kr0, računski sklep za leto 1879 (dohodki 3546 gold. 23 kr., stroški 2964 gold. 41 kr.). — Dr. pl. Schrey poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1880. in predlaga: 1) proračun o potrebščini 195.829 gold., o zakladi 16.551 gold. 727a kr., tedaj o primanjkljeji 179.275 gold. 27V2 kr. naj se potrdi. 2) V poravnanje tega primanj- kljeja s 179.275 gold. 21% kr. naj se dovoli za 1880. leto 18% deželne přiklade za normalno-šolski zaklad na neposrednje davke, podvržene přikládám za deželni in zemljiško-odvezni zaklad izvzemši one ljubljanskega mestnega okraja. 3) Učiteljski siroti Jovani Mašek-ovi naj se miloščine dovoli po 50 gold, za leto 1880., 1881. in 1882., učiteljski siroti Ani Centrihovi pa naj se miloščioa letnih 50 gold, podaljša do 1. maja 1881. Ti predlogi, pa tudi predlog barona Apfaltrerna, da deželni odbor, pričenši od leta 1882. za stavbě in uravnave šol izplačati sme deželnemu šolskemu svetu le svote, katere bode deželni zbor sam odločil, obveljajo brez debate. Dalje je finančni odsek nasvetoval, da deželni odbor v proračunu potrjenih 700 gold, za nagrade katehetom le tedaj sme potrošiti, ako bode normalno-šolski zaklad v to obsojen od najvišega kompetentnega sodišča. A nasproti vitez Vesteneck nasvetuje, naj se navedeni znesek 700 gld. dovoli brez-pogojno, le s tem pridržkom, da normalno šolski zaklad ni dolžan plačati take nagrade in da ima pravico, po-vračilo zahtevati od tistih, kateri bodo v zadnji stopinji v to zavezani, — deželnemu odboru pa naj se nalaga, omenjeni pridržek naznaniti deželnemu šolskemu svetu, vprašanje zarad remuneriranja katehetov do zadnje pristojne stopinje konečno dognati, ob enem pa v polaj šan je normalno-šolskega zaklada učiniti, da vsaj one šolske občine, katerih kateheti zdaj dobivajo nagrade iz tega zaklada, v smislu §. 55 politične šolske ustave voznini primerni del navedenih nagrad takoj prevza-mejo. Ta predlog sta podpírala grof T bur n in dr. Deu» Najbolj temeljito pa priporočal ga je gosp. deželni predsednik Winkler, naglašaje, da je le previdno, ako se ne postopa oštro zoper duhovščino naše dežele, katera se je bolj kot drugod sprijaznila sè šolsko postavo in katera v 30 šolah za silo osnovanih poduČuje. — Poslanec Klun izreka začudenje, da nasprotna stran priznava zdaj potrebo poduka v veronauku in pravico do nagrad, ker so njegov nasvet v zadnjem zborovanji gledé nagrad za katehete popolno zavrgli, vendar ga to spokorjenje veseli, zatopriporoča Vesteneckov predlog toda s to premembo, naj se dosta vek gledé pri-držka pravice zapovračilo izpusti. Vitez Vesteneck od besed poslanca Kluna občutljivo zadet, skušal je začudenje ironično izpodbiti. Konečno je po-ročevalec pl. Schrey poprijel besedo in dolgotrajno zagovarjal odsekov predlog, v tem pa neko neresnično opazko vpletel, zarad katere ga gosp. deželni predsednik Winkler zavrne. Pri glasovanji se sprejme V e-steneckov dostavek, za Klun o v predlog je bilo 16 glasov, nasproti pa tudi 16, in zdajci, da zmaga nasprotna ustavoverna stranka, jej skoči deželni glavar s svojim glasom na pomoč. Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih us tan o v ski h zaklad za 1. 1878. in 1879., ki se odobré in sicer v skupnem premoženji koncem 1878. leta 1 milijon in 267.793 gold. 89 kr. (kurzne vrednosti 927.255 gold. 47 kr.) in koncem leta 18 <9. z 1 milijonom in 296.546 gold. 1972 kr. (kurzne vrednosti 1 milijon in 36.631 gold. 20y2 kr.) — Dalje dr. Poklukar nasvetuje, naj se Glavarjevemu benetí-cijatu in bolnišničnemu oskrbniku Jos. Lombergerju v Komendi s v. Petra letna remuneracija 250 gold, od leta 1880. zboljša na 300 gld., kar obveljá. — Konečno vitez Gutmannsthal v imenu finančnega odseka poroča o proračunih vinorejske šole na Slapu za 1. 1878.; dohodki so znesli 3930 gold. 23 kr., stroški 6753 gold. 11 kr., primanjkljej 3001 gold. 72ý2 kr., ki se je po- kril iz deželno kulturnega zaklada, za leto 1879. pa so znesli dohodki 8067 gold. 46 kr., stroški 8490 gold. 6y2 kr., primanjkljej 428 gold. ôO1/« kr., ki se je iz istega zaklada pokril. Poslanec vitez Gutmannsthal priporoča odse-kove predloge in povdarja, da se za vinorejce mora nekaj storiti; ker pa se kmetijska šola za Dolenjsko ne more napraviti zarad slabih denarstvenih razmer, naj se ustanovi popotni poduk. Poslanec dr. Bleiweis očita, da zbor uže mnogo let le krpa in krpa, kadar je kaj storiti za kmetijstvo, a celega nič ne dovrši. Kmetijska šola se nihotla 210 ustanoviti, češ, da je predraga — „ti, kmet, plačuj čedalje više davke, uči se nemščine v ljudskih šolah in sprejemaj nerazumljive nemške dopise iz uradnij !" To se namesto kmetijske šole ponuja kmetovalcem. Po tni učitelji se so nam odrekli, češ, da bodo le misijonarji za národně politične agitacije. Danes pa vsaj tudi nasprotna stranka priznava, da nam je stalnega popotnega učitelja za napredek v kmetijstvu potrebno. Povsod, ka-mor so dosihmal popotni užitelji prišli, našli so uka-željnih poslušalcev, tako gospodje: gozdni nadzornik Dimic, Pour, Piskar, R. Dolenc in zadnja leta Povše, Mesar in R.. Dolenc. Koliko vspeha je imelo popotno predavanje gosp. župnika Mesar ja, temu živa priča je 11 sirarskih zádrug, katere izdelujejo sir, ki se uže po svetu ceni za dobro kupčijsko blagó. Dalje treba pa je tudi, da se na tukajšni učiteljski pripravnici uredi kmetijski poúk. To dvojno želi tudi sl. ministerstvo poljedelstva, kar dokazuje ravno danes kmetijski družbi došli dopis navedenega ministerstva, katero pripoznava potrebo popotnega učitelja in reforme ljubljanske učiteljske preparandije zarad krnetij-skega nauka. Da morajo iz preparandije za učenje kmetijskih predmetov na napredovalnih šolah sposobni učitelji na deželo priti, treba, da so sami v dotičnih pred-metih podučeni. Popotnih učiteljev pa ne potrebujejo samo vinorejci, temuč tu^idrugi kmetovalci naši. Uže sam pogled na to, da se vino prideluje na kakih 17 tisočih oralov, poljedelci pa obdelujejo nad 1500 tisoč oralov, nam kaže potrebo popotnega predavanja tudi za mnogovrstne druge kmetijske predmete. Vsled tega dr. Bleiweis nasvetuje to-le : 1) Deželnemu odboru se naroča, naj skliče enketno komisijo, ktera naj a) temeljito prevdarja vse potrebščine za povzdigo vseh strok kmetijstva na Kranjskem po poti po du ka z reformo učiteljske pripravnice ljubljanske. z osnovo kmetijskih šol po deželi in z ustanovitvijo popotnih učiteljev. b) Po sklepih te enkete naj deželni odbor s pripo- močjo družbe kmetijske išče deloma državne podpore pri sl. ministerstvu kmetijstva, deloma pa pri deželnem zakladu, in v tem poslednjem oziru naj nasvete stavi prihodnemu deželnemu zboru. c) V to enketno komisijo naj deželni odbor po vabi zastopnika deželne vlade, zastopnika deželnega šolskega sveta, tri zastopnike družbe kmetijske, tri poslance deželnega zbora, ki so izvedenci v kmetijstvu in to enega iz Gorenjskega, enega iz Dolenjskega, enega iz Notranjskega in pa vodjo deželne slapenske šole g. Dolenca in vodjo slovenskega oddelka goriške deželne kmetijske šole g. Povšeta. Poslanec Dežman se čudi, da vodja slapenske vinorejske soie g. Dolenec sam nasvetuje, naj se ta šola odpravi, česar bi nikakor ne bil pričakoval; poleg tega pa predlaga, naj se Bleiweisov predlog kot sa-mostojni izroči posebnemu odseku, kar tudi vitez Gut- mannsthal podpira. — Poslanec Pakiž naglaša, da ne gre samo za vinorejce skrbeti, a da se mora tudi kaj za ogromno večino polje del ce v kaj storiti, ter pripo-roča Bleiweisov nasvet. — Potem dr. Bleiweis odgovarja Dežmanu, da je njegov predlog v těsni zvezi z odsekovim predlogom. Ko še poročevalec Klun Bleiweisov nasvet zagovarja, se ta nasvet s 1. odsekovim predlogom po nasvetu dr. Zarnika izroči gospodarskomu odseku vpretres in poročanje. Ostali odsekovi predlogi pa obveljajo brez j-azgovora. Deželni zbor Štajarski. V 5. seji so nemški liberalci zavrgli predlog o re* guliranji Drave od Ptuja do Pušenec. Zastonj so ugovarjali poslanci dr. Rađaj, grof Wurmbrand, posebno pa g. Herman in naposled g. Kukovec. Nasprotniki Slovencev so sklenili tedaj v nič ne privoliti in ker imajo večino, so predlog zavrgli, a s tem deželi sploh jako škodili. Celih 3390 oralov pustili so v nemar na Slovenskem, med tem, ko so uže mnogo tisočakov za reguliranje Aniže v nemškem Štajarskem dovolili in od slovenskih davkovcev brez obotavljanja přejeli. — Nekatere poslance srbi želja, na deželne stroške staviti p o-stranske (vicinalne) železnice. V to svrho je dr* Duchatsch nasvetoval odbor 9 mož. Vkljub temu, da se je bilo reklo: ,.nur keinen Windischen wahlen" dobil je dr. Rađaj 34 glasov, a dr. Duchatsch bi bil skoraj na cedilu ostal ulovivši 37. Drugi odborniki dobili so do 52 glasov. V 6. seji dne 19. junija bil je sprejet nasvet gosp. Pairhuberjev, naj se deželni odbor pritoži zoper previsoko vcenitev gruntnega davka, in nasvet gosp. Sprunga, naj se na Štajarskem dovoli tobak pridelo-vati, kakor na Ogerskem. Gosp. Karlonov nasvèt, naj se županstvom dá pravica braniti ženitovanje nemaničev na škodo srenj, bil je izročen srenjskemu odboru; oni nasvet pa, naj se uvede namesto 81etnega šolanja le 61etno z nedeljskimi šolami za bolj odraščeno mladež, je pa zbor odbil, češ, da nima on o tej reči besede,. ampak državni zbor. Deželni zbor TržciŠki. V 2. seji je bil na dnevnem redu predlog o U3ta-novitvi pravne fakultete v Trstu z italijanskim u čni m jezikom. Pri generalni debati povdarja poslanec dr. Wittmann nepriličnosti take pravne fakultete, kakoršna bi bila nasvetovana; vendar je govornik pripravljen za-njo glasovati in priporoča, naj se napravi spomenica, a ne na naučno, ampak na skupno ministerstvo in naj se to h krati naznani obema zbornicama državnega zbora. Dalje predlaga Wittmann, naj se iz-pusti kraj, kjer bi se imela ustanoviti fakulteta. Gosp. Nabergoj o pravni fakulteti omenja, da je Italijanom ne zavida, če tudi je prepričan, da je dozdanji poslanci ne učakajo; primerja razmere italijanskega in slovan-skega prebivalstva, ter pobija trditev, da so primorske dežele italijanske, ker po statistiki imajo one pol milijona Slovanov in le 170.000 Italijanov. Levičarjem je ta opomba žile napela, al resnice niso mogli pobiti. Deželni zbor Tirolski. Enak predlog kakor Belkredijev je bil tudi Tirol-skemu zboru izrocen. Da bode tù sprejet, ni dvomhe zato, ker ima konservativna stranka večino, al ker se ta preiskava le more vršiti s pripomočjo vlade, zato imela bo ona priliko, pokazati neodvisnost svojo od spe-cijelnih interesov bogatašev. Moravski deželni zbor. Grof Belkredi, poslanec konservativne stranke, je predlagal zboru, naj sklene, da se preiskuje žalostni stan majhnih kmetovalcev in pa omeji razkosevanje zemljišc. Nemško-liberalna večina Moravskega zbora pa je kar naravnost odbila ta predlod in, čemur se je še posebno čuditi, je to, da tudi liberalci veliki posestniki so za pokop Belkredijevega predloga glasovali. Ceski deželni zbor. Vladna predloga o premembi volilnega reda v skupini velikega posestva je zavržena s 135 glasovi 2tl proti 79. Pred obravnavo te predloge je ces. namestnik jev je baron Weber zboru naznanil, da vlada s to predlogo UaiULI H CUCI Z.UUIU ličiLLI&LL11. ua viauci o tu [ntuiu^v/^ je vuui v/v* -«. livu oi,t|/vuuijtv giiiiuaiAijoaiui uucu^cui naj se sprejme ali pade, ne išče zaupnice ali nezaup- podělovala, druzih 16 pa pravna naslednica ustanovni-nice. Zagrizeni kolovodja nemško-liberalne večine dr. kov (barona in baronovke Werdenberg, v 17. stoletji) tudi namreč čez 80 let oskrbovala državna vlada ; ona od 24 teh stipendijev gimnazijskim učencem Herbst je parolo izdal : „Beati posidentes" in s tem je vdova baronovka Buffa roj grofinja Coronini. Nad- bilo vodilo dano vsi njegovi čedi, da so glasovali zop predlogo Poslanec Zeithamer je oštro grajal de škof so silili na to, da naj ustavoverno pismo spet svojo moč ima. to ie. da naj se napravi konvikt, kakor je želni odbor, da ni sam naredil predloge o volilni pre- bil pred cesarjem Jožefom II., oziroma pred odpravo mernbi za deželni zbor, kakor mu je bilo naročeno zdaj jezuitov, ki so v Werdenbergov-em konviktu učili in pa večina tega zbora kar naravnost odbija vladno pred- gospodarili. Tišti čas je 8 stipendijev poděloval tukajš- logo, ne da bi poskusila jo vsaj popraviti, če jej ni po njega jezuitovskega kolegija rektor. To pravico so nad volji. Vladna predloga nezadovoljuje niti Čehov. Volilni škof za-se zahtevali in pridobili si jo, kakor so tudi do- red se mora premeniti, kajti iz tega izvira ves narod segli, da nostni prepir na Češkem. Mirnim tein besedám je ne- nik (-ica) stipendij mora, komur nadškof ali ustanovnikov nasled- podeli, uživati ga v konviktu. to spravljivo odgovarjal liberalec nemčurgrofMannsfeld. važno pridobitvijo je bil zavod zagotovljen; ali ostal bi Hvalil pa je na veliko začudenje behov verno spravljivost. Očital je Čehom, da razbijajo ustavo dr bil premajhen, da ne bi bila 5? li stranko, ktera jedino je us tavo verna stranka. Po po nadškofovem vabilu še škoiija sama in sosebno duhovščina marljivo za-nj skladala. Tako je bilo mogoče odpreti ga o začetku šol» žavno slanec Gre gr je opominjal, da bi veliko posestvo ino- skega leta 1858/9. Zdaj ima Andrejišče svojo lepo hišo ralo posredovati, a ono ni razumelo svoje zadače. Veliko in šteje 50 vzrejancev, toda mnogi kaj malega, nekateri tudi vse. česar treba, sami plačujejo. Ta zavod je na- • - - # in posestvo naj bi ne bilo ni nemško ni češko. Zadnji je govoril poslanec Scharschmied zoper vladno pred- šega višega pastirja „monumentum aere perennius logo, naglaševajoč, da ustavoverci branijo ustavo z za- po vsej pravici se ž njim ponašajo a y vrženjem te predloge nadaljevanji debate je soboto nica; Važna rec v škofiji je ordinariatna pisar-ž njo in po njej cerkve ai glavar škofijo vlada. prvi govoril češki poslanec Vasaty in izvrstno naslikal današnji „liberalizem". Liberalizem — dejal je — je na- Pri nas je bilo nekdaj marsikaj pomanjkljivega v tem jeta svoboda Nemcem, absolutizem Slavjanom Moralna podloga deželnega zbora se ehabrus zove. Ustavoverci se jako motijo, če mislijo, da so s tem kaj pridobili oziru. Zato so nadškof — veščak v tej stroki — pisarnico duševno in materialno preuravnali. Materialni pre-naredbi ste te, da so omislili litografijo in pozneje pravo se i a 11U IllU LIJ U , IO liiioiiju, ua ou o tom i\aj jjixu.vuj.aa, "— v--* ^ """b1 v tu ^v/ouuju j/i»»* ako zavržejo vladno predlogo. Grof Harrach se je tiskamo za domaće uradne potrebe. Duševno in meri čudil kako da kak višji k (Scharschmied) si torno pa so povzdignili kurijo do tište stopinje, na ka- upa govoriti zoper vlado; kaj bi se bilo zgodilo s takim teri se spodobi, da stoji centralna uradnija metropoli- češkim uradnikom, ki bi bil pod Auerspergom zoper tova. Vsled povišanja in smrti starega kancelarja Jož. njega vlado govoril? Ustavovercem je zaklical: Vi ste Spridiona in po prezgodnji smrti naslednika njegovega, krivi, če se bode nadaljeval boj! — Poročevalec manj- vrlega Iv. Lapanja-e^je bil in je duša nadškofijske pi šine dr. Rieger je spominjal, koliko časa uže zastonj sarnice mons. Stef. Bensa Mičejo Čehi za odpravljenje křivic v deželnozborskem niškem oziru „alter ego" pravi učenec in v pisar- preč. knezonadškofa, katerega volilnem redu Ono vzburjenje", o katerem so nemški dvorni kaplan in tajnik je več let bil. Sicer so nadškof IVIIIIIOILL I^UU. \J JUL U ^Y^UULIJ V^J^LJ ^ i\wtvi vm nvixiuivi. ^ X J J --------- ----- ~ w--- listi tako kričali, je umetno prouzročeno, dokaze imamo, do poznih let mnogo važniših reči sebi pridrževali. Čehov se dandanes ne more več germanizovati, a oni zahtevajo záse popolno narodno svobodnost. Riegrov govor je naredil silen utis na poslance in poslušalce kakor rečeno ? je bilo bob v steno Deželni zbor Isterski. Ta zbor, ki gre zmerom prvi v pokoj leden končal svoje delo in bil sklenjen. y Je uže uni Leta 1860. (1. januarija) je dobila nadšk. pisarnica nov odsek — cerkveno račun ar i j o , v katere umni vodja je sedanji častni kanonik mons. Štef. Kafol mož za to ustvarjen. Mons. Kafol je pa že nekaj let tudi kancelar ter opravlja dotična opravila z ravnateljem pisarnice, mons. Bensa-o vred. Tudi ord. tajnik gosp. Mat. Kravanja je vse časti vreden in sploh vse je, kakor mora biti. Brž po konkordatu uže 1. januarija 1857. Je bila Spominski listi. ; Njihova Prevzvišenost II gre ? 25 let kneznadškof v Gorici. III. Začeti pa zidati poslopje z drugim nadstropjem, ne treba je bilo stalne, trdne podlage naboru in od- Ta Je rodil goji duhovščine je,; deško ali mladenško semenišče y And a y to e Codelli ko bil kapiteljski vikarij jnki prošt bar prosil je od cesarice Marijane 10.000 gold, za napravo mladenš To je bil kvas. Knez-nadškof pa so zastavili nice. ustanovljena cerkvena sodnija za zakonske in druge cerkvene pravde, in sicer ne samo za goriško nadškofijo temuč — kot viša instancija — tudi za druge škofije. Svetovavci te sodnije so vzeti izmed prvih naših duh. veljakov. — Memogredé naj tu omenim, da cerkvena sodnija ni nova ustanova v Gorici; to kaže stara na-pisna deska nad sodno sobo, ki je iz dobe pred Jožefom II. Tudi še neke druge ustanove začetek gre tu ome-niti: prosynodalna preskušna komisija je bila vpeljana 1. 1858. (Ker nam danes ni moči dovršiti celega životopisa preč. jubilanta, ga nadaljujemo prihodnjie in prestopimo danes takoj k popisu slavnosti preteklega četrtka. Vršila se je tako-le:) s sredo dopoldne sta došla najimenitniša voščilca . dr. Iv. Kr. Po-dr. Iv. N. Glavina: oba sta škofa poddružnika: ljubljanski svoje spretno pero, in pridobili namenjenemu zavodu efoiiû U AH/Í a^Kava»atta nfî aaki rli'î a # \ 7nl aa» +aVi «^înAn/ii. stare Werdenberg stipendij Zalog teh stipendi « Dandanašnji so stipendiji po 150 gold. ga Čar in poreški stanovala v škofiji. — Tišti, kakor tudi drugi dan so sprejemali prč. jubilar vsakošne deputacije in odličnike, med njimi tudi deputacijo judovske občine. Popoldne ob 6. uri je bil v okusno ozališani dvorani „katoliške družbe" 212 dobro urejen koncert vpričo vseh 3 škofov, ki so bili prišli peš iz škofije, in mnoge odlične gospode, med katero sosebno veliko gospa. Izvrstni godci in pevci, oziroma pevkinje, so se tu izkazovali; grof Ern. Coro-nini je igral na harmonicorde-u (nekem novem instrumentu). Jedro veselice je bil govor dr. Evg. Kar. Valussi-a obravnujoč pomen škofovstva v cerkveni ustavi. Kratki, jedrnati slovenski govor je imel mladi gosp. Iv. Grbec, kaplan pri sv. Ignaciji. (Spisal ga je bil in namenil se tudi govoriti g. dr. Jos. Gabrijelčič, bogosl. prof, in spiritual, ali, ker je bil zadržan, name-stoval ga je g. G.). Obravnaval pa je slov. govornik životopis in zasluge nadškofove. Končala se je veselica z ,,živio"-klici papežu in cesarju, nadškofu — jubilantu in škofoma gostoma. Z nad mostovža družbinega poslopja (v nunski ulici) je vihrala družbina zastava. — Pod noč je bila pred škofijo slavnostna serenada; igrala je mestna godba v paradni obleki. — Po vseh cerkvah je slo vesno zvoněn je pol ure čase oznanjalo redki god; po hribih pa so slovenski kresi sv. Ivana poveličevali slovenskega sinů slavni dan. V četrtek zju-traj se je spet skoz '/2 ure razlegalo veličastno zvo-nenje. Ob 8. uri so imeli gimnazij in druge šole sv. maso; v nekaterih učiliščih ni bilo dopoldne šole. — Pred prvostolnico je bil ves prostor z drevesci, cvet-licami in zastavami okinčan; po duhovnišnici in drugih hišah okoli cerkve so viseli tapeti in bile razpostavljene cvetiice. Napis pred cerkvijo je bil ta-le : Cives ade-ste laeti, fréquentes — plaudite, acclamate Praesuli — quintum jam lustrum vobiscum agenti; — ut Deus O. M. Pastori Gregique faveat — flagitate. Kar ta napis pravi, so tudi resnično storili naši meščani. Z vidnim sočutjem so se v jako obilném številu udeležili srebernega pontifikala. Ne le vsi uradi, vse korporacije so z vojaškimi načeiniki vred prišli v cerkev, temuč je přišel ves cvet go-riške gospode, sosebno ena galerija je bila natlačena samih gospá. Pač čutili smo, kako majhna je za take slavnosti naša prvostolnica. — Vse je bilo na svojem mestu, ko so se imeli ob 9. uri pripeljati prečastiti ju-bilar. Cakat jih je šla duhovščina — ne le do navad-nega mesta pod deželno hišo, ampak tje do konec trga, kjer se začne Rastel. Sprelep pogled ! Nad 100 bogo-slovcev mašnikov, kanonikov pa 2 škofa so šli v procesiji pred veličastnim starčekom-jubilantom, ki se jim po hoj i ni bilo poznati let. Večina duhovnikov s kmetov je bila v roketu in stala med mašo pred presbite-rijem; privatno oblečeni duhovni pa so bili kjer bodi po cerkvi. Vrli kapelnik g. Kaj etan Mugnone je spravil vse goriške muzikalne moči skup; pevcev je bilo 18, pevkinj 14 (tudi grofinje med njimi), godcev pa 30, skup tedaj 62 deležnikov in deležnic. Izvršila se je neka masa (Piju IX. posvećena) dvorn. kapelnika du-najskega g. Segner-ja; graduale in ofertorij pa sta bila Skraup-ova. Do vrhunca je dospěla svečanost, ko se je po maši pel „Te Deum". Pela ga je vsa duhovščina koralno v 2 korih. Vsi duhovni v presbiteriji so bili I. kor, vsi drugi II. kor. Tu se mi je zdelo, da smo v baziliki oglejski za časa, ko je slavni sv. Ata-nazij tam gost bil. Sveta tihota in resnoba je bila med ljudstvom, v tem ko so mašniki navdušeno hvalili Boga, áa jim je dobrega višega pastirja 25 let ohranil. Prevzv. jubilant so peli glasno in obnašali se gibčno, kakor pred 25 leti. Končalo se je sv. opravilo ob 103/4 uri. V tistem redu kakor v cerkev, šel je sprevod iz cerkve spet do Rastela. Ob 11 % uri so preč. jubilant sprejeli vso duhov-ščino — mestno in zunajmestno, okoli 150 gospodov. Prijazno smehljajočega se starčeka-metropolita sta sprem- ljala preč. škofa gg. P. in Gl. ; kapitelski dekan mons. Merci na je prebral lat. adreso in izročil lepi spomin-ski kelih, ki ga je bil za sreberno pontifikalno mašo posvětil g. knezoškof ljubljanski. Keíih je lep, 32 centi- metrov visok, ima lično vdelane podobe (okoli kupe vero, upanje ljubezen — na sredi grb in druge škofovske simbole — spodej sv. Andreja, Mohorja i. dr.) in stane 420 gld. Izdelal ga je zlatar Luigi Conti v Vidmu. V prijaznem odgovoru so preč. jubilant med drugim rekli, da se bodo — posluževaje se tistega keliha — daritljev pri sv. maši spominjali. Odhajaje so duhovniki višemu pastirju poljubovali prstan. Precej po maši je dvorni svetovalec g. Fr. bar. Rechbach prevzv. jubilantu vročil cesarjevo last-noročno voščilno pismo, ki se je pozneje med obedom přebralo. Voščilni telegrami so došli od nadvojvode Karola Ludovika, ministra Conrada-Eybesfelda, od grofa in grofinje Chambord, od nadškofa videmskega, od kranj skega deželnega predsednika Winkler ja (jako bistroumno voščilo), od dr. Jan. Bleiweis-a (kateremu so 1. 1818. nadškof domači učitelj bili), iz Radoljice adresa in telegr. župana grofa Thurna i. dr. Poprej že (3. junija) so čestitali prč. kapitelj ljubljanski in ondašnji bogosl. profesorji, g. prošt. Jarec in mnogi mnogi drugi » Ob 2 urah je bil obed za 32 oseb. Preč. jubilantu je napil škof ljubljanski g. dr. Pogačar; druge napitnice so govorili gg. dr. Valussi, baron Rechbach in dr. Doliak — bivši župan pred 25 leti. — Med obedom je igrala mestna godba. Ob 4. uri je bila „beseda" v Andrejišči; vde-ležila se je je vsa gospoda, ki je bila pri obedu, in mnogo vnanjih duhovnikov. Pela in govorila je mladina v vseh jezikih; nazadnje je bila telovadba. Čestitke ali spomenice, ki so se o priliki srebernega nadškofovega jubileja priobčile so: mons. prof* Stef. Kocijančiča „Alphabetum triplex" v slovenskem, nemškem in hebrejskem jeziku; dvoje slovenskih pesem od S. Gr., ena italijanska podpisana F. C. in „fotografija" 251etne nadškofove službe in njihovih kreposti sestavljena iz samih svetopisemskih rekov. Poklonil jo je Njihovi Prevzvišenosti neimenovan duhovnik goriški; tiskana je v Ljubljani. Tako smo obhajali god, ki ostane z zlatimi čr- kami zapisan v cerkveni kroniki goriški. Bog nam še mnogo let ohrani prečastitljivega jubilanta Nj. ekscelencijo g. dr. Andreja Gollmayr-jaf * Naši dopisi. Na Premu 27. junija. (Javna zahvala.) Udano pod- pisano šolsko vodstvo přejelo je od c. kr. kmetijske družbe kranjske znesek 10 gld.; dalje 10 iztisov knjižice „Kratki nauki za sadjerejo", in 3 iztise „Glavna vodila umnega gospodarstva", kot dařilo marljivim učencem tukajšnje šole za pridno pokončevanje kmetijstvu škodljivih mrčesev, Za to blago darilo, katero je na dve strani mnogo koristilo — pokončalo se je namreč nad 3 milijone raznih škodljivcev v žuželkah in zalegi, vsak otrok pa je prejel po nekoliko soldov za papir in druge šolske potrebščine — izreka se s tem slavni c* k. kmetijski družbi Kranjski najtoplejša zahvala s prošnjo, da tudi v prihodnje tukajšnje soie sè svojimi blagimi podporami ne zapusti. Podpisano šolsko vodstvo pa ob enem zagotovlja, da vsako darilo v povzdigo kmetijstva tukajšnji šoli podarjeno, bode obilne obresti donašalo. Vodstvo ljudske šole na Premu. Matija Rant, vodja. Iz Kočevja. — Pri volitvah mestnega starešinstva 20. u. m. so bili izvoljeni: Jožef Braune, posestnik in lekarničar za župana, — za ^vetovalce pa: Jurij Rothel, posestnik in trgovec, Matij Peče posestnik in li ali se j. cv/c, jjvacou-iiiv lu jj«*" oc v Ljubljano in na poti bili pozdravljani uze na gostilničar, Anton Hanf, poštar, gostilničar in posestnik več postajah. Na kolodvoru jih je, razen brezštevilne in Jožef Kren, posestnik in trgovec Mirne Pri novih volitvah bil za t oljen Ludevik Koračin, posestnik v Mii pa so bili izvoli y upana za sve- množice Ljubljančanov, pricakoval ' naš „Sokol" z za- stavo, potem še zastava čitalnice k Jožef Kolene iz Gornj in Janez Kral iz Sela. Vrhnika 28. junij Vasi Anton Rebernik iz Mirne, spé vlak, zagromé in 7 ljubljanskih „Sokolov na k konj ih in bizo Ko do klici in godba zaigra ? X^wviuuv iMJAUtš, «f ^ » U1UO })£jL V 1U - JVHUI lil g LM Jožef Strah iz Tehaboje tem pozdravi starosta našega „Sokola", ? včerajšnji seji občinskeg k Sokolov gosp R po ) predrage nam goste in podari jim krásen Načelnik hrvatskega „Sokola starešinstva so bili ministerstva predsednik grof Taaffe, se zahvali v imenu svojega društva grof Hohenwart ) dr -i-A vii vu TY «/X t , nas Vliauauuttotlll U. I Là&i V ULI pUOliAj pa c. k. deželni predsednik g03p. Winkler za čast -- - - r----^----- — — — »» muotviv z^či presrcni sprejem visokočastiti državni poslanec potem zapojó slovenski in hrvatski pevci in vsa mno ) t občane izvolj legrafu naznanjeno Ljubljane in to vsem trem gospodom brž po te žica se podá v mesto proti čitalnici na konj ih spredej „Sokoli" } za njimi godba, potem vse štiri zastave ove ministre smo dobili, katerih obilni več hiš med potom so vihrale narodne zastave in leteli imena beró naši čitatelji na drugem mestu. Kaj pa razen prof. Dunajevskega, spoštovanega držav- V čitalnici je bil skup nega poslanca v vrsti Poljakov — novi ministri pome- ljali in odzdravljali gosp nijo? pki ljubim gostom v pozdrav, ljudstvo pa je neprenehoma pozdravljalo jih z navdušenimi „živio" ! obed , pri F. Ravnikar, dr katerem so nazdrav to, se ve, da je zdaj splošno vprašanje, kakor Bleiweis, Gnjezda iz Zagreba, prof. Kišpat Fon, dr. K in tudi to, zakaj so stopiliprejšnji iz ministerstva? „Montags-Revue", ki se delà, kakor da bi povsod pravo obedom gostov prikaže dr. Jan. Bleiw vedela, trdi, da le finanční minister Kriegs-Au je izstopil vriska vse, hrvatski „Sokoli zarad velike bolehnosti, vsi drugi (dr. Stremayr, baron sprednjega prostora, potem mu napij e° dr. Fon nazdra Horst in baron Korb) so izstopili zarad političnih vico kot najstarejemu „Sokolu", g. dr. Bleiweis se ves drugi. Do vrhunca pa je prikipela navdušenost, ko se med burno za-ga vzdignejo in nesó do vzrokov, to je, ustavoverna stranka, kateri so pripadali, ginjen zahvali in ostane nekoliko časa med gosti TI •• • • / TT • j • . • • • . . <» , . ____O velela jim je, naj gredo " ~ Vsi tnje novi ministri so obědu se podá vse na Kozlerj Po bolj uradniki, kakor pa prononsirani strankarji, če- naši „Sokoli ravno baron Streit-Frey, dozdaj predsednik c. k. nad-sodnije v Brnu, je tišti mož, zoper katerega so vsi češki časniki se vzdignili, ko je počil glas, da ima v Prago vrt hrvatski in priti za predsednika c. k. nadsodnije. Konečno pravi leni trak z zlatim napisom; gospá Valent s svojo umetnostjo izkazovali se v občno veliko občudovanje. Zvečer je bila slovesná „beseda" v čitalnici; odbor ljubljanskih gospá in gospodičin je med tem izročil zastavi hrvatskih „Sokolov" prekrasen svi- ova ga s î) Mont. Revue", da program grof. Taaffe ove pofitike prisrčnim govorom předá načelniku „Sokola ostane nepremenjen, kakor je izražen v prestolnem go- F vATii Tsťn nnfriniA Ostp.r»u rftbnč• mori norn^i kl se v em in v gosp dr VO T7A m voru. Isto potrjuie „Osten" reknč. . si bode grof Taaffe, kakor^dozdaj^ tako tudi v pri hodnj X tttill v j ---u vresničiti prizadeval". Bog daj , ... ^ * svoj ^otJ-* - ' --------'J „Beseda" je bila živahna u 9 tli z bengaličnim ognjem; v petju so se skušali Hrvatje in Slovenci obil lil pnzauevai . uoj . ^b^J^—», » r^'J" —»1 davkarskim uradom) je od gosp. dežel- nemu številu zbranih gostov v največo radost Drugo nega predsednika došel ukaz, nemudoma poročati liko uradujejo v deželnem slovenskem jeziku ? ko (Hranilnica ljubljanska) je nesrečnim Dolenjcem kakor jim ga je gosp jutro so se peljali Hrvatje in nekaj ljubljanskih „So kolov" ter drugih Slovencev v Bled. Dan je bil lep dr darovala 1000 gold da potrjeno Bleiweis pri banketu želel ) > (Narodna društva) tudi nameravajo v pomoč „Krstu pri Savici" pel resnico Prešernovih besed, ki je v Dolenjcem napraviti milodarno besedo 3m napravili muuuaiiiu »»mvuu . Na čast c. k. deželnemu predsedniku gospodu Winkler-ju je ljubljansko strelsko društvo priredilo „Dežela kranjska nima lepšega kraj Ko je z okoljšno Bled, podoba raja ? trid la v no st treljanje, ki se je pri- Podnartom, pri Kamnigo Na postajah potovanja v Vižmarjih Medvodah. nad > v Lescah ; čelo v nedeljo. V 5. uri popoldne je přišel gospod^ de- kali možnarj in vihrale narodne zastave, da povsod so po Je bilo želni predsednik na strelišče, ki je bilo lepo okmeano so ga uniformirani gospodje střelci in drugi po bij gostj civilneg UW^/UVlj V w v* - — -----Q- JL ▼ VJkVl^J - Ú ojaškega stanů pričakovali. lišani in z Na kolodvoru v Lescah je bil celó napravljen sla-volok, zajutrk pa je potnike čakal v Goljaševi lepo oza- narodnimi zastavami okinčani gostilniei, ka- Ko je godba svirala cesarsko pesem, stopi pred njega mor je prišla tudi neka potujoča godba, potem pa so strelskeg društva odbor in strelcev načelnik vitez di mar oboj )) Stokl ga spoštljivo pozdravi. Gospod deželni predsed- očarani po krasno jasnem Trigl ^rUr!™^ rknttflmv in aft tonlo zahvaluie za V naiiasneišem vremenu dns Sokoli" s svojima zastavama proti Bledu ) najjasnejšem vremenu dospé družba do j V • 1 * • w » T^ 1 1 nik prijazno odzdravi pozdrav in se toplo zahvaluj čast mu skazano. Potem je ogledal mnoge prostorije 0 katerem so naši gostje vsi očarani. Pozdravljajo jih strelišča in lične premije prvakom streljanja namenjene zopet možnarji. Zastave pustivši v gostilniei ter se vljudno pogovarjal z mnozimi střelci in gosti, tranutť se družba pelje po čolnihnaotok ^ío*. 7) pri dokler na požni večer ni zapustil strelišča moremo društvo strelcev zagotoviti, da Mi tudi pa kvi gosp. Eisenhut juliím na, uluax, ivj^j. » atelj glasbinega zavoda 7 Pe cerna gosp glah deželni predsednik sam ni střelec — bo vendar o vseh so jo peli gral ginljivo cerkveno pesem, a pevci hrvatski Na to je zapěl svojo Vse Je bilo druzih slučaj ih trum zadel, to je, vselej to, kar je pesem tudi naš kvartet ginjeno Ob eni je bil obed pri Pe P na vsako stran tranki, pri katerem se je slišalo marsikaj živahnih na- Ljublj okoličnih stare 27. cine t/nu in njega dalji izlet v Bled šinstev so bile prišíe pozdravljat mile jim južne brate Da bi sijajni sprejem „Hrvatskega Sokola" zdravic in popevanja; tudi deputacij in Bohinj 28. in 29. dne t. m. dostojno opisali, potre- Po kosilu se je vsa družba peljala ogledat si grad nad vseh osem straní našega lista; podati moremo jezerom, čegar prostore je bil gospod oskrbnik blago bovali toraj zeló skrčen popis vseh slavnosti 7 volj kolov" Zagreba v ; kakor so se odrinilo čez 50 hrvatskih ,,So-društveni obïeki in okoli 30 drugih Hrvatov z prenočili so na Zidanem mostu, potem odpe- od tod na ? dprl Gostom je bilo videti na obrazih 7 kako vršile. Dne 26. t. m. je kolodvor, da gled tu bil všeč. Med petjem m z v gostilno in o_drinili jim je res rajski ras godbo so se peljali potem nazaj "se vrnejo v Ljubljano, nekoliko 21 gostov naših pa je potovalo v Bohinj, da vidij našo Medvodah, Preski, Podnartu, Kamnigorici, Lescah, Bledu, slovensko Svaj Bili so tudi tam sprejeti s petjem in Bistrici Bohinjskoj, Vevčahjtd., gdje toliko dokaza bra strelom možnarjev. Nekateri od njih so šli gledat drugi pa so se po kratki pomudi pri Golj 1 a p a v i ce tinske ljubavi primismo hrvatskomu „Sokolu" sada dužnost i Ćutim, otvoreno kažem y 1 ce7 arugl pa BU se pu J^icitJûa p^umui ^u ^wijaou, mYCHùivumw je zopet kraljevalo bratovsko radovanje, odpeljali lietati svoju trojnu kralj prva zadaća te bjavljati slavu nazaj v Ljublj In zopet so pokali možnarji, pa go doživi kod svojega ljubljenoga kriepkog kresi, posebno nad Kamnogorico in St. Vidu. Vra vidi i Slovenca. Narod slovenski junački je narod, da je , pro-koju brata on živi i V cajoce j jih opet čakala silna množica na kolodvoru v Ljub- živjet ce na vieke XT . « _ * m a « t • * • 1 1 t Bogom i na sviđanje braćo mila premila v čitalnico ) še nekoliko veselice; potem jih je kaj je bilo tudi dpeljalo se v Dr 9 predsjednik hrvatskoga „Sokola svojo domovino, drugi pa so ostali še in s v. Petra dan ano ter deloma vdeležili se izleta ljub ogledali si Ljublj keg Sokola" na F in V y kamor Novicar iz domaćih m tujih dežel. prikipelo sila veliko Ljublj zvečer prihod ljubljanskih „ kih z Bohinj Sokolov Velikansk je bil Vevč hrvats Dunaj Po sklepu veličanstva od 26. dné t. m. je namesto dr. Stremayra za ministra pravo Vso slovesnost je spodobno končala večernica v • V Cl- odj imenovan baron Streit, bivši predsednik c. dsodnije moravske namesto generalmajorja barona talnici ljubljanski, kamor so prišlo tudi naše Siščanke £jorsta za ministra'deželne brambe generaimajor grof v odnih pečah. Krasna nošnja, a še krasnej so pokazali, da naša dekleta izvrstno pojó ^narodne pesmi. Slava jim ura pa je tudi \V e 1 s e r s h e i m b namesto barona Kor b-W e i d donela z vseh strani Polnočna Y y Ci O C 1 OUC1U1 --WMiuu M» V * h e i m a za ministra trgovstva vitez K r e m y 1 . v 4 bivsi c. V se in drug dnj brate odpeljala ljube nam hrvatske „Sokole ministerski svètnik, — namesto barona Kriegs-A yy 3 dnevi! Sokoli hrvatski", med katěrimi je mnogo odlične inte- To so bili prelepi nepozabljivi nam trij topano y i lo dober vtis naredili v Ljublj in povsod drugod; zato nam oni in vsi drugi gospodje ki so jih spremljali, ostanejo v vednem milem spominu ; Kakor so slovanski visokošolci na Dunaj 27 za finančnega ministra pa c. k. profesor narodnega go spodarstva dr. Dunajevski. — Z Najvišjim skiepom istega dne sta v priznanje zaslužnega službovanja dr. Stremayr in baron Horst přejela veliki križ Leo- poldovega reda, baron Kriegs-Au čast skrivnega svét- nika, baron Korb pa javno pohvalo. Presvitli cesar bode avgusta in septeoibra me t. m bhajali slavnost tis oč let slovanskeg seca bogoslužja s petjem staroslovenskim pri sv. maši v cerkvi sv. Ane, zvečer pa s tej slavnosti primerno „besedo", IV Y JL U»» ^ * ^^ ~ J ---------1-------- 11----- tako je tudi mesto Crnomelj isti dan slavilo tisočlet potoval po več dežeiah cesarstva. Svoj rojstni "dan (18. avgusta) bode s svojo kakor „Reform" poroca odovino bhaj v lšlj 20 avgusta gre v 01 o m ogledat ondašnji vojašiii tabor. Pozneje obiše obrtnijsko i v Grad ci pa jo bode slavilo Tudi čitalnica ljubljanska je skienila azstavo v 1 in potem Op Potovanj v ri^l» s cer- S^-hode-apremijeval ce- sarjevič Rudolf, je odločeno 12 dni, ker se bode po več kveno in besedno sveČanostjo obhajati tisočletnico velike pomembe za ves katoliški slovanski svét. (Pobirki iz Časnikov.) Nemčurski dunajski čas- časa mudil v Krak P r z e m i s 1 ; L u y Cernovicah in niki so unidan zagnali hrup nad tem, da je nas gospod Dunaj, sprejet Knez srbski Milan je 27. dne t e bil od Nj. veličanstva cesarj m došel na * « prepnjazno D deželni predsednik Winkler pri banketu v Idriji v slo v ens ke m jeziku napil zdravico mestu idrijskemu tembra meseca avni zb in rudokopom njihovim, in isto borovanj se ima sklicati koncem sep del g repenčil v „Laib. Tagbl. « y pisoč iiberraschenden Eindruck" naredil skozi in skozi nemški tako se je Hans Kraus Peštu pričeti v drugi polovici avgusta meseca , da je „einen peinlich pa se ima v Postavi o govor g. predsednika! „Laibacherica" je tega Hansa nareja iz Cesko ladk J tak Prag P in o davku, ste od cesarja potrj ki se Gosp. dr. B krepko zavrnila, rekši, da se slovenskemu govoru znani državni in deželni poslanec, je potem, ko so zdravice poprej vse se glasile v nemškem v Roztoku poleg Prage umri ; jeziku, krega, v mestu, o katerem — kakor so zadnje „Novice" njim slavno- svojem posestvu gubi! je češki pač noben^člověk ni čudil, ki se s pametjo ne narod enega najzvestejših svojih sinov, ki je od leta za njegove pravice. Dosegel 1848 neumorno se boril poročale — je Anglež Gualter Pope uže pred 200 leti ie starost 70 let •11 * • • 1 • % • 1 • J pisal y da vsi njegovi prebivalci slovenski go- Hrvatsko vorij o Kedaj Zagreb N neki bodo nehali doinači renegati in Ogersko na 10 let je zbor sprejel s 65 gl p ogodb z privandrani tujci napadati naš deželni jezik v deželi 13, tedaj z večino 52 gl proti domaći ? ! vinske deputacije, gosp. Miskatoviča Govor poročevalca kralj zborova večina gdj Javna zahvala. Na povratku iz biele Ljublj vidiš ? i vruće nalaže kinč nebeski zemlje kranjske' gornjih strana í da y y srce mi TiJugi\u u^^ uvMvij ^uojj« luxorvaiu V ivd^ JC Ju KJKJ L KJ \ Čk V CUllić z živahno pohvalo sprejela, galerija pa je sikala tako da je zbora predsednik ukazal, da se nemirno občinstvo odp ■■ z galerij Iz ltatij V Rimu so katoličani pri mestnih se Sokola tjtoplije zahvalim u ime hrvat za izvanredno ljubezni doček i odiiko , ■■■■■I WKÊ vanje krasoticam iz Ljubljane i divne okolice, osobito trenim izglednim litvah freimaurerje spodrinili; celó stari Garibaldi propal. Sv. oče Leon XIII. so duhovščino pohvalili, da je tako vrlo k zmagi pripomagala. odnjakinjam u ,,pečah iz Šiške svomu milomu starijemu bratu „Sokolu a ljubljanskomu y y Popravek. V zadnjem listu „Novic" v spisu „O šoti" čitaonicam i svakomu narodnomu družtvu, poimence dr. na 2. strani blizo v sredi namesti štajerske beri štan- Janezu Bleiweisu, otcu vrloga i odanoga mu naroda, za gar ske nnoe. Tuču še marsikafc tim slavnim županstvom u Šiški, Bizaviku, Vižmarjih, čitatelji sami blagovolijo popraviti. rlog odanoga mu naroda, za gar ske hribe. Tudi še marsikak drug pogrešek naj častiti Odgovorni vrednik; Alojzi Majer. Tisk in založba : J. Blazilifeovi nasiedniki v Ljubljani.