ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK VllI. LJUBLJANA 1960 ZVEZEK 1 Ob petnajsti obletnici osvnboditoe objaoljamo d tej proi šteoilki letošnjega let- nika ^Kronike« članek, ki podaja eno izmed oblik težkega boja za osvoboditev. UREDiNIšTVO ILEGALNE GRAFIČNE TEHNIKE CENTRALNE TEHNIKE KPS V LJUBLJANI LUDVlK ČARNI Ilegalna Komunistična partija Slovenije i (KPS) je imela pred vojno izkušnje z izda- \ janjem ilegalne literature.^ Organizirala je ; svojo Partijsko tehniko (PT), ki jo je vodil j organizacijski sekretar Centralnega komi- j teja KPS Töne Tomšič. ■ Z okupacijo slovenskega ozemlja je KPS ■ v spremenjenih pogojih nadaljevala svoje; ilegalno delo na izkušnjah preteklosti. Cen- tralni komite KPS, iniciator in voditelj Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda, je dal svojo partijsko tehniko na razpolago narod- noosvobodilnemu gibanju. PT so preimeno- \ vali v Centralno tehniko Komunistične par- i tije Slovenije (CT KPS) in so poleg grafič- i nega in ciklostilnega oddelka ter oddelka za ; organizacijo zvez in dokumentnega oddelka j za izdajanje ilegalnih legitimacij in doku- i mentov osnovali še gradbeni oddelek za grad- njo bunkerjev, cinkografski, radijski, foto- grafski, pirotehnični oddelek in oddelek za kamuflažne predmete ter nabavni oddelek. Ljubljana je bila v prvih dveh letih sre- dišče CT KPS. Po kapitulaciji Italije pa se j je njeno središče preneslo na osvobojeno | ozemlje oziroma k narodnoosvobodilni voj- i ski. Da je bilo v prvih dveh letih središče j CT KPS v Ljubljani, je povsem razumljivo.; Ljubljana je razpolagala s tehničnim mate- j fialom in kadrom; tu je bilo do 18. maja 1942^ vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja; Ljubljana je bila neusahljiv vir tehničnega materiala in kadra tudi za tehnike, ki so vzporedno z ljubljanskimi rasle na terenu. : Tone Tomšič je konec leta 1940' prepustil vodstvo PT Dušanu Kraigherju-Jugu. Krai- : gher je prvi organizator in voditelj CT KPS. { Pod njegovim vodstvom je bila v okupirani Sloveniji zgrajena prva ilegalna tiskarna CT KPS. »PODMORNICA. Podzemni prostor, bunker za tiskarno je zgradil Rudolf Ganziti-Grad septembra 1941 v hiši Cesta na Brdo 95 na Viču. Hiša je bila : last CK KPS in jo je do konca septembra upravljal Avgust Stare.* Bunker je bil dolg tri, širok dva in pol in visok dva metra. Vhod je bil zgrajen skozi straniščna tla na poseb- nem mehanizmu po sistemu vozička.'' Ob močnem pritisku na straniščna tla — vhod — so se ta umaknila in tako je bil po stop- nicah možen vstop v bunker. Tiskarski stroj — majhen ročni tigel s krožnikom — je sporazumno z Dušanom Kraigherjem kupil Stane Cimperman pri »Papirocelu«. Ta stroj je bil brez barvnika, ker v prejšnji tiskarni ni bil v rabi. Barvnik je preskrbel Viktor Avsenek, ki je ta čas delal v Narodni ti- skarni. Tiskanje brez barvnika je bilo za- mudno, ker je bilo treba na vsakih toliko izvodov namazati novo barvo.' Delo v »Podmornici« je bilo izredno težko. V bližini je bila greznica, iz katere je skozi ilovnata tla pronicala voda.' Kruh, ki je ostal v tiskarni, ni bil po osmih urah nič več užiten.* Tone Tomšič je ob obisku povedal, da v tako slabem zaporu, kot je ta tiskarna, ni bil še nikoli.' Kljub takim pogojem je bila tu tiskana prva grafična literatura slo- venskega narodnoosvobodilnega gibanja. V tiskarni so tiskali od septembra 1941" do zadnjih dni julija 1942" in so natisnili: Delo, organ Centralnega odbora KPS, št. 3, september 1941;'- žepno izdajo pesmi Ma- teja Bora »Previharimo viharje«, 1942, 77 strani, ki jo je založilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet v nakladi 5000 izvodov;>3 pet številk časopisa »Osvobodilna fronta«, osrednjega organa OF slovenskega naroda v nakladi 6000 izvodov;'"* Georgij Di- mitrov, »O kadrih« (Iz referata na VIL kon- gresu Kominterne 1. 1935), Izdala Agitacijsko propagandistična komisija CK KPS, 8 stra- ni;'» slike narodnih herojev Slavka Šlandra in Ljuba Sercerja v črnem odtenku; lepake: Dichiarazione II comando generale delle truppe partigiane della Slovenia, 7. maggio 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA^JEVNO ZGODOVINO 1942, 8°; Izjava Glavnega poveljstva sloven- skih partizanskih čet — Na položaju, 7. maja 1942, 8"; Izdajalci razkrinkani! Izdala Osvo- bodilna fronta slovenskega naroda (1942), 8°; Komunike Centralnega odbora Komunistične partije Slovenije 21. februarja 1942, 8"; Ma- nifest vseslovanskega mitinga v Moskvi" (1941), 8»; Slovenci! (3. januar 1942 ...), Iz- dal Izvršni odbor OF, 16"; Slovenci! (Letoš- nji februar...). Izdal Izvršni odbor Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda (1942), 8"; Slovenci! Delovno ljudstvo Slovenije! Izdal Centralni odbor Komunistične partije Slo- venije (1941), 8»; Slovenci! (Dne 29. okto- bra ...), Izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte (1941), 8"; Slovenskim staršem in vzgo- jiteljem! (1942), 16"; Proglas Izvršnega od- bora OF — Slovenci! (1941), 8«; Slava pad- lim narodnim junakom! (1941), 16"; pesem: Tovarne vstanite'^... Tiskarski strojnik Stane Cimperman je opravil montažo tiskarskega stroja in tiskal prve strani v tiskarni. Pri tem sta mu po- magala Avgust Stare in njegova žena. Za Stanetom Cimpermanom so delali v tiskarni od oktobra 1941: tiskarski strojnik Srečko Pleško, ki je prišel v tiskarno iz partizanov, ročni stavec Rudolf Burič, Majda Vrhovnik in Pavel Kovač. Ti so delali v tiskarni do maja 1942." Od 2. julija 1942 do preselitve tiskarne v Kožarje sta tu delala ročni stavec Viktor Avsenek in tiskarski strojnik Slavko Krušnik.2o Neposredno z delom tiskarne je bil pove- zan navedeni Avgust Stare, ki se je konec septembra odselil na Dolenjsko. V začetku oktobra 1941 se je v njegovo izpraznjeno stanovanje vselil Anton Bizjak z družino. Ta je bil mizar in je skupno z mizarjem Ange- lom Kosovelom delal v mizarski delavnici, ki je bila v isti hiši in je služila za kamu- flažo. Žena Antona Bizjaka je kuhala teh- nikom, po potrebi prenašala pošto in s sig- nalno lučjo opozarjala tehnike na morebitno nevarnost. Stikalo signalne luči v tiskarni je bilo montirano v kuhinji poleg stikala za kuhinjsko luč.^^ Kurirka tiskarne je bila Darinka Smolin- ski, Mirko Zlatnar pa je vzdrževal zveze s partijskimi organizacijami.^^ Ivanka Alič- Detela, kurirka CT KPS, je iz tiskarne Slo- venija, Merkur (danes Tiskarna Toneta Tom- šiča), Ljudske tiskarne (danes tiskarna Ljud- ske pravice)^^ Učiteljske tiskarne (danes tiskarna Jože Moškrič) ter Blaznikove tiskar- ne prinašala stavek in črke z drugimi po- trebščinami vred. Zaradi konspirativnosti je bilo gibanje okrog tiskarne omejeno na najnujnejše po- trebe. Tehnika je bila kot poseben aparat ločena od partijskih organizacij in podrejena CK KPS. Stane Cimperman, ki je ostal po- vezan s svojo partijsko organizacijo, tovari- šem v celici ni smel zaupati svojega dela v tiskarni: le-to mu je onemogočalo, da bi iz- polnjeval naloge svoje partijske organizacije in je bil celo kaznovan.^"' Ta skrajna molčeč- nost delavcev in sodelavcev CT KPS je bila nujna, ker je bila tehnika »najmamljivejša točka za fašistično policijo«; potrebno je bilo, dobro jo skriti. General Robotti je že 28. avgu- sta 1941 izdal ukaz, da se za vsako ceno od- krijejo tajne partizanske tiskarne, ki so, so- deč po količini tiskanih letakov, v polnem razmahu.25 Zato so morale biti tehnike po- stavljene ne samo pri zanesljivih in konspi- rativnih ljudeh Partije, temveč tudi v okolici, ki je bila za to primerna. S tega stališča je bila Podmornica pravilno postavljena. Toda 23. februarja 1942 so italijanske vojaške ob- lasti obdale Ljubljano z žično oviro. Tiskar- na je ostala zunaj žice za približno 100 me- trov. V bližini tiskarne je bila glavna reflek- torska opazovalnica in bunkerji. Nedvomno je bilo prinašanje materiala in odnašanje ti- ska v takih okoliščinah skrajno nevarno, če že ne onemogočeno. Zato je CT KPS že delj časa nameravala preseliti tiskarno v Ko- žarje. Toda tam je bilo treba pripraviti bun- ker. Njegova gradnja se je zavlekla.^^ Itali- janski vojaki so bolj in bolj vestno in dosled- no kontrolirali okolico, ker so jih dolomitski partizani čestokrat izzivali s streljanjem v reflektorsko opazovalnico. Po požigu vasi Brdo 23. julija 1942 so sodelavci CT KPS tiskarno preselili. Dan ali dva zatem so itali- janski vojaki podrli vrtno ograjo in pose- kali kostanje okrog hiše, kjer je bila tiskar- na. Zdaj bi bil onemogočen vsak prihod v tiskarno. Toda Podmornico so že montirali v novem bunkerju pri kovaču Erbežniku v Kožarjih, kjer je 8. avgusta natisnila prvi tisk.27 Druga grafična tiskarna v Ljubljani je bila tiskarna .TUNEL,; Pripravljati sta jo začela v začetku leta 1942 Dušan Kraigher in Mitja Ribičič'" na Emonski cesti štev. 2 nad takratno tovarno. zamaškov'* v stanovanju mizarja Kranjca. Bunker je gradil vodja gradbenega oddelka CT KPS Rudolf Ganziti. Večjo podstrešno sobo je predelil s steno iz votlaka. Tako je nova tiskarna dobila tunelu podoben pro- stor in od tod tudi ime. Ta sobni bunker je bil dolg tri metre in pol, širok meter in pol in je imel majhno podstrešno okno. Slikar Vojska iz Šiške'^ je na novo poslikal sobo z enako barvo kot je bila prejšnja. Spodnji del ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVIN O KRONIKA sobe V višini pol metra je pobarval s črta- stim pasom oljnate barve. Med te črte je Rudolf Ganziti vgradil vhod v tiskarno, ki se ni razlikoval od ostale stene ter se je ob pritisku umaknil. Skozi to odprtino so se tehniki plazili v tiskarno. S tem je bil pripravljen prostor za tiskar- no. Tiskarski zaklopni stroj sistema »Bo- ston« so preskrbeli člani VOS OF. Zaplenili so ga 25. januarja 1942 v plavogardistični ti- skarni v Wolfovi ul. št. 12, kjer so tiskali plavogardistični časnik »Zarja Svobode«.^' Skupaj s strojem in črkami so zaplenili tudi 150 kg papirja.'* Februarja 1942 so v Tunelu začeli tiskati in so natisnili: Delo, št. 2, maj 1942, 22 strani. Ta številka kaže velik na- predek v tehnični opremi; bila je ilustri- rana. Zunanja in notranja oprema je bila delo Vlasta Kopača.^^ Slovenski poročevalec, posebna izdaja, maj 1942, 4 strani velikega formata. Številka je bila posvečena spominu Toneta Tomšiča.'* Osvobodilna fronta; izšla samo ena številka na 4 straneh." Prve partizanske izkaznice v 13.000 izvodih.'* Lasciapassare." Osebne iz- kaznice.'" Partizanske propustnice.*' Obraz- ce za ponarejanje dovoljenja članom VOS OF za vstop v sodnijske zapore pri reševa- nju Toneta Tomšiča.^^ Slike organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča v rja- vem odtenku.*' — Sokol v borbi za svobodo, 12 strani, Izdali Sokoli v Osvobodilni fronti.** — Letake: Izjava Glavnega poveljstva slo- venskih partizanskih čet. Na položaju, 7. maja 1942 (veliki format).*5 — Izjava Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, Na položaju, 7. maja 1942, 8". — Osvo- bodilna fronta slovenskega naroda. Gospo- darski odsek. Pomlad 1942 (Prvo slovensko narodno posojilo) ,*« 4"; Ovitek za Slovenski zbornik 1942.*' Tiskarna je obratovala do začetka avgu- sta 1942.** Tu so delali Stane Cimperman, tehnični organizator tiskarne, ročni stavci Jože Neuman, Rudolf Burič, Jure Ribičič ter Majda Vrhovnik, ki je pomagala pri stav- ljenju.*' Mitja Ribičič je bil voditelj tiskar- ne. Sovražnik v tiskarno ni vdrl. Opuščena je bila zato, ker je bil stik z njo zaradi ob- jektivnih pogojev vedno težji. V razdobju, ko je tiskarna »Tunel« prene- hala obratovati, je pričela v avgustu 1942^' z delom tretja grafična tehnika »TONE TOMSIC. V dvoriščnih prostorih v Šubičevi ulici št. 3. Tiskarna je bila neposredni sosed italijan- ske policije. Dvorišči tiskarne in policije je ločila le stena, ki so jo zazidali zidarji CT KPS. Pred tiskarno je bila tu postavljena knjigoveznica Gabrijela Skerla, ki je bil že od leta 1941 povezan s CT KPS. Leta 1942 je bila v njegovem stanovanju dokumentna tehnika. Da ne bi zaradi vse številnejših obiskov in večjega dela za potrebe CT KPS stanovanje postalo kompromitirano, je Ga- brijel Skerl predlagal Milanu Skerlavaju postavitev knjigoveznice, kjer bi z mnogo manjšo nevarnostjo opravljali delo za CT KPS.5' Gabrijel Skerl je bil knjigoveški moj- ster in postavitev knjigoveznice je bila le- galna.'^ Milan Skerlavaj se je dogovoril z lastnikom Akademske založbe in antikvari- ata Silvestrom Škerlom, naj se ta pomeni z lastnico prostorov v Šubičevi ulici št. 3 in ji pove, da bo del prostorov uporabil za skla- dišče, druge prostore pa njegov brat za knji- goveznico. Pozneje so tu postavili tiskarno. Knjigoveznico so z vmesno steno prezidali in tako dobili nadzemni bunker za tiskarno. Gradbena dela je opravil gradbeni oddelek CT KPS z zidarji Vencljem Goriškom, Fran- cem Petkom in Božičem v okviru gradbenega podjetja Staneta Sefica, aktivista OF. To podjetje je imelo osem stavbincev in se je preselilo v prazne prostore poleg knjigovez- nice. Nad tehnično pisarno gradbenega pod- jetja je bilo skladišče podjetja »Italbe«, pod- jetja s pisarniškimi potrebščinami (sedež v Torinu). Zastopnik podjetja je bil Alojz Ma- telič, sodelavec CT KPS. Iz tega skladišča je bil tajni vhod na podstrešje, ki je segalo tudi nad tiskarno. Iz tiskarne so na predlog Srečka Pleska napravili izhod, ki bi ga upo- rabili tehniki v primeru nevarnosti. S pod- strešja je bilo možno zlesti skozi okno na dvorišče stavbe Pokojninskega zavoda.^* Skozi ta prehod sta ušla ob vdoru italijan- ske policije Srečko Pleško in Rudolf Burič.^* V podstrešnem delu stavbe je bil doku- mentni oddelek CT KPS; tu je delal Vlasto Kopač. Poleg dela za dokumentno tehniko je izdelal tudi risbe za vso literaturo, ki je bila tiskana v tiskarni. Zlatko Močnik je iz- delal klišeje teh risb v cinkografiji na Ko- deljevem.*^ Legalna podjetja so dobro krila ilegalno tiskarno. V takih pogojih sta bila dovoz ti-, skarskega materiala in gibanje sodelavcev CT KPS manj nevarna in sorazmerno dobro krita. Tiskarski stroj »Amerikanko« na nožni po- gon je kupila CT KPS v tiskarni Slovenija.^« Ko so ga namestili v tiskarno, so zazidali ste- ne in ohranili le skrivni vhod v tiskarno. Na »vhodno« steno tiskarne so namestili pro- storno knjigoveško polico, katere robovi so pokrivali obrise tajnega vhoda, ki se je od- piral v notranjost. Električno napeljavo pa KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je uredil Ciril Lukinau. Ker so tehniki pre- uredili tiskarski stroj na nožni pogon na pogon z elektriko, je porabil seveda pri dnev- nem obratovanju 14—16 ur" precej elek- tričnega toka. Da bi ob kontroli električnega števca ne bila prevelika potrošnja toka sum- ljiva, so organizatorji CT KPS v knjigovez- nico pripeljali električne stroje. Uporabljali so jih le ob kontroli električnih števcev.''^ Ko so pričeli tiskati, so ugotovili, da je ropot tiskarskega stroja premočan. Na pred- log tiskarja Srečka Pleska so napravili okoli tiskarskega stroja leseno lopo v obliki ka- bine. Ker tudi ta še ni zadušila vsega ro- pota, so med dvojne stene kabine vložili ste- kleno volno, da so lahko nemoteno nadalje- vali z delom. Pa tudi to ni odpravilo v celoti bobnenja, ki je bilo zaznavno zlasti ob noč- nem delu.'*" Ta tiskarna je bila najuspešnejša grafična tehnika CT KPS v Ljubljani. V tiskarni so v petih dneh" natisnili brošuro, jo v knjigo- veznici zvezali in kompletno izdali. Natisnili so: Georgij Dimitrov, O kadrih, 1942, 11 stra- ni, št. 3." — V. I. Lenin, Revolucionarna vlada in revolucionarna vojska, 1942, 16 stra- ni, št. 5.»2 — Slovenski kristjan, v boj zoper belo gardo, 1942, 12 strani.«' — Delo, št. 3, 1942.84 — Ustava Zveze Sovjetskih sociali- stičnih republik z uvodnim govorom tovariša Stalina ob sprejetju Ustave SSSR na VIII. izrednem kongresu sovjctov 6. dec. 1936, 1942, 58 strani, št. 6.«-^ — J. V. Stalin, O na- cionalnem vprašanju, 1942, 46 strani, št. 7." — Delo, št. 5, 7. novembra 1942, Jubilejna številka ob 23. obletnici velike Oktobrske socialistične revolucije.*' — Lenin in Stalin, O agrarnem in kmečkem vprašanju, 1943, št. 8 (nepopolno).«* — Slovenski poročevalec, noveniber 1942, 16 strani, december 1942, 8 strani; oboje po 8000 izvodov malega for- mata." — Natisnili so še letake: Slovenci! (Velika italijansko-nemška ...), Sredi okto- bra 1942, Izdala Osvobodilna fronta, 8"; Za- vedenim in prisilno mobiliziranim! Položaj, 15. november 1942, Izdal Izvršni odbor Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda in Glav- no poveljstvo slovenske partizanske vojske, 8"; Tovariši, tovarišice! Izdala Mladinska OF (1942), 8». Od septembra 1942 so mesečno tiskali v tej tiskarni krušne karte v 1800 izvodih." Mnenje, da so tu tiskali obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ozi- roma finančno-gospodarskcga odseka Okrož- nega odbora Osvobodilne fronte v Ljubljani, je napačno. V ohranjenih arhivih prvič sre- čamo podatek o obveznicah v poročilu z dne 28. julija 1942,'^ kjer se trdi, da je izdelanih 6000 obveznic. To potrjuje tudi poročilo z dne 8. avgusta 1942, kjer se omenjajo iste obveznice.'2 pj-j ^eh obveznicah je po po- moti izpadla črka r iz besede »partizan- skih«.'' Ta napaka se je dogodila inž. Zoranu Tumi.'^ Ker so te uničili, je inž. Zoran Tuma natisnil nove, ki so bile odposlane na teren 14. avgusta 1942.'^ Natisnjene so bile z dvema različnima besediloma. Kako je prišlo do tiskanja obveznic, nam pojasni poročilo Mi- lana Škerlavaja Edvardu Kardelju:'« »... di- rektivo, da naj delamo bone z manjšo vsoto," smo prejeli prepozno. Smatram pa, da so ob- veznice na partizanskem ozemlju zelo ko- ristna in kreditna stvar in z ozirom na pri- like ekonomične, da jih boste s pridom in veseljem uporabljali.. .« Ni dvoma, da so bile tedaj prvič tiskane obveznice; tudi po- zneje so jih pošiljali na teren iz Ljubljane.'* V začetku je bila tiskarna »Tone Tomšič« namenjena prvenstveno za tiskanje brošur. CT KPS je vzpostavljala v tem času dve ile- galni tiskarni in imela v načrtu postavitev nove tretje ilegalne tiskarne, za katero pa sredi avgusta 1942 še ni bil določen prostor." Ta zadnja tiskarna ni bila vzpostavljena in je niso niti pripravljali. Delo tiskarne »Tone Tomšič« je bilo plod- no. Dosegla je ne samo zavidljivo kvantiteto, temveč tudi kvaliteto. V tiskarni sta delala tiskarski strojnik Srečko Pleško in ročni sta- vec Janez Štrekelj, nekaj dni pred propadom tiskarne pa ročni stavec Rudolf Burič, ko je Janez Štrekelj odšel na politično delo.*" Ti- skarjem in sodelavcem tiskarne je pretila nevarnost zaporov, internacija in celo smrt. Ni jim sledil le okupator, temveč tudi domači nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja. Ohranjeno denunciantsko pismo generalu Mariu Robottiju je že 23. avgusta 1942 opo- zorilo okupatorske vojaške oblasti, da »v Šubičevi ulici 3 so in prihajajo komunisti«.*^ Belogardisti so tudi z listki na vhodnih vra- tih hiše opozarjali okupatorja, da se v tej hiši dogaja nekaj sumljivega.*' Oddelek italijanske policije je -22. febru- arja 1945 vdrl v knjigoveznico. V tiskarni je zasvetila rdeča signalna luč, ki je opozorila na nevarnost Srečka Pleska in Rudolfa Bu- riča. Prenehala sta s tiskanjem. Ko sta ugo- tovila, da so v knjigoveznici Italijani, sta oborožena previdno pobegnila preko pod- strešja ter dvorišča Pokojninskega zavoda na ulico. O preiskavi knjigoveznice sta ob- vestila aktiviste CT KPS, ki so prihajali v knjigoveznico po opravkih, da ne bi prišli policiji v roke. Ni jima uspelo obvestiti vodi- telja tiskarne Borisa Kariža. Tako ga je po- licija aretirala, ko je vstopil v knjigovezni- co.** Preiskala je vse prostore in našla dak- tilografiran tekst, pripravljen za tisk, ter od- 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA padni papir, na katerem so bili tiskani Slo- venski poročevalec in brošure; tiskarne sa- me ni odkrila. Kljub temu, da je policija aretirala uslužbence knjigoveznice, njen uspeh le ni bil popoln. Toda imela je dokaz- no gradivo, ki je pričalo o zvezi z ilegalno tiskarno, in pridržala je v zaporu aktiviste tiskarne; te je na različne načine prisilila k priznanju. Po indikaciji, ki jo je dobila, je 10. marca 194'5*'' vdrla v tiskarno. Sloven- sko kontrarcvolucionarno časopisje je z za- dovoljstvom ugotavljalo, da je odkrita »osrednja komunistična tiskarna«, a nehote dalo priznanje organizatorjem CT KPS, da je tiskarna »zelo dobro urejena«.** Italijan- sko vojaško vojno sodišče pa ni štedilo z ob- sodbami aktivistov CT KPS.*' V času, ko je obratovala tiskarna »Tone Tomšič«, je CT KPS vzpostavljala četrto ile- galno grafično tiskarno »TEHNIKO. v ulici Milana Majcna št. 47** v Šiški, kjer je bila prej ciklostilna tehnika. V prednji in dvoriščni stavbi so bile razne delavnice. Pro- store mizarske delavnice, kjer je bila postav- ljena tiskarna,*' je vzel 1. julija v najem Janez Ovsenik.'" Ker ni imel mojstrske di- plome, je delavnico prevzel Janez Turk; ta je pričel z delom v začetku avgusta 1942." Denar za opremo mizarske delavnice so pre- skrbeli organizatorji CT KPS, kolikor mi- zarja sama nista imela opreme.'^ Delavnica je imela dva prostora. V prvem sta delala dva mizarja, v drugem je stal kombiniran mizarski stroj. Pod njim je bila pravokotna jama 4X5 m." Mizarji so jo prej uporab- ljali za žaganje in lesni odpadni material. Zabctoniral jo je zidar Vencelj Gorišek. V tako nastalem podzemnem bunkerju so na- pravili tehniki tiskarno. Tajni vhod, ki ga je zidar povezal z regulatorjem za vodo, se je pogrezal in dvigal s pomočjo mehanizma, ko je voda ob pravilni naravnavi vodnega kolesa stekla po ceveh. Ventilacijo je speljal skozi dimnik. Bunker so opremili še z elek- trično napeljavo in signalno lučjo.'* Srečko Pleško je montiral stroj'' — nožni t igel —, ki ga je preselil od Korošina Janez Ovse- nik.'^ Grafičarji v ljubljanskih tiskarnah so preskrbeli za tiskarno znatno količino črk. Kot tehnika sta delala tu ročni stavec Alojz Ajdišek in tiskarski strojnik Rudolf Babnik; nekaj dni tudi tiskarski strojnik Bojan Se- kula. Tiskarna je obratovala od približno 10. avgusta" do 23. septembra 1942, ko so jo okoli 10. ure odkrili italijanski vojaki.'* Tu so natisnili: Delo, št. 4, julij 1942, naklada 3000 izvodov (propadla z odkritjem tiskar- ne)." ~ Letake: Per la difesa dell' U. R. S. S., per la pace, la libertä e il benessere, naklada 13.000 izvodov,"« Izdala KP Italije, 8»; — Odredba Glavnega štaba slovenske partizan- ske vojske z dne 27. avgusta 1942, naklada pribl. 15.000 izvodov.*" — Proglas, Slovenci! (Vsi besni napori...), Na osvobojenem ozem- lju, dne 27. avgusta 1942, Izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na- klada ok. 6200 izvodov. 8». ~ Slovenci! (Kdo je izdal in prodal...), Izdala Osvobo- dilna fronta.'" — Natisnili so tudi neke nemške legitimacije. *"* 8". Italijanska policija je že v začetku sep- tembra prišla v mizarsko delavnico. Takrat niso iskali tiskarne, tudi vprašali niso po njej. O tem so govorili na svojem sestanku tudi tehniki in najožji sodelavci tiskarne.*" Nekaj časa so sicer prenehali z delom, toda kmalu so nadaljevali; prav to pa je bilo usodno. Isti dan, ko so obnovili delo, je oku- pator z vso gotovostjo vdrl v tiskarno. Toda ne skozi tajni vhod; prebili so steno bun- kerja na mestu, kjer je bilo pred postavit- vijo tiskarne okence. Ko so pričeli vojaki streljati v tiskarno in pozivati oba tiskarja k predaji, sta le-ta z bojem poskušala pre- biti vojaški kordon."' Iz obkoljenega bun- kerja je prvi skočil Alojz Ajdišek in takoj vrgel ročno bombo. Prebil se je, toda pri pre- hodu sosednje ograje je bil ustreljen. Rudolfa Babnika pa so pozneje z mizarjem Janezom Turkom ustrelili kot talca."" Franca Goloba je policija aretirala v mizarski delavnici in ga kot ujetnika pridržala na avtomobilu. Golob je izkoristil zmedo med vojaki, ki jo je povzročil drzni Alojz Ajdišek, in pobegnil. Golob je bil v najtesnejši zvezi s tiskarji in njihova neposredna pomoč. Po uničenju ti- skarne je odšel v partizane. Nedvomno je bila tiskarna izdana, ker si drugače ne moremo razložiti vdora vojaštva ob zazidanem oknu. To nam potrjuje tudi neka skica, ki jo je imel pri sebi neki ita- lijanski oficir, ko je prišel pred vdorom v mizarsko, delavnico. Spraševal je mizarja o kletnem prostoru, s čimer je mislil na tiskar- ski bunker."* Po ohranjenih virih lahko po- vem le to, da je do izdaje prišlo zaradi ne- konspirativnosti."" »Tehnika« je bila prva ilegalna tiskarna, ki jo je odkril okupator. Do takrat je bil to tudi največji vdor v CT KPS. Italijanska policija je pri zasliševanjih zvedela za orga- nizatorje CT KPS, a jih brezuspešno iskala; odkrila je le nekaj ilegalnih zvez. Italijan- sko vojaško vojno sodišče je izreklo areti- ranim 59 let ječe,*" dva pa so ustrelili kot talca. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Okupator je sicer uničil tiskarno, ni pa mogel zatreti izhajanje ilegalnega tiska. V tem času je bila namreč v polnem teku ti- skarna »Tone Tomšič«, CT KPS pa je orga- nizirala še novo ilegalno tiskarno »Jamo« ali »Trugo« v Vodmatu. Sicer je sovražnik odkrival grafične in ciklostilne tehnike ter zapiral in obsojal akti- viste CT KPS na dolgoletne ječe, toda mesta aretiranih so zasedli drugi, ki so enako ne- umorno skrbeli za narodnoosvobodilni tisk. Misel narodne osvoboditve in ljudske revo- lucije je pritegovala vedno nove, progresiv- no usmerjene ljudi, med aktiviste OF. Bila je logična nujnost, da je okupator od- krival ilegalne tehnike, ki jih je neumorno iskal že od samega začetka. Tisk je bil mo- bilizacijsko sredstvo Osvobodilne fronte slo- venskega naroda, proti kateremu so bile brez moči dobro oborožene in mnogoštevilne enote italijanske vojske in policije. Brez moči zato, ker ni okupator nikoli vedel, kdaj in od kod je prihajal ilegalni tisk. Ce bi ga hotel za- treti, bi moral uničiti ilegalne tehnike. Kot je bilo neuničljivo narodnoosvobodilno giba- nje, tako so bile neuničljive tudi tehnike. Na- mesto opuščenih ali izdanih ter odkritih so rasle nove in nove. Ilegalna tiskarna »JAiMAt ALI »TRUGAj je bila peta ilegalna tiskarna v Ljubljani. Organizatorji CT KPS so jo postavili v su- šilnici za les mizarske delavnice Alojza Jev- nikarja Pod Ježami blizu Zelene jame.*" Gradnja te tiskarne je povzročala največ skrbi izmed vseh gradenj ilegalnih tiskarn. Ko so pričeli kopati bunker zanjo in hkrati preurejati stavbo zaradi kamuflaže, so na- leteli na živo skalo. Te zaradi zaprtega pro- stora niso mogli razstreliti, pač pa so jo mo- rali razbiti. To je. zavleklo gradnjo na pet mesecev.**^ Bunker so zgradili pod vodstvom Venclja Goriška zidarji-aktivisti CT KPS v okviru gradbenega podjetja Staneta Šefica.*" Električno napeljavo je uredil Ciril Luk- man. Tiskarski zaklopni stroj »Feniks« je bil kupljen v tiskarni Slovenija in so ga podnevi prepeljali v tiskarno. Ko so name- stili stroj, so bunker popolnoma zazidali in vgradili tajni vhod. Kakor drugi je bil tudi ta opremljen s signalno lučjo in ventilacijo. Tu sta natisnila tiskarski strojnik Stane Cimperman in ročni stavec Rudolf Burič od približno 10. decembra''* do 22. decembra 1942115 naslednje tiske: Sokol v borbi za svo- bodo, št. 2, december 1942, 28 strani. Izdali Sokoli v Osvobodilni fronti. — Letaka: Po- ziv vsem Slovencem, ki so sposobni nositi orožje!. Položaj, 15. novembra 1942, Izdal Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenske- ga naroda in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet,"« naklada 10.000 izvodov, 8«. — Prva stran Slovenskega poročevalca, ki je bil že v celoti pripravljen za tisk.'" Dopoldne 22. decembra 1942 so italijanski vojaki aretirali Alojza Klančnika"*^ v tre- nutku, ko je peljal na ročnem vozičku lite- .raturo na javko. V tem času je okupator izvajal po mestu blokade (»božične racije«). Aktivisti v tiskarni o tem niso bili pravo- časno obveščeni; tako je zašel kurir z lite- raturo vred v blokado. Vsa literatura, kar je je bilo tiskane v » Jami«, je propadla. Mi- zarju Antonu Jevnikarju, ki je s kolesom spremljal kurirja, je uspelo, da je kontroli ušel. Tako je pravočasno obvestil tiskarje in pomočnike v svoji delavnici. Tiskarja sta se rešila, Anton Jevnikar pa je ušel aretaciji."* Italijanski vojaki so še isti dan poročali svo- jemu poveljstvu, da so odkrili tajno tiskar- no.'2» Medtem ko je okupator odkril tiskarni »Tehniko« in »Trugo«, je še obratovala ti- skarna »Tone Tomšič« in vzporedno z njo cinkografija m tiskarna na Kodeljevem. Do vzpostavitve cinkogra- fije na Kodeljevem je bil cinkografski odde- lek brez stalnega prostora. V začetku je bil v ulici Milana Majcna 47, nato v Gerbičevi ulici 9, končno se je z zgraditvijo podzem- nega bunkerja naselil v vili Borisa Raceta v Adamič-Lundrovi ulici 34. Idejo o vzpo- stavitvi in prostor za cinkografijo je izbral Dušan Kraigher.'^' Graditi jo je začela ja- nuarja 1942'^^ gradbena ekipa CT KPS v okviru legalnega podjetja Staneta Šefica (Vencelj Gorišek, Franc Petek, Franc Pi- škur). Največ težav so imeli z izkopom več kot 40 m' zemlje za zgraditev bunkerja. Ta je bil dolg 4 m, širok 2,5 m, visok 3,5 m.'^' Izkop in odvoz bi lahko postala sumljiva posebno zato, ker so na travniku nasproti vile imeli belogardisti vojaške vaje pod po- veljstvom italijanskih oficirjev.'^* Drug pro- blem pri gradnji je bil odtok vode. Te je mnogo uporabil cinkograf pri izdelavi kli- šejev in fotografskih posnetkov. Zato so pod bunkerjem izkopali jamo za približno 1 m' vode, ki sta jo tehnika z ročno črpalko črpala v odtok kanalizacije. Cinkograf je porabil tudi mnogo električnega toka zaradi uporabe obločnic pri fotografiranju raznih dokumen- tov. Zato so električni tok speljali enako kot v nekaterih drugih tiskarnah mimo električ- nega števca. Delo v cinkografiji je bilo skrajno nevarno. Zaradi uporabe različnih kislin je cinkograf CASOPIiS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Cesto bruhal kri. Petrač je 14. avgusta 1942 pisal Edvardu Kardelju, da bi zaradi na- pačne gradnje dimnikov v stavbi, v katero so speljali ventilacijo, cinkograf skoraj umrl.y cinkografijo so ponovno poslali stavbince. Vgradili so še en ventilator, pa tudi ta ni posrkal vseh kislinskih hlapov v cinkografiji. V njej je delal cinkograf Zlatko Močnik od 7. avgusta 1942»28 do 3. aprila 1943, ko je ita- lijanska policija v jutranjih urah vdrla v cinkografijo.'" Po propadu tiskarne »Jama« je v cinkografiji delal tudi Stane Cimper- man. Od januarja 1943,'^^ ko so iz tiskarne Tunel preselili tiskarski stroj, je z ženo Karlo tiskal krušne karte. Tako moramo od janu- arja 1943 govoriti o cinkografiji in tiskarni na Kodeljevem. Tiskanje krušnih kart je bil počasen in težaven tisk. Tiskarski stroj je bil majhen in je tiskar moral krušno karto poslati devetkrat skozi stroj, preden je bila natisnjena. S cinkografijo in tiskarno na Kodeljevem je propadla poslednja ilegalna grafična teh- nika v Ljubljani. Ni pa prenehal izhajati ilegalni grafični tisk, kajti tiskali so ga akti- visti v legalnih ljubljanskih tiskarnah. OPOMBE 1. Ob prazniku slovenskega tiska. Ponatis v: Boris Zi- herl, Književnost in družba, Ljubljana, 1957, str. 481—495; Dr. Jože Potrč, II. kongres Komunistične partije Slovenije, Ljubljana 1949; Spomini v Arhivu Centralnega ko-miteja KPS (Arhiv CK KPS) ter rv Arhivu Instituta za zgodovino delavskega giibanja na Slovenskem (Arhiv IZDG); Zbornik Ljubljana v ileg&li, str. 201. — 2. Edvard Kocbek, TovariSija, Ljubljana 1949, str. 14. — 5. Arhiv tehnik v Arhivu IZDG. — 4. Spomini Milana škerlavaja-Petrača v IZDG b tem upošteva.mo ustni vIt Viktorja Avseneka in Antona Bizjaka, da je tiskarna obratovala še kaik teden po požigu vasi iBido, je datiranje obratovanja (tiskarne do zadnjih dni julija 1942 utemeljeno; gl. tudi Ljudsko pravico (LdP), 21. avgusta 1949. — 12. V opombah k ponatisu iDela 1941/2, Ljubljana, 1947, je na strani 250 navedeno, da je bilo v ^Podmornici« tiskano Delo št. 2, avgust, in št. 5, september 1941, ter št. 1. februar 1942, kar pa ni točno. Delo št. 2 je bilo tiskano s pomočjo cinkove ■plošče, da okupator po čiikah ne bi odkril tiskarne, v ti- skarni Slovenija v Vegovi ulici št. 6 i(Ustni vir: Božo ,KoI- man in Jože Prašnikar). ^Brošura IGT in nepodpisana izjava v Arhivu IliDG, fasc. 527, navaja, da je tiskarma Turna v Vodmatu tiskala eno številko Dela, kar potrjuje ustni vir Ostoja Tuime. Ta meni, da je Delo, tiskano v njihovi tiskar- ni, imelo dvokolonski tisk (Delo št. 1, 1942, ga ima), moti pa ga glava Dela v rdečem tisku. .Ne izključuje, da za to ne bi poskrbel brat inž. Zoran Tuma. Za vse druge številke Dela, ki so bile tiskane v Ljubljani, imamo točne podatke, v kateri tiskarni so bile, tiskane. Na osnovi tega se lahko odločimo, da je bilo Delo št. 1, 1942, tiskano v Tumovi tiskarni. — 13. SPor je 1. jul. 1942 prinesel vest, da je izšla ta pesniška zbirka in velja 10 lir. Dražja je bila luksuzna izdaja, ki pa jo je partizansko poveljstvo odtegnilo t^rodaji in jo uporabilo kot nagrado odlikovancem. Pesmi je vezal v usnje in platno knjigoveški mojster Gabrijel Skerl na stanovanju v Selenburgovi ulici, kjer je bila nekaj časa tudi dokumentna tehnika, in v knjigoveznici v Šubičevi ulici št. 5. Po njegovi aretaciji jih je v isti knjigoveznici vezal Anton Baggia (Ustni vir: Milan Skerlavaj, Anton Bag- gia, Gabrijel Skerl). Okrog tisoč izvodov pesmi so zvezali v knjigoveznici Gulič v Ta.včarievi ulici št. 4 (Spomini D. Guliča v Arhivu IZDG). Odličen sprejem pesmi naj nam prikaže poročilo poveljstva Lil. grupe odredov Glavnemu poveljstvu 9. julija 1942: »Prispela je pošiljka pesmi Mateja Bora. Poslanih je bilo 200 izvodov, do našega štaba je pri- spelo samo še okoli 190 izvodov. Danes Vara pošiljamo 50 v usnje vezanih in 90 v platno vezanih . . . Ostanek pa smo razdelili in je dobil vsak politični komisar po 1 izvod. Pro- simo, da nam, če je le mogoče, vrnete še vsaj nekaj izvo- dov.« Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 5, dok. št. 54 (Zbornik VI/5, dok. št. 54). Pesmi so bile prej ciklostirane. O tem gl. sponiine Adolfa Ariglerja-Bodina v Letopisu Mu- zeja narodae osvoboditve LRS 1957. — 14. Leto .1, št. 1, sredi novembra, št. 2 v začetku decem.bra, št. 5 sredi decembra. Ta številka ima glavo v rdečem tisku. Leto II, št. 1 v za- četku januarja, št. 2 sredi januarja 1942. — J5. Ustni vir Viktorja Avseneka. — 16. Slike Ljube Sercerja so bile tiska- ne že letu 1941, kar potrjuje izjava Jožeta Stuseja, ki jih je decembra odnesel v Senovo .(Arhiv Okraj, odbora Zveze borcev Ljubljana, fasc. 51/551). — 17. Gl. Delo, št. 5, sep- tember 1941. — 18. (Iz obdobja, v katerem so tiskale ilegalne grafične tehnike CT KPS v Ljubljani, nisem uspel razrešiti, kje je bilo tiskanih še 7 letakov, ki jih hrani Narod, in Univ. knjižnica oziroma knjižnica Instituta za zgodovino delav. gibanja na Slovenskem (-upo-števal sem tudi ilegalni tisk legalnih tisikarn). iPri obravnavanju ilegalnih tiskarn ne omenjaan posebej, da so te tiskale tudi listke za potresne akcije. — 19. Izjava Srečka Plečka v Arhivu CK KPiJ in ustni vir A. Bizjaka. — 20. Izjavi obeh v Arhivu CK KPS. — 21. Ustni vir A. Bizjaka in njegove žene. — 22. Ustni vir V. Avseneka in LdP, 1949, št. 197. — 23. LdP, 1949, št. 197 in št. 202. — 24. Borec, 1957, str. 120 in članek »Problemi naše tehnike, v (Delu št. 5, 1941. — 25. Arhiv XI. C. A., fasc. 247 ((takrat še ni tiskala nobena ilog. grafična tehnika — L. C). — 26. Gl. spomine Jožeta Pezdirca v IZDG. — 2?. LdP. 21. VII. 1951) in ustni vir Viktorja Avseneka. — 30. LdP, 21. VII. 19516. — 3J. Danes tovarna pletenin »An- gora«. — 32. Spomini Rudolfa Ganzitija v Arhivu CK KPS. — 33. Franček Saje, Belogardizcm. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana; str. 204; Zbornik V.1/5, dokum. št. 11, Borec, iv57, str. 122. — 34. Pisano E. Kardelja tov. Titu (Zbornik Vl/2, dok. (št. 54). — 35. Petrač. — 36. Ustni vir Staneta Cimpermana. V času iNIOB prvi tiskan Slovenski poročeva- lec. — 3?. Ta številka je izšla z dvema različnima naslovo- ma. Tekst in stavek je pri obeh enak. Enkrat je izšla kot osrednji organ Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leto II., posebna izdaja, junij 1942, drugič kot organ Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leto II., št. 2, junij, 1942. 38. Poročilo vodje CT KPS 28. VIiI. 1942 E. Kardelju ((Zbornik Y1/5, dok. št. Ö5). Tajno ime tiskarne »stara ätacuua«, ki je navedeno v dokumentu, je v opombi št. 2 razrešeno kot tiskarna Toneta Tomšiča, kar ni 4očno. V tem poročilu navaja Petrač, da je v času poročanja ta tiskarna tiskala Delo, (Lasciapa^sare, partizanske izkaznice in osebne izkaznice. Po ustnem viru Janeza Streklja tiskarna Toneta lomšiča ni tiskala partizanskih izkaznic, le oštevil- čili so jih v knjigoveznici. Lasciapassare na sivem papirju za italijanske oblasti je tiskal Staue Cimperman v Ljudski tiskarni, kjer je bil v službi (gl. iBorec, 1957, str, 12, le na- mesto osebnih izkaznic vstavi lasciapassare). Tajm je Yzel nad sto izvodov in jih dal dokumentnemu oddelku. Take je pozneje tiskal v Tunelu (ustni vir). uNoiben podatek pa ne navaja, da bi tiskarna Tone Tomšič tiskala lasciapassare. Iz tega sledi, da je »stara štacuna« tiskarna Tunel. Iz po- datka, da je »stara štcuua« tiskala Delo, ne moremo ničesar sklepati, ker so Dela, ki so bila tiskana v Tunelu in ti- skarni Tone Tomšič, vsa izšla tudi na osvobojenem ozemlju (Podatek v knjižnici IZDG). — Partizanske izkaznice so bile tiskane na rdečem kartonu. To je bil tretji .primerek partizanskih izkaznic; prva dva primerka sta bila odklo- njena. (Stavek za izkaznice je stavil Viktor Avsenek v Na- rodni tiskarni :(iUstni vir V. Avseneka). Fotokopi(jo izkaznic gl. v Zbornik VI/3. — 39. Lasciapassare = prepustnica, ki jo je morala imeti vsaka oseba, starejša od 14 let, za pre- hod preko ljubljanskega bloka od (1. marca 1942 dalje (Služ- beni list za Ljubljansko pokrajino — SiLLP — No il, 14 in 21 leta 1942). Ker je dokumentna tehnika ponarejala Lascia- passare, so jih italijanske oblasti pogostokrat menjavale in opremljale z različnimi žigi. — 40. .Mišljene so Carte d'iden- titä, prve okupatorske osebne izkaznice, ki so jih morale imeti vse osebe, stare nad 15 let, bivajoče v Ljuibljanski po- krajini od 20. .111. 1942 dalje. Te so zamenjali 51. Vili. 1943 2 novim obrazcem osebnih izkaznic (SLLP, 1942 .No 20, in 1945. (No 44). — 4t. Ustni vir (Staneta Cimpermana. — 42. Kliše izdelal Zlatko Močnik v klišarni v Genbičevi ulici 9. Obrazce je tiskal na formatu A 4 Stane Cimperman. Knji- goveška dela so opravili v knjigoveznici Gulič (Spomini Z. Močnika in D. Guliča v IZDG ter ustni vir S. Cimper- mana in Jožeta 'Neumana). Več o tem gl. v Borcu, 1954, str. 184. — 43. Ustni vir Staneta Cimpermana in Jožeta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Neumana. Tone Tomšič je bil ustreljen 21. V. 1942. — 44. Brošura ima na naslovni strani sokolski wiiblem v rdečem tisku. .Slovenski ix*ročevalec je objavil H. IV. 1942, št. 15, med vestmi, da je izšla ta brošura. — 45. Letak je srtavil Viktor Avsenek v Narodni ttskarni z enakimi črkami, kot je bil tiskan letak ital. okupacijskih ubUisti, ki je obveščal prebivalstvo o streljanja tailcev. Ker je bil format letaka preveliJc za .tiskarski stroj v tiskarni, gu je Stane Cimper- man pri tisku trikrat poslal skozi tiskarski stroj. (Ustni vir V. Avseneka m S. Cinipermana). Ta letak so aktivisti OF prilepljali iia omenjeni leta-k it. okupacijskih oblasti. — 46. Ustni vir iStaneta Cimporiiiana. — 47. Ustni vir Jožeta .Neu- mana. — 48. Gl. opombo 3H. Ustaljeno mnenje, da je Tunel obratoval le do junija l*»4-2, zavrača omenjeno poročilo. Tndi Stane Cimperman pravi, da je obratovaJ Tunel delj časa. ne le do junija. Iz poročila vodje CT KPS 8. VUL 1*M2 Kardelju lahko zaključimo, da Tunel ni več obratoval t/.bor- nik Vl/5, dok. št. 102). 49. IGT. — 50. Mnenje, da je tiskarna začela obratovali junija 1942, je napačno. Za Ga- brijelom Skerlom, ki je vodil knjigoveznico do aretacije 28. VI. 1942 i(Tribunale imilitare di Guerra — Vojaško vojno sodišče, TxMG, fa,sc. 9"^0), je prevzel vodstvo knjigoveznice Anton .Baggia. Po ustnem viru i-stega Baggie takrat tiskarna še ni bila postavljena. Šele po dveh ali treh tednih so pri- peljali organizatorji tiskarne tiskarski stroj in nato sezidali bunker. Iz poročila 28. Vil. 1942 (iZbornik VI/5, dok. št. 85) lahiko razberemo, čeprav ni popolnoma ohraoijeno, da je takrat obratovala le ena tiskarna in to Tunel (upoštevaj opombo 58). Tisikarna Toneta Tomšiča je začela obratovati pred 8. VIII. 1942, ko vodja CT KPS poroča Ka^rdelju; >Z upostavljanjem tigelske tehnike smo napredovali v toliko, da je v obratu že 1 tigel na po^on ter kompletna knjigo- veznica...« (Zbornik VI/3, dok. 1(12). — 51. Ustni vir (ia- briijela Skerla. — 52. OjHvmba 5 k dok. št. 56 v Zborniku ViI/4 je napačna — knjigoveznica je bila legalna. — 53. IGT. — 54. Več gl. v Borcu, 1954, str. 434. — 55. Ohranjeni seznam o izdelanih kliŠejih v cinkografiiji v liDG. — 50. Ustni vir iBožo Kolman, Jože Prašnikar in drugi. — 57. LdP, 1955, št. 85. — 58. IGT. — 59. IGT. — 60. Poročilo vodje CT KlPS lD. Kraigherju (Zbornik Vl/4. dok. št. 56). — 61. Brošure, tiskane v tej tiskarni, razen: Slovenski kristjan, v boj zoper belo gardo, je izdala Agitprop komisija CK KPS. Označene številke so tiskane na naslovni strani brošuir. Manj- ka št. 4, ki jo moremo dopolniti s ciklostilno izdajo bro- šure: Lenin, Tretja internacionaJa in njeno mesto v zgodo- vini. — 62. Iz različnih poročil v Arhivu CK KPS, fasc. II 1942, se da ugotoviti, kdaj so bile brošure natiänjtme. Ta brošura je bila tiskana okoli 14. VIII. 1942. — 63. Brošura je bila natisnjena pred 14. IX. 1942. iBrošura z istim teks- tom je bila natisnjena tudi v tiskarni v Kožarjih, le da ima zaradi razprtejšega tiska 14 -strani. — 64. iNatisnjeno pred 14. IX. 1942. — 65. Brošuro ,so tiskali 24. IX. 1942. — 66. Dne 19. XI. 1942 so brošuro odposlali na teren. — 67. Ure- dil jo je [Boris Ziherl (Ustni vir tovariša Borisa Ziherla). — 68. Danes je težko ugotoviti naklado brošur, kajti podatki so zelo različni. Najverjetneje so bile natisnjene v 5000 izvo- dih, (Na teren so bile poslane v 500 izvodih, razen brošure O nacionalnem vprašanju, ki so jo poslali v 1000 izvodih (pismo Petrača nofv. 1942 Freuicu Leskošku in Borisu Krai- gherju v Arhivu CK KPS, fasc. II 1942). — 69. To sta dru- ga in tretja številka tiskanega Slovenskega poročevalca. — 70. V tej tiskarni so bile prvič tiskane ilegalne krušne kar- te ('Zbornik VI/4, dok. št. 56); seznam izdelanih klišejev Zlatka Močnika v IZDG. — 71. Zbornik VI/3, dok. št. 85. — 72. Zbornik Viy3, dok. št. 102. — 75. Isto. -- 74. Ustni vir Ostoj Tuma. — ?5. Poročilo Milana Skerlavaja 14. VUL 1942 Edvardu Kardelju (Arhiv CK KPS, fa.sc. II, 1942). — 76. Isto. -- 77. Boni z imanjšo \soto po 100 lir in 50 lir so bili tiskani šele leta 1943. M. Skerlavaj v poročilu 11. JI. 1943 pravi, da so ti boni v delu ^(Arhiv CK KPS, fasc. 11, 1943). — 78. Ul. poročila CK KPS v Arhivu CK KPS, fuse. II, 1942). - 79. Poročilo M. Skerlavaja 14. Vll.l. 1942 Kdvardu Kardelju (Arhiv CK KPS, faisc. Ii l'>42). — 80. Od febru- arja do septembra 1943 je bil sekretar RK KPS Bei.igrad. — 82. Datum poštnega žiga, fotokopijo pisma gl, v Borcu, 1954, str. 43?. 83. LdP, 21. VIL '1936. — 84. -Bort«, 1954, str. 454. — 85. TMG, fasc. 930. ~ 80. Slovenec, 1943, št. 78 in 79, Slovenski dom 7. IV. 1943. — 87. TMG, fa.sc. 930; Boris Kariž obsojen na 30 let zapora, Anton iBaggia na 25 let, :Nikolaj Stare na 18 let, itd. Glej tudi Jutro, 1943, «t. 110. - 88. Takrat Jernejeva cesta. ~ 89. TMG, fa^sc. 584. — 90. Ohranjena pogodba o najemu lokala med Janezom Ovsenikom in Pavlo Golob v IZÜG. — 91. TMG, fasc. 584. - 92. Borec, 1958, sir. 471. — 91. Isto. — 94. Petrač. - 95. TMi(;, fasc. 584. 96. Borec, 1958, str. 471. — 97. Iz poro- čila 8. Vili. '1942 (Zbornik Vl/5, dok. 102) je razvidmo, da tiiskarna še ni ol)ratüvala. Ko Petrač spet poroča Kardelju 14. VlII. 1942, zvemo, da je ti'skarna že v obratu (Arhiv CK KPS. fasc. II, 1942). Glej TMG, fasc. 584. — 98. Arhiv Visokega komisariata, fasc. 4, TMCJ, fasc. 584, poročilo Vlada Krivica 24. IX. in Petrača 24. IX. 1942 E. Kardelju v Arhivu CK KPS. Datum v opombi v Zborniku VI/4, dok. št. 56, je napačen. — 99. Poročilo Lidije Šentjurc 29. IX. 1942 E. Kardelju in poročilo Vlada Krivica 3*. IX. 1942 v Arhivu CK. KPS, fasc. 11, 1942. Ta številka Dela je l)ila T)otem tiakana v Kožarjih. — 1Q0. Prijnerjaj podatke zasliševanj v T.MG, fasc. 384, iu v tiskarni najdeno število lepakov. — 101. TMG, fasc. 384, iai i>oročilo VlaJama., ker je blizu Zelene jame, >rruga«, ker so tu izdelovali krste za talce. — 112. Borec, 1957, str. il71. Gl. poročilo Petrača v Zborniku VI/3, .dok. št. 85. — 113. TMG, fasc. 406 in 409. — lU. TMG, fasc. 409 in ustni vir Staneta Cimpermana. — nj. TMG, fasc. 406. — 116. (Podatek Rudolfa Buriča v knjiž- nici IZiDG. — 1/7. Ustni vir S. Cimpermana. ~ /18. Alojz Klančnik je ilegalno ime za Alojza Tavčarja, ki je 9. III. 1942 odšel v partizane. Zaradi bolezni se je vrnil in postal kurir tiskarne. — 1/9. TMG, fasc. 384 in 409. _ m. Arhiv Vis. komisariata, fasc. 5. — 12/. Ustni vir Milana Skerla- vaja. — 122. Spomini Zlalka Močnika v IZDG. — /23. Bo- rec, 1957, str. 173. — 124. Ustni vir iMilana Skerlavaja. — /25. Arhiv CK KPS, fasc. II 1942. — 126. T.MG, fasc. 414. enako originalen zapisek izdelanih klišejev Z. Močnika v IZDG. — 12?. Več o tem Borec, 1957. str. 173. — 128. Ustni vir Staneta Cimpermana.