športne novice
OLIMPIJKI IZ ZELENE JAME
KJjub izrednim uspehom telovadk iz Zelene jame v občini še vedno ne posvečamo dovolj pozornosti temu odličnemu kolektivu in njegovim tekmovalkam. Z dolgoletnim delom, dvakrat dnevno po 2 do 3 ure, sta si najboljši športnici iz naše občine, telovadki TVD Partizan iz Zelene jame Vkla Perišič in Marija Težak (sJednja je seveda še mladinka), prislužili pravico nastopa na olimpijskih igrah v Muenchnu. Seveda sta to edini zastopnici naše občine in sploh edini Ljubljančanki vjugoslovanskem zastopstvu.
Za študentko II. letnika visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem Vido Perišič bo ta nastop krona njenih življenjskih prizadevanj kot aktivne športnice. Marija Težak, ki je letos končala osnovno šolo, pa bi morala s tem tekmovanjem stopiti v mednarodno športno areno.
Ta čas, ko berete te vrstice, se borita za svojo uveljavitev in za naše barve v čudovitih muenchenskih objektih. Kaikoli že bosta dosegli, ponosni smo, da imamo svoje pred-stavnice na zboru vseh športnikov sveta.
Bombarderji pri RK Slovan
Rokometni klub Slovan se s svojo moško ekipo zopet pripravlja na stait v H. zvezni ligi. Medtem ko so bile lanske ambicije zgolj obstanek v ligi, so letošnje nekoliko višje. Vsaj tako moramo soditi po prizadeva-njih kluba, ki je že uspel pritegniti v svoje vrste enega najboljsih strelcev I. zvezne rokometne lige Teliča, pri-zadeva si pa še za prvega slovenskega ,,bombarderja" Kolška iz Piiana, ki
je ta čas že zaključil študije na me-dicinski fakulteti. Če bo ta kombi-nacija uspela, potem bomo letos na igrišču na Kodcljevem videli, kako se krešejo iskie. Recimo od strelov teh bombarderjev, lahko pa tudi iskre upanja za pot v I. zvezno ligo.
Splitski profesionalec zopet doma
Vrste košarkarjev Slovana je okie-pil Drago Peterka, ki je vsa zadnja leta igral v ekipi državnega prvaka Jugoplastike iz Splita, ekipe s profe-sicmalnim stažem. Peterka je bil standardni član prve peterke. Če-prav ni bfl strelec Jugoplastike, pa se ga še spominjamo, da je bil nekoč prvi strelec Slovana. Dolgoletne iz-kušnje z dižavnimi prvaki in prikiite strelske zmožnosti lahko pomenijo up za ponovni vzpon Slovanove ko-§aike. Žal nam je le, da istočasno odhaja v Zadai eden najboljših jugo-slovanskfli mladincev in kapetan državne mladinske reprezentance, ki je tudi evropski prvak, Franc Volaj.
Pred uresničitvijo dolgoletne želje
Dolga leta si vsi športni delavci in vsi, ki jim je telesna kultura pri srcu, želimo, da bi bilo področje telesne kulture utejeno tudi zakonsko. Do-sedanje životaijenje, odvisno od obljub, večje ali manjše naklonje-nosti odgovornih ah vplivnejsih oseb, je v zadnjem času vneslo prvi razkioj v telesnokulturno organiza-cijo. Res je, da Moščani tega skoraj ne opazimo, kajti stalno imamo pred očmi cvetoči in'vzorno urejen sportni park Kodeljevo z uspešno delujočim družbeno rekreativnlm klubom Slovan. Vendar nas ta blišč ne sme zaslepiti. Res je, da se bolj-šajo možnosti za rekieacijo odraslih, res je, da je Kodeljevo urejeno, res pa je tudi, da niso urejene Moste, da na levem bregu Ljubljanice pravza-prav ni nobenega športnega kluba (z izjemo lokometašev Borca v Polju) tja do stika z občino Litija.
Vsa sredstva, ki se stekajo za te-lesno kulturo po redni poti, ne pre-segajo 70 starih mUijonov. Druga sredstva se zbirajo po sistemu ,,po-membnosti" in to nujno potisbna sredstva. Predloženi zakon o funk-cioniranju pa predvideva, da bi po redni poti v občini Moste-Polje vsa-ko leto zbrali med 200 do 300 mili-
jonov staiih dinarjev. Smotino raz-polaganje s tem denarjem bi ne-dvomno poživilo športno življenje, predvsem pa skrb za redno vadbo mladine. Ce se odločimo za ta za-kon, se torej zavestno zavzemamo za to, kar imamo na jeziku ob vsaki razpravi o telesni kulturi: športni delavci so dandanes le ,,fehtaci" za denar, za vzgojo pa nima nihče časa. Vendar je bistvo športnega funkcio-narja prav vzgojno delo.
Pravzaprav smo doslej omenjali le zakon o financitanju telesne kul-ture. V javni razpravi pa sta bila 2 zakona: že omenjeni in pa zakon o telesnokulturnih skupnostih. Slednji predvideva nove oiganizacije teles-nokulturne sfere, ki naj bolj ustre-zajo današnjemu stanju.
Javna razprava o obeh zakonih je že potekla. Sedaj je vrsta na repu-
bliški skupščini, da ju sprejme. Ve-ljati bosta začela z novim letom 1973. Še pred tem pa bomo na stra-neh Naše skupnosti poskušali zbrati ¦mnenja telesnokulturnih delavcev naše občine o tem, kako naj bi oba zakona v praksi vplivala na njihovo jlelo in kakšne organizacijske spie-membe bo to prineslo.
Ali je res lahko zeleno le Kodeljevo?
Vsak kvadratni meter mestne površine je treba danes odtehtati menda z zlatom, toliko je vreden. Kdor bi hotel vnesti med to naše zidovje prepotrebne zelene ali re-kreacijske povišine, bi naletel na nepremostljive ovire. Pa čeprav nam je zelenje potrebno kot pljuča in igrišča za otroke in odrasle kot vsak-danji kruh.
Včasih že kar neodgovorno seka-mo dievje, zidamo gaiaie na zelenih površinah ... Potem se pa dvigne hrup: uničujete nam pljuča, asfaltni morilci itn. Res je pioblem in grdo .. .
Cudno je to. Zdi se mi čudno in nerazumljivo, kako moramo npr. otioškemu igrišču v Rojčevi ufici reči. otroško igrišče, podobra po-vršini v Bavdkovi ulici dati podobno ime, pa da je (zaenkrat) zelena po-vršina ob vrtcu Angele Ocepkove za otroke igrišče s športnimi napiavami in da je zanemar)ena velika površina za poslopjem skupščine občine v Proletarski ulici 1 - letno telovadi-šče TVD Partizan Moste. Zdi se mi, da bi bUo res funkcionalnejše, da bi tudi tu stale garaže. Bi vsaj vedeli,
pri čem smo. In zahtevali bi od last-tiikov, naj uredtjo okolico in vzdržu-jejo red in čistočo.
Pa niso ti objekti (pa še kateri drugi zraven) zanetnarjeni od danes. Ze Pted leti smo v Naii skupnosti pisali o njih. Rezultat je bil le ostro reagiranje piedsednika kiajevne skupnosti Zelena jama in — nič diu-gega-
Poglejmo malo konkretneje:
Tako velike zelene površine, kot je letno telovadišče v Mostah, ni več moč dobiti v Ljubljani. Toda na vsej površini je le eno košarkarsko igri-sče z razpadajočimi koši, nepoko-šena trava, neobrezana živa meia in sledovi nekoč stoječih dreves.
Ob vrtcu so bila, ne tako dolgo nazaj, naiejena igriiiča in naprave. Praktično je ostal nedotaknjen le še asfalt. O obeh otroških igrišcih pa je škoda besed
S preselitvijo upokojenoev na Tabor se odpirajo možnosti dokočne ureditve Codellijevega gradu      4^|
Če pa skočimo piek Ljubljanice na Kodeljevo, se znajdemo v čudovi-tem športnemu paiku, s čudovitira uiejenim kopališčem, v objektu, ki je po smotrnosti uporabe prostora, po vzorni urejenosti in resnični iz-koriščenosti verjetno med najuspeš-nejšimi v Jugoslaviji.
Ali je mogoče, da je ta obiekt v eni občini. Tu zanemarjeno^t, tam urejenost, tu neizkoriSčenost, tam množična mladina na jgriščih, tu nered in ne-naga, tam lepa paša za oči.
Ali je vzomost na Kodeljevem le rezultat prizadevne krajevne skup-nosti ali še koga drugega? Ali bedi nad športnim parkom Kodeljevo le krajevna skupnost ali še kdo drug? Ce le krajevna skupnost in občani, zakaj ni tako še diugje? Ce še kdo drug, zakaj ni isti organ ali jcaikoli že je tako zavzet tudi diugod?
Prav gotovo ni tu posredi samo denar, ampak ljudje, delavni, za-vzeti. Sportni park Kodeljevo ne bi bfl to, če ne bi imel takih delavcev, kot sta Marjan Rožanc in VUi Oma-hen in njuni sodelavci. Ne z denai-jem, z ljubeznijo.
Toda, ali se ne bi dalo urediti, da bi po tolikih letih neuspelega uprav-ljanja prej omenjenih objektov prjili do tega, da bi vse športne objekte v občini (ali pa vsaj ločeno v Polju in Iočeno v Mostah) urejala nekakšna uprava športnih objektov? Ali bi se ne dalo uiediti, da bi še drugod zia-sli rekreacijski objekti, vzomo vzdrževani, za dobio pašo očem — in pljučem?
In'. ali zasluži to pisanje zopet le užaljen, oster odeovor, ali pa bi bilo lahko vzpodbuda k resnejši akciji?