GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE
Številka: 2 Leto 1985
Glavni urednik: Vida Skok
Naklada: 800 izvodov
Tisk: Grafika Prevalje
S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977
oproščeno plačila prometnega davka.
O novih proizvodnih programih...
V Elkroj-u intenzivno razmišljamo o novih proizvodnih programih. Pri tem mislimo na slične proizvodne programe, ki jih ima Elkroj že osvojene.
Proizvodnja hlač bo še naprej predstavljala hrbtenico razvoja. Ob tej proizvodnji pa se bodo v relativno kratkem času začeli pojavljati novi proizvodni programi, ki bodo s časom in razvojem pridobivali na gospodarskem pomenu. Najnovejše kadrovske okrepitve gredo v prid ravno naši novi prodajni in proizvodni usmeritvi.
Novi proizvodni programi pa ne prinašajo v Elkroj „svaštarenja". To nikakor ne, saj ostajamo še naprej proizvodno strogo specializirani. Specializacijo bomo celo poglabljali v sorazmerju z osvojenimi tržišči. Novi proizvodi se ne
■iaSi .
i*r. 1	
	tUF	“ 1 MM
Tudi letošnje leto smo v prostorih naše jedilnice pripravili manjšo slovesnost ob podelitvi jubilejnih nagrad. Vsem jubilanom ob tej priliki še enkrat prisrčne čestitke.
bodo zaenkrat proizvajali pri nas, pač pa verjetno nekje pri sedanjih ali novih kooperantih.To istočasno pomeni za kolektiv Elkroja dodatne desetine milijard prihod-
ka in dohodka kar bo brez dvoma imelo svoj vpliv tudi na osebne dohodke in na razvoj delovne organizacije kot celote.
Kramer Ivan
TESNEJŠE SODELOVANJE Z DO „ MODA” VELIKO GRADIŠTE
V skladu z dolgoročno poslovno politiko naše delovne organizacije pri razvijanju poslovno-tehničnega sodelovanja z drugimi oziroma sorodnimi kon-fekcionaiji smo pred slabim letom dni vzpostavili kontakte z delovno organizacijo MODA iz Velikega Gradišta, SR Srbija. Omenjena delovna organizacija je v Jugoslaviji poznana kot iz-
redno uspešen proizvajalec usnjene konfekcije in usnjene galanterije. Podobno kot pri Elkroju je njihova lastna proizvodnja namenjena predvsem v izvoz na konvertibilno tržišče.
Kot dodatni program je MODA naravnala svojo proizvodnjo v izdelovanje športnih hlač, za kar je zgradila nove proizvodne prostore in zaprosi-
la Elkroj za strokovno pomoč pri nabavi in uvajanju tehnologije.
Predstavniki obeh delovnih organizacij smo se večkrat sestali in prišli do naslednjih važnejših ugotovitev:
— Obstaja skupni interes za izkoriščanje razpoložljivih kapacitet za proizvodnjo hlač,
^////'/'
w
' A®*"
1 1	'
Stf«	~
	
	
* Ml i
—	Medsebojni odnosi in interesi se morajo uravnati s samoupravnim sporazumom o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju,
—	Strokovni delavci Elkroja sodelujejo pri izbiri in uvajanju tehnologije,
—	Izobraževanje določenega števila bodočih konfekcionaijev in strokovnih delavcev MODE se opravi v El-kroju.
Strokovne službe Elkroja so k delu pristopile resno, rezultat tega pa je, da je proizvodnja hlač v MODI že stekla. Obojestranski interes je, da bosta kvaliteta in količina proizvodov v najkrajšem času na naj večjem možnem nivoju.
Veliko Gradište je simpatično obdo-navsko mesto, ki šteje okoli 5.000 prebivalcev in je hkrati tudi občinsko središče. Leži ob vznožju Karpatov na obali rek Donave in Peka, ki je poznan kot zlatonosna reka.
Gospodarstvo občine je srednje razvito, največ možnosti pa imajo pri razvoju kmetijstva in turizma. Krajani Gradiš ta so znani kot ribiči, saj sta obe reki, to je Donava in Pek zelo bogati z ribami. Veliko Gradište je hkrati tudi obmejno mesto, saj se onkraj Donave razprostira Romunija.
Anton Zavolovšek Peter Sirko
Priučevanje delavk iz Odžaka
Pomoč naših strokovnjakov je bila nadvse dobrodošla
V nedeljo, dne 9. 6. 1985 je prispela na priučevanje v Elkroj Mozirje druga skupina delavk iz Odžaka. Skupina šteje 59 delavk. Priučujejo se za dela v konfekciji — t.j. za šivanje hlač. Skupino vodi tov. Tatjana Vuji novic, tekstilni inženir, ki bo v novi tovarni v Odžaku opravljala dela in naloge vodje proizvodnje. Delavke učijo naše inštruktorice, in sicer: Pečnik Zvonka, Napotnik Zvonka in Slatinšek Darinka. Priučevanje so podaljšale štiri delavke iz prve skupine, katere bodo predvidoma postale skupinovodje v novi tovarni. S 1. 7. 1985 bodo prispeli na priučevanje tudi mehaniki.
Delavke stanujejo v Turistu v Mozirju in na Ljubnem ter na kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. V času bivanja pri nas so se spoznale z našimi ljudmi. Mnoge so se zato vračale s solzami v očeh.
Pri delu v proizvodnji so se nekatere izkazale bolj, druge manj. Tiste, ki jim šivanje ne gre najbolj od rok, bodo likale in opravljale razna pomožna dela v krojilnici. Nekatere delavke iz prve skupine niso uspešno zaključile priučevanja in ne bodo sprejete v delovno razmerje.
Priprava dela se bo morala potruditi, da bo pripravila dovolj dela za čas kolektivnega dopusta, tako, da bo dovolj materiala za šivanje in da se bodo čim-več naučile.
Marija Miklavc
V	BODOČE VEČ SREDSTEV ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO
Zaradi lažje orientacije pri razporejanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju smo izvedli anketo, ki naj bi nam dala odgovor na vprašanja stanovanjske problematike v delovni organizaciji.
Žal je anketne liste izpolnilo v TOZD Konfekcija Mozirje le 43,3 % zaposlenih, v DSSS 49,5 %, bolj resni pa so bili v TOZD Konfekcija Šoštanj, kjer je anketne liste izpolnilo 94,1 % zaposlenih delavcev. Podatek prav gotovo pove, da delavci, ki imajo rešen stanovanjski problem, ankete niso izpolnjevali. Prav gotovo pa pri nekaterih načrti še niso dovolj konkretni in so se anketi izognili.
Iz oddanih 373 anketnih listov laliko razberemo, da smo relativno mlad kolektiv (26,8 % v starosti od 19 — 25 let in kar 62,4 % od 19 — 35 let), večina zaposlenih (66,2 %) je poročenih, družine imajo v glavnem po enega ah dva otroka (62,5 %), 32,4 % anketirancev je brez otrok, le malo (5 %) pa ima več kot dva otroka. Največ ljudi živi v krajevni skupnosti Mozirje, Nazarje,Ljubno in Rečica.
V	TOZD Konfekcija Šoštanj jih večina biva v Šoštanju in Titovem Velenju. Največ anketirancev živi pri starših — 36,2 %, nekaj manj v lastni hiši, 18,5 % pa v najemniškem stanovanju. Zanimiva je tudi ugotovitev, da živi skoraj 56 % anketirancev v stanovanjih v velikosti od 40—80 m2, večina v tro- in dvo-sobnih stanovanjih, vendar najbolj pogosto skupaj s 4 ah več družin&imi člani. Anketiranci žive v glavnem v svetlih, zračnih stanovanjih, le 16 % v vlažnih stanovanjih in dobre 4 % delavcev v temnem stanovanju. Polovico stanovanj je ogrevano s centralno kuijavo, največ v TOZD Konfekciji Šoštanj 75 %, (toplovod).
Po posnetku obstoječega stanja je sledilo najpomembnejše vprašanje o potrebah po stanovanju in potrebnih sredstvih za rešitev stanovanjskih potreb. Od 373 anketiranih jih 45 gradi novo hišo, 57 pa ima to v načrtu, kar pomeni skupno 27,4 % vseh.
Le 29 anketiranih (7,8 %) želi stanovanje v bloku, in to predvsem eno-, dvo- in le malo tro-sobno stanovanje. Štirje od teh želijo stanovanje v bloku kupiti.
Poleg 102 anketirancev, ki gradijo ali nameravajo zgraditi novo hišo, jih bo 65 hišo ali stanovanje preuredilo. Kar 182 (skoraj 50 % anketiranih) pa jih tega še ne ve.
Torej lahko pričakujemo, da bodo tudi nekateri od teh, ki se doslej še niso odločili, pristopili k popravilu stanovanjskih hiš.
Anketa je tudi pokazala, da večina zaposlenih namerava graditi hišo v naslednjih dveh letih, kar kaže na to, da so anketo večinoma izpolnjevali tisti, ki o gradnji hiše že resno razmišljajo. Prav gotovo je bilo pričakovati, da potrebni zneski posojil glede na draginjo ne bodo majhni. Kljub temu, da seje anketa izpolnjevala v pričakovanih vrednostih tekočega leta, se je pokazalo, da bo potrebno še za kredite delavcem, ki resnično nameravajo pristopiti h gradnji, nameniti veliko
INOVACIJE
V mesecu februarju tega leta je delavski svet TOZD Konfekcija Mozirje obravnaval štiri inovacije, in sicer tri koristne predloge in eno odškodninsko za tehnično izboljšavo. Koristne predloge so podali:
—	Majetič Dominik — predlagal je, da bi razpisali natečaj za iadelavo kolekcije in da bi se v to delo vključilo več delavcev, ki imajo smisel za kreacijo;
—	Martin Drobež — predlagal je, da se nalepijo gumijaste obloge na kolesih viličarja;
—	Jani Vodlan — predlagal je, kako bi skladiščili na večjih višinah.
Delavski svet je vse predloge osvojil in odobril izplačilo nagrad — prvemu
1.000	din, drugemu in tretjemu pa po
3.000	din.
Delavski svet je odobril izplačilo odškodnine avtorju tehnične izboljšave tov. Milanu Gabercu v višini 18.481 din (pri izdelavi pasov je odpadla predhodna operacija lepljenje).
Na komisijo za inovacije je več delavcev naslovilo vloge, in sicer:
—	Zavolovšek Ciril — izboljšava pri likanju hlač
—	Štrukelj Ludvik — prihranek materiala v krojilnici
—	Žunter Ivan — preureditev stroja za šivanje žepov, prej je bil za sestavljanje rokavov za srajce in
—	izdelava zajemalca na luknjičarki NECHI
—	Žunter Terezija — uporaba gibljive točke namesto navadne pri izdelavi razporkov
—	Valentič Ivan, Zagožen Anton, Lomšek Jože — izdelava naprave za čiščenje madežev
več sredstev, kot smo jih namenjali doslej; zlasti v prvih letih. Vsekakor pa tudi v naslednjih, saj se bodo prav gotovo za gradnjo ali predvsem adaptacije odločali tudi tisti, ki še doslej kolebajo v odločitvi.
Anketa je tako pokazala, da se potrebe za prihodnjih nekaj let v pretežni meri nagibajo v korist individualne stanovanjske gradnje. Res škoda pa je, da podatki, glede na relativno majhno število izpolnjenih anketnih listov, niso popolni in jih bo potrebno jemati z določeno rezervo. Zato opozarjamo vse, da ob takih in podobnih akcijah sodelujejo povsem resno in bolj zavzeto, saj podatki služijo za pomembne odločitve v prihodnosti. Le pravilna in celovita informacija namreč lahko zagotovi optimalno možno rešitev določenih vprašanj in s tem tudi zadovoljstvo kolektiva.
"f
H:
-
Thts H$maiaya Col or Photograph is avahabte as Poster 60/&S cm. Ordor No. 58.5.78 and send 20 DM to: LOTOS VERLAG GMBH - P.O. Box 5503 D-78GG Reibucfi - W-Germany
V zahvalo za pomoč naše DO odpravi na Valung Kang sose člani te odprave iz baznega tabora pod tretjo najvišjo goro sveta oglasili z razglednbo, na kateri so podpisani vsi člani odprave. Tudi nesrečno preminuli alpinist Bergant.
— Valentič Ivan — izboljšanje izkoriščenosti kapacitete fiksirnega stroja in poenostavljanje dela
— predlog za vzorec za izdelavo vodilnega aparata za lepljenje pasov
Iz navedenega je razvidno, da so delavci spoznali možnost za uveljavitev njihovih idej in možnost za dodatno pridobitev denarnih sredstev. Prav bi bilo, da bi inovacijska dejavnost postala množična, t.j. da bi se vanjo vključilo čimveč delavcev, ker se z razmišljanjem o boljšem in enostavnejšem delu še da marsikaj storiti.
Marija Miklavc
OBRAMBNE PRIPRAVE V DO
Obrambne priprave morajo postati sestavni del vsake dejavnosti in planov, ker le tako je mogoče zagotoviti kontinuiteto in dobro pripravljenost za obrambo in bojevanje proti negativnim pojavom, ki se pojavljajo v naši družbi. Čeprav so načrti, ki jih imamo osnova za delovanje, pa nam nič ne koristijo, če ne bomo vsi, ki smo zadolženi za kakršnokoli nalogo za to tudi usposobljeni. To pomeni, da je potrebno v obrambne in samozaščitne strukture vključiti čim več ljudi in jih zato tudi usposobiti ter materializirati načrte, kar enostavno povedano pomeni, da ognja ne bomo gasili z načrti, ampak z gasilnimi sredstvi in napravami, ki pa nam tudi nič ne koristijo, če ljudje ne znajo ravnati z njimi. Na področju varnosti in družbene samozaščite so trenutno na usposabljanju načelniki in namestniki NZ, več pa bomo morali storiti še za izboljšanje samozaščitne zavesti vseh zaposlenih in tudi ostalih ljudi, kar je najširša oblika najboljša in najučinkovitejša oblika zagotavljanja varnosti, varovanja premoženja, požarne varnosti in odpravljanja drugih negativnih pojavov.
Tudi sovražna emigracija v tujini ne miruje in načrtuje različne akcije proti Jugoslaviji, posebno v času turistične sezone, kar pa lahko preprečimo z večjo budnostjo vseh občanov.
Za zaščito pred vojnimi akcijami smo že nabavili del načrtovanih kompletov, usposabljanje gasilske enote v spomladanskem roku je prestavljeno na jesenski rok, tako da bo izvršen plan usposabljanja. Nasploh pa bo v prihodnje posvečena največja pozornost usposabljanju v vseh oblikah obrambnih in samozaščitnih dejavnostih.
Janez Kolar
PIK Zlalibor je praznoval...
IZGRADNJA HALE V ODZAKU
Kaže, da so hlače izvrstno izdelane
Verjetno bo našim bralcem dobrodošla informacija o poteku del na izgradnji proizvodne hale v Odžaku.
Da bi osvežili spomin, napišimo, da so dela na pripravi in ureditvi zemljišča pričela v letošnji zimi, medtem ko je gradnja v polnem zamahu stekla pomladi, ko so to dovoljevali vremenski pogoji. Danes z veseljem ugotavljamo, da tempo intenzivnosti dela daje lepe rezultate. Objekt v grobem delu že stoji, saj bo v kratkem končana streha. Želja investitorja in izvajalca je bila, da objekt konča do 27. julija, ob dnevu vstaje v BIH. Ta datum bo resda težko doseči, saj je slabo pomladansko vreme opravilo svoje, razveseljivo pa je dejstvo, da izvajalec del, Novogradnja Odžak, išče vse možne rešitve, da ta rok doseže. Kljub temu,
GROZNA VROČINA NI PRAV NIČ FINA
Takoj, ko pridem na šiht, podaljša se mi ksiht.
Okrog mene je vroče, od slab ga zraka se dušim, z vsem srcem si drugam želim.
V proizvodni hali vsaj v redu dela klima, tako da jim za silo še kar Štirna; tu pa se znojimo in dušimo, in le malo hladu vneto si želimo. Vodilne pa vse to kaj malo briga, saj le malokdaj kdo v peglarijo se pomiga;
pa tu prav nič dolgo ne zdrži, saj prevroče se mu zdi.
Če vodilni stalno tukaj bi bili, stvari drugače bi si zrihtali.
da se izgradnji in doseganju termina posveča velika pozornost, tečejo vzporedno tudi druge aktivnosti, kot šolanje kadrov. Pri nas v Elkroju je trenutno že druga skupina bodočih delavk z željo pridobiti čim več znanja in izkušenj, da bi delo v novi tovarni steklo nemoteno in kvalitetno. Veliko truda in energije mora vodilni kader z zunanjimi sodelavci vlagati v finančno komponento projekta. Žal se tudi tokrat srečujemo s togostjo in obsežnostjo administrativnega ustroja, ki nikakor ne dovoljuje hitrega reagiranja in prilagajanja situacijam.
Kakorkoli že, začetni polet in volja vseh, ki delamo na tem projektu je še vedno prisotna, zato bomo kmalu lahko pisali o zaključnih delih v Odžaku.
II.
Komunalci semkaj so prišli, montirali plehnato čudo — pobrali d’narce in odšli.
Rezultata pe le ni in ga ne bo, dokler prišel ne bo nekdo, ki stoprocentno se spozna na to; ne pa, da stvari rihtajo le laiki, joj ljudje, to beremo samo še v bajki! Obljubljajo nam vse, dobimo bore malo — še naprej pošastno vroče je, saj nas bo pobralo!
Likalci, neposredni proizvajalci
Sestavljena organizacija združenega dela PIK Zlatibor, v katerem sestavu je tudi delovna organizacija MLADOST Čajetina je dne 25. maja 1985 praznoval pomemben jubilej 80. obletnico obstoja, hkrati pa tudi 40. obletnico delovanja v svobodi. Ob tem visokem jubileju so se naši pobratimi iz Čajeti-ne spomnili tudi na Elkroj, s tem, da so nam dodelili srebrno plaketo kot priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje in za prispevek k hitrejšemu razvoju kombinata. Zahvale z istim motivom so prejeli tudi direktor Ivan Kramer, vodja razvoja Anton Zavolov-šek in vodja F RS Peter Široko, ki so nekakšni pionirji na področju vzpostavitve in razvoja gospodarskega sodelovanja med obema pobratenima občinama.
Kolektiv Elkroja čestita Zlatiborcem ob visokem jubileju in jim želi dobrih poslovnih rezultatov tudi v prihodnje.
— peš
KAKO OBRAČUNAVAMO MINULO DELO V PRIMER U ODSOTNOSTI Z DELA IN NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA V ČASU BOLEZNI?
Osebni dohodek delavcev je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz ŽIVEGA DELA in iz MINULEGA DELA. Če delavec dela ves mesec, se mu obračuna osebni dohodek za živo in minulo delo za ves mesec. Če pa je delavec odsoten z dela zaradi bolezni, je upravičen do nadomestila osebnega dohodka. Osnova za nadomestilo je dosežen osebni dohodek v preteklem letu. Od te osnove (v osnovi je zajet osebni dohodek za živo in minulo delo) se v predpisanem procentu odmeri nadomestilo osebnega dohodka, in sicer za prvih 15 dni v višini 80 %, od 16. dneva dalje pa v višino 90 %. Za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945 leta ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu se izračuna nadomestilo v višini 100 % od osnove. Če je delavec v teku meseca nekaj dni v bolniški, prejme osebni dohodek za minulo delo za tiste dni, ko dela, medtem ko je v osnovi za nadomestilo že zajeto tudi minulo delo. Torej če bi se delavcu posebej
PESEM KRAMPOV IN LOPAT
Vsi, ki so se doslej udeleževali delovnih akcij kopanja za vodovod v Strugah, se še spominjajo koliko je bilo narejenega in kaj je še ostalo od zadnje akcije v jeseni prejšnjega leta. Ker smo se zavedali obstoječega stanja, smo se dogovorili in se v soboto 11. maja ponovno pojavili z lopatami in krampi v strugah, z nalogo, da opravimo, kar nam je še ostalo. Tokratne akcije smo se udeležili le „močnejši“ člani našega kolektiva, ki smo svoje delo v soboto lahko zamenjali s kopanjem. Tudi nepogrešljiv pomočnik — kompresor na motorni pogon — ni manjkal in nam je omogočil, da smo prebili betonski nasip ob mostu ter cesto, ki povezuje levi in desni breg Savinje. Skopali smo, položili cevi in ponovno zasuli tudi trase ob glavni cesti in proti mostu ter s tem omogočili delavcem Komunalnega podjetja vezavo cevi. Poleg tega so v
v teh dneh kopah in polagali cevi tudi domačini tega kraja, ki se bodo oskrbovali z vodo. Na kraju smo prehodili tudi traso do rezervoarja in jo na nekaterih mestih dosuli, saj so deževje in hudourniki napravili svoje.
Tudi ostala gradbena dela se bližajo koncu. Zbetoniran je že 60 m3 rezervoar, zato računamo, da bo kmalu pritekla po ceveh voda v dolino. Zajetje in vsi trije raztežilniki so že končali, tako, da voda skoznje že prihaja.
Še beseda, dve o samem obratu. Le-ta je gradbeno v zaključku. Pred kratkim so naši vzdrževalci pričeli z montažo strojev, pred tem pa je bil montiran že viseči transport. Resda so prisotni tudi problemi finančne narave, ki zavirajo hitro dokončanje objekta, vendar računamo, da bo kljub vsemu možno v septembru pričeti z delom.
OBISK TUJIH ŠTUDENTOV V NAŠI DO
obračunaval osebni dohodek za minulo delo tudi za čas, ko je v staležu bolnih, bi prejemal minulo delo dvakrat plačano.
Zaradi visoke injTacije se v zadnjem času pojavlja vprašanje realne vrednosti nadomestila osebnega dohodka. Na nivoju republike tečejo razprave v tej smeri, da bi podobno kot za nadomestilo osebnega dohodka za porodnice, ugotavljali porast osebnega dohodka za zadnje tri mesece in tu upoštevali pri izračunu nadomestila osebnega dohodka za čas, ko je delavec v staležu bolnih. Tak način obračuna nadomestila naj bi se predvidoma uveljavil že sl. 7. 1985.
Marija Miklavc
DS DO ODOBRIL POGODBO Z ZAVODOM ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA IZ LJUBLJANE
Na zadnji seji DS DO je bila odobrena pogodba z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. Predmet te pogodbe so organizacijske spremembe, ki imajo za cilj izboljševanje našega poslovanja.
Z našim razvojem, s povečano proizvodnjo v kvalitetnem in kvantitetnem smislu, smo prišli do točke, ko moramo narediti organizacijske spremembe. Organizacijske spremembe so potrebne zato, da bodo dale Elkroj-u nov razvojni impulz.
V svetu ugotavljajo, da je pet faktorjev ki odločilno vplivajo na razvoj OZD in sicer:
—	v proizvodni program, ki mora biti v določeni meri razvejan;
—	razpoložljivost produkcijskih faktorjev;
—	organizacijska struktura;
—	kadrovska struktura z afiniteto rasti
—	in ekonomija obsega.
Vsem tem in tudi drugim faktorjem bomo v sodelovanju z Zavodom za organizacijo posvetili največ pozornosti. Smatramo, da bomo s tem dali Elkro-ju nov razvojni polet. Elkroj bo postal tako še trdnejši in tržno zanimivejši. Dodati pa moramo, da bo Zavod lahko uspešno zaključil svoje delo le, če bo njegovo delo podprto z našim razu-mevnjem in sodelovanjem.
KRAMER Ivan
/Va prošnjo Mednarodnega centra v Ljubljani se je v preteklih dneh mudila na obisku v naši DO skupina 14 tujih študentov.
Skupino so sestavljali študentje iz zelo različnih in daljnih delov sveta. Bili so iz Indonezije, Filipinov, Burme, Taj-landa, Jamajke, Indije, Bolivije, Cipra, Kolumbije, Holandije, Šri Lanke in Tanzanije.
Študentje proučujejo oziroma študirajo na III. stopnji študija v Haagu na Nizozemskem in sicer „sisteme participacije delavcev in samoupravljanje".
Z namenom, da bi podrobneje spoznali sistem samoupravljanja v Jugoslaviji, se bodo mudili pri nas 17 dni od tega so en dan posvetili Elkroj-u.
Študentje iz Haaga so si z zanimanjem ogledali našo proizvodnjo
Obe filipinki sta bili navdušeni nad tem, kar sta videli in slišali
V pogovoru z njimi so sodelovali nekateri naši vodilni delavci in predsednika DS TOZD in DSSS in predsednika 10 sindikata TOZD in DSSS. Pogovor s tujimi študenti je bil zelo zanimiv, saj skoraj ni bito študenta, ki nam ne bi postavil vsaj enega vprašanja, iz vprašanj se je dalo razbrati, da se živo zanimajo pa tudi poznajo sistem participacije oziroma samoupravljanja.
Predno so odšli na izlet v Logarsko dolino so si ogledali našo proizvodnjo. Krajši čas so se pogovarjali tudi z delavkami v proizvodnji. V pogovoru so izrazili navdušenje nad tem kar so videli in doživeli v Jugoslaviji, ena od študentk pa je dejala, da je v Jugoslaviji povsem drugače, kot si je doslej predstavljala. Tudi z obiskom v Elkro-ju so bili zadovoljni.
Kramer Ivan
OBISK SEJMA STROJNE OPREME (IBM) IN NEMŠKIH PARTNERJEV
Prve dni junija je bil v nemškem mestu Koeln najobširnejši in najkvalitetnejši sejem strojne opreme za oblačilno industrijo, imenovan IBM. Tudi Elkroj redno — vsako četrto leto — pošilja del tehničnega kadra, da si ogleda novosti, ki so jih številni proizvajalci strojne opreme v preteklih letih razvili in jih tu prikazujejo.
Sejem je zelo obsežen, zato smo za popoten ogled porabili kar tri dni. Poleg interesa, da vidimo, v katere smeri gre razvoj opreme in tehnologije, smo imeli tudi nalogo, da zberemo čim več informacij o določenih vrstah strojev (stroj za polaganje tkanine, avtomat za obšivanje hlačnic, likalne naprave za dolikavanje, itd.) in transportnih naprav za skladiščenje, da bi laže sodelovali v odločitvah pri nakupu le-teh v bližnji bodočnosti. Moram reči, da je ta sejem res pravo mesto za zbiranje takih informacij, saj lahko na enem mestu najdeš več j^onkurentov — proizvajalcev določene vrste strojev, si ogledaš njihovo delovanje — ter dobiš informacije strojnikov o njegovih prednostih — pomanjkljivosti pa po navadi lahko opaziš sam.
Predvsem temeljito smo obdelali nam najbolj znane, tudi sicer najmočnejše proizvajalce tovrstne strojne opreme, seveda pa nismo izpustili tudi takih, za katere smo slišali, ali pa tudi ne. Tudi ti namreč marsikdaj prikažejo zanimive detajle. Nismo bili pasivni obiskovalci, pač pa smo veliko kontaktirali s strokovnjaki raznih firm.
Omeniti moram, da so Japonci na sejmu prikazali razvoj robota za šivanje — sestavljanje kompletne jakne na lutki brez prisotnosti človeške roke. V tej smeri torej gre za razvoj. Za nas je to seveda še utopija, naprednejši pa že resno razmišljajo o robotizaciji.
V nadaljevanju si poglejmo delček novosti, ki so pritegnile naše zanimanje.
1. Pfaff — Beisler-jev avtomat za obšivanje hlačnic — Klassa 1250/1
Prikazani so tudi avtomati z več glavami in z bolj komplicirano opremo, vendar smo bili mnenja, da je za naše razmere morda še najbolj primeren tale tip.
2. Firma Gerber predstavlja kompleten sistem in opremo za krojenje — od kreiranja do izkrojenih krojnih delov. Pri uporabi kompletnega sistema se praktično sploh ne dela s papirjem. Kompjuter namreč sodeluje s kreatorjem — na ekranu se za določen material, za določen oblačilni predmet, prikaže predlog kreacije, kreator pa ga potem še korigira ali dopolni direktno na računalniku. Konstruktor s pomočjo računalnika izdela osnovni kroj in ga zmodelira. Kompju-
ter izdela razmnoževanje krojev, dispona-žo, krojne slike in potem se lahko vrši še krojenje. Polaganje se vrši z avtomatskim strojem za polaganje.
3. Novost v načinu krojenja je prikazala tudi firma DUrkopp, ki je za razliko od Garberja, ki kroji z nožem, osvojila način krojenja z vodnim curkom.
4. Španska firma Investronica pa je razvila tretjo varianto — način krojenja z infra žarki.
5.	Firma Ercotex in Weidena je izdelala likalni rokav za razlikovanje sestavnih šivov hlačnic z napravo (vrečo) za napenjanje hlačnic po širini. Vemo, da je pred razlikanjem šivov potrebno sestavna dela dobro iztegniti vsakega sebi, pa tudi po dolžini. Prikazana naprava je skonstruirana tako, da se ob dvi-
gu likalnika s podstavka avtomatsko sproži vpihovanje stisnjenega zraka v vrečo pod rokavcem, tako da ta napne hlačnico.
Podoben sistem je razvila firma Veit, le da tu ni napihnjena vreča z zrakom ampak iz-tezna roka kovinske konstrukcije.
6.	Firma Veit ima na razpolago različne likalne rokavce z možnostjo vsesovanja in napihovanja, kar bi nam prišlo zelo prav pri končnem dolikavanju.
7.	Veit ima tudi lepo izdelan sistem transportnih naprav za skladišča gotovih izdelkov, pa tudi že za proizvodnjo. Ta sistem smo videli delovati pri firmi Aigner (ne popolnoma avtomatsko "izvedbo) in je izgle-dal zelo funkcionalno.
Z obiskom sejma v Koelnu smo spojili še obisk nekaterih naših partnerjev — proizvajalcev hlač. Z njimi smo opravili običajne polletne razgovore o sodelovanju (dogovor o kapacitetah, terminskih, cenah, kvaliteti). Povsod smo bili lepo sprejeti. Na dokaj pristen način smo našli skupen jezik pri reševanju obojestranskih problemov v medsebojnem sodelovanju.
Povsod se kaže problem omejevanja količin hlač za predelavo v Jugoslaviji (in tudi v drugih državah), vendar se firme trudijo, da bi ta problem nekako rešile. Za kvalitetnega proizvajalca torej zaenkrat še ni prevelikega strahu za delo, obstaja pa vendarle. To potrjuje našo politiko, da se ne smemo os-loniti niti na premajhno število nemških firm, niti samo na nemško tržišče. Svetovno tržišče moramo še nadalje temeljito raziskovati in ga spremljati. Seveda pa ni dovolj novega partnerja samo pridobiti. Treba je od začetka resno jemati vsako ponudbo (od prvega kontakta, preko izdelave vzorcev, krojev, poskusne proizvodnje, do vsake serije konkretne proizvodnje).
Tudi tokrat se je pokazalo, da v Nemčiji veljamo za enega najkvalitetnejših proizvajalcev hlač v Jugoslaviji, kar se odraža tudi v doseganju cen v primerjavi s konkurenco. Nismo pa tudi tokrat odšli s pogovorov brez nekaj manjših pripomb na našo nepedant-nost v zvezi s kvaliteto izdelave, še več pa v zvezi z netočnim krojenjem in nepedantnim odpremljanjem. Na tem smo dolžni še veliko storiti, če hočemo še naprej zadržati dosežen renome ali ga še povečati.
Pokazalo se je tudi, da bo v tem in prihodnjih letih še kako važno strogo spoštovanje rokov izdelav hlač, saj nemško tržišče zelo pritiska na proizvajalce, le-ti pa seveda na nas. Spoštovanje dogovorjenih rokov bo v bodoče za kvaliteto odločilni faktor za dolgoročno sodelovanje z našimi partnerji.
Ivanka ŠAPONJIČ
KAJ PA AOP?
Kmalu bo minilo leto, kar sem prvič napisal nekaj vrstic v KOR J. Medtem pa se je nabralo marsikaj, o čemer bi bilo vredno spregovoriti. Verjetno se je že kdo izmed vas vprašal, kaj pravzaprav delajo ti fantje v AOP?
No pa pojdimo lepo po vrsti.
Dolgo, kar predolgo smo čakali na ureditev prostorov, ki so bili pripravljeni konec januarja. Potem so stvari stekle in računalnik se je preko svojih terminalov prvič oglasil v začetku februarja. Ta čas smo skušali čimbolje izkoristiti. Kar štiri tedne smo porabili za tečaje, ki jih organizira Delta za uporabnike njihovih računalniških sistemov. Žal pa pridobljenega teoretičnega znanja nismo mogli preveriti in dopolniti v praksi. Zato smo se omejili le na najnujnejše, z namenom, da bi čimprej obvladali specifičnosti novega operacijskega sistema. Že z navadnim; hišnim računalnikom dobite zajetno knjižico navodil, pravi poslovni, več-uporabniški sistem, pa spremlja nekaj tisoč strani literature, ki jo je treba čimprej in kar v največji meri obvladati. V času med posameznimi tečaji pa smo preučili interno organizacijo DO, obstoječ informacijski sistem in krogotok dokumentov. Vloženo delo bo omogočilo lažje in hitrejše snovanje računalniško podprtega informacijskega sistema v bodoče, čeprav na drugi strani to pripravljalno obdobje ni moglo obroditi konkretnih in izmerljivih rezultatov. Poleg tega smo pripravili tudi idejno rešitev za povezavo z računalnikom in določili priključna mesta znotraj DO.
Računalnik je v februarju začel s poskusnim obratovanjem, tedaj pa smo dobili tudi predračun za izvedbo del pri povezavi Elkrojevih terminalov z računalnikom pri GG Nazarje. Predračun Podjetja za avtomatizacijo prometa z dne 26. 2. 1985 znaša okroglo 205 starih milijonov. V ceno pa ni vštet razvod priključkov po sami DO. V sodelovanju z investicijsko službo smo pridobili tudi vsa potrebna soglasja za izvedbo del, ki pa se zaradi omejenih investicijskih možnosti naše DO, žal še niso začela.
Da pa delo ne bi zastalo, smo del opreme preselili v GG Nazarje, kjer so nam z razumevanjem odstopili del svojih, že tako tesnih prostorov.
Na pobudo PAIS smo pripravili skupino programov, ki precej poenostavijo delo pri izračunavanju regresa za letni dopust. Žal pa seje malo zataknilo pri
zbiranju podatkov. Podatki, ki smo jih dobili v nadaljnjo obdelavo so bili nepopolni, često pa tudi napačni, tako da kljub večkratnemu preverjanju, še danes dobivamo popravke. Bolj kot napake je zaskrbljujoč odnos in pripravljenost tistih, ki bi te napake lahko pravočasno preprečili. Še tako popolni program iz napačnih podatkov ne morejo zagotoviti pravilnih rezultatov.
Trenutno pripravljamo maslednjo skupino programov in procedur za aprem-Ijanje stroškov v DO, ki smo ga ravno tako pripravili v sodelovanju in na pobudo PAIS.
S pomočjo mikroračunalnika tipa Spectrum, ki smo ga priključili na Del-tin tiskalnik smo rešili problem zbiranja hranilnih knjig. Priprava in tiskanje nalogov za vpis v hranilne knjige traja sedaj 2—3 ure, prej pa je bilo za pobiranje knjig, sortiranje, vpisovanje in razdelitev potrebnih 2—3 dni.
Pripravljamo tudi prenos kupljenih programskih rešitev s področja zalog in prodaje v našo DO. Do konca leta bomo prenesli še programe za obračun osebnih dohodkov in kadrovsko evidenco. Ta del aktivnosti je tesno povezan s priklopom Elkroja na računalnik, ki ga delavci AOP že nestrpno pričakujemo, saj nam bo omogočil začetek dela v normalnih pogojih, za ostale uporabnike pa bo pomenil začetek prenašanja podatkov na nov medij. Interaktivno zasnovano delo pri distribuirani obdelavi podatkov, končno omogoča premostitev odtujenosti na relaciji podatek — informacija, s tem postane uporabnik sam neposredno odgovoren za vsebino podatkov s katerimi dela. Na drugi strani pa so delavci AOP odgovorni za pravilno delovanje programov in čimbolj nemoteno odvijanje funkcij informacijskega sistema. Vedeti je namreč treba, da gre pri vsem tem za ogromno število programov in procedur, od katerih nobeden ne sme zatajiti. Samo pri obračunu osebnih dohodkov je več kot sto programov. Skupno število programov, ki jih je treba bolj ali manj pogosto vzdrževati, prirejati ali spreminjati, pa že v nekaj letih doseže število 1000.
Na koncu naj še omenim, da se bomo skušali intenzivno vključevati v razvoj računalniško podprtega načrtovanja proizvodnje in v uporabo novih tehnoloških spoznanj na tem področju, čemur bomo morali v prihodnjih letih posvetiti vse več pozornosti, pa tudi sredstev. Več o tem v eni od prihodnjih številk.
Tomaž URLEP
33 LET ELKROJA
Delati v eni sami delovni organizaciji 33 let je res spoštovanja vredno obdobje. Zato je slovo od kolektiva, s katerim si preživel toliko in toliko lepih, pa tudi manj lepih trenutkov, toliko težje. Preštevaš leta, ko se boš končno upokojil, si odpočil, toda bolj ko se preštevanje let spreminja v preštevanje dni in ur, huje postaja. Težko verjameš, da se lahko trenutek, na katerega si potihem upal in ga pričakoval, nenadoma sprevrže v enega najtežjih trenutkov v življenju ...
Pepca Gnadeijeva, ki se je pred kratkim po 33 letih dela v naši DO zasluženo upokojila, je bila prav gotovo eden od pioniijev naše DO, saj je živela z njo in zanjo domala od njenega nastanka. Leta 1947 se je začela učiti šivanja v takratni obrtni delavnici. Ko se je izučila, je bila zaradi krize pri zaposlovanju pol leta brez dela, nato se je zaposlila v takratni delavnici, predhodnici naše DO. Je ena redkih, ki so živeli z Elkrojem od vsega začetka in je lahko spremljala njegov razvoj vse od storitev po meri v takratni zadrugi preko proizvodnje delavskih oblek, spodnjih hlač, kravat, fantovskih oblek do današnje ozke specializacije pri proizvodnji hlač. V svoji bogati delovni dobi se je skupaj z Elkrojem tudi trikrat selila. Prvotno se je delo odvijalo v Kokljevi hiši v Mozirju, 19. marca 1948 pa so se od tu preselili v Grabnerjevo hišo v Mozirju, kasneje pa v prizidek DO Savinja, kjer je bila še pred nedavnim prodajalna pohištva. 1970. leta se je tov. Gnaderjeva z ostalimi preselila na sedanjo lokacijo v Nazarje. Takrat so se pogoji dela bistveno spremenili. Kot sanje, pravi.
Pepca Gnaderjeva se spominja, kako so se otepali s problemi pomanjkanja dela, pa tudi s preobilico naročil, ko je
bilo potrebno delati tudi v štirih izmenah. Na delo so prihajali peš, stiskali so se v premajhnih prostorih,brez organizirane prehrane, medtem ko je danes vse to urejeno. Pepca je tudi ena redkih, ki je okusila močno roko vseh vodilnih delavcev od tov. Kokelja, Matka, Božica do tov. Kramerja. Nerada ocenjuje, kdo je bil najboljši, vsekakor pa so se morah vsi, vsak po svoje boriti s težavami, ki jih nikoli ni manjkalo. Od začetnih težav pri uvajanju proizvodnje do problemov sodobnega časa, ki smo jih priča danes. Vsekakor pa gre vsem zahvala, da je Elkroj danes to, kar je.
Pepca je preživela v Elkroju veliko lepih in tudi težkih trenutkov. Pa vendar, ko se poslavlja, prodirajo v ospredje samo prijetni občutki. Preprosto, želi si ostati, biti del Elkroja, del kolektiva, ki jo je izoblikoval in kateremu se je predajala celih 33 let. Kovala je načrte za proste dni, kako bo varovala vnučke, pomagala pri delu doma, si spočila od napornega dela, vendar, pogosto se zaloti ob misli ali celo sanja, kako sedi za šivalnim strojem med sodelavkami in šiva, ustvarja ... Želi si biti koristna, kot je bila toliko let...
Prepričani smo, da Pepca tudi sedaj, pa čeprav ne za šivalnim strojem zna osrečevati in se razdajati okolju v katerem živi in da ji bodo njeni najbližji tudi znali izkazati hvaležnost za njen trud in požrtvovalno delo. Ob tej priložnosti se Pepci zahvaljujemo za njen bogat prispevek k obstoju in razvoju naše DO, zato bo tudi vnaprej ostala del našega kolektiva in bo med nami vedno dobrodošla. Obljubimo ji lahko, da bomo storili vse, da bi ohranili nivo, ki smo ga dosegli tudi z njeno pomočjo.
Vida Skok
LETOVANJE V PRIKOLICAH
Ker smo letos nabavili tudi dve prikolici za letovanje je prav, da opozorimo vse, ki bodo v njih letovali, da čuvajo opremo in prikolice, da jih bomo lahko čim dalj časa uporabljali. Prikolici sta nameščeni v kampu Stella Maris v Umagu in sta zasedeni od 24. junija do 2. septembra. Ker se letovanje v prikolicah razlikuje od letovanja v počitniškem domu naj vas opozorimo , da je nekaj opreme že v prikolici, drugo pa morajo prinesti letovalci s sabo. Natančna navodila bodo prejeli koristniki prikolic pred odhodom na letovanje.
Po razpisu za letovanje je prispelo 32 prijav. Od teh prijav je bilo večina za termine med kolektivnim dopustom od 4. — 24. 7, tako da smo morali skrajšati izmeno z 10 na 7 dni. Kljub temu pa je bilo ugodeno le 20 prošnikom Deb komisije je bib precej težko, zato upamo, da smo izbrali prav, tisti, ki pa niste prišli m vrsto letos, imate priliko v prihodnjih letih.
Vsem želimo ugodno letovanje!
Komisija za letovanje
ZAKAJ PRAVZAPRAV MODERNIZACIJA CELJSKE BOLNIŠNICE
Naštejmo nekaj utemeljitev, ki so pogojevale odločitev o tem, daje modernizacija bolnišnice opredeljena kot prednostna, pravzaprav edina regijska naložba v negospodarstvu na širšem celjskem območju.
—	bolnišnica, kakršna je zdaj, je bila zgrajena le za potrebe bolnišničnega zdravljenja. V njej ni bilo predvidenih
—	in jih zatorej tudi ni — posebnih prostorov za specialistično amulantno dejavnost, ki pa jo danes opravlja v velikem obsegu.
—	zgrajena je bila v času in za potrebe območja, ki je štelo kakih 120 tisoč prebivalcev (danes gravitira na regijsko bolnišnico v Celju 230 tisoč ljudi, od katerih bi v povprečju vsak preležal v nJej po poldrugi dan v letu. Specialistične ambulante pa vsako leto obišče okrog 234 tisoč bolnikov, kar bi pomenilo, da pride tja povprečno vsak občan vsaj enkrat letno.
VSEM SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNO POČITNI KOVANJE, DA BI Sl KAR NAJBOLJE ODPOČILI IN Sl NABRALI NOVIH MOČI ZA NOVE DELOVNE NAPORE
—	za ves ta velik obseg dela nima specialistična dejavnost, ki se je medtem tudi močno razvila (posamične veje medicine so se razcepile na več ožjih specialnosti) ter strokovno napredovala, niti enega primernega prostora in se stiska — največ v kleteh stare bolniške zgradbe. Tako deluje centralni laboratorij v montažni hiši, dermatološki oddelek je v privatnem poslopju, nevrološki, ki bi — upoštevaje medicinsko doktrino — moral biti vključen v inter-nistično stroko, je dislociran v Vojniku, v nemogočih prostorih deluje tudi transfuzijska postaja, razen tega v bolnišnici ni centralne sterilizacije . postelj, pa primernih garderob za osebje in bolnike itd. Marsikateri pacient ima doma višji bivalni standard kot v bolnišnici, čeprav bi moralo biti ravno obratno.
—	z modernizacijo oziroma njenim
nadaljevanjem bi pridobili marsikaj od tega:	40 sodobnih, funkcionalnih
specialističnih ordinacij s čakalnicami in drugimi potrebnimi prostori, prostore za hemodializo, centralno enoto za intenzivno terapijo in nego najzahtevnejših bolnikov, enoto za transfuzijo krvi, centralni laboratorij, pet kompletnih operacijskih dvoran, prostor za dezinfekcijo postelj ter bolniške sobe z 279 posteljami, s čimer bi občutno izboljšali bivalni standard pacientov in dosegli, da bi tudi v sedanji bolnišnični zgradbi lahko ležalo v enem prostoru manj bolnikov. V bolniški kompleks bo vodil novi vhod z vsemi potrebnimi prostori za dodatno oskrbo bolnikov, pa tudi njihovi obiskovalci (drobne trgovske in gostinske usluge ipd.).
—	izvedba modernizacije je razdeljena v deset etap. Zdaj smo sredi pete — to pa je usposobitev specialističnih ambulant za potrebe kirurške stroke. Po programu bi do leta 1990 dogradili večji del načrtovanih prostorov, z dogo-voijeno 0,9 odstotno stopnjo od bruto osebnih dohodkov pa v letu 1986 zbrali približno 500 milijonov dinarjev. V kasnejših letih bi ta znesek seveda valorizirali, odvisno od naraščanja osebnih dohodkov, vendar upoštevaje dogovorjeno prispevno stopnjo.
Toda letos je v skladu za modernizacijo bolnišnice precej manj sredstev, kot bi jih morali zbrati po tem dogovoru. Zaradi različnih omejitev skupne porabe so občine širšega celjskega območja prispevale denar po precej nižjih stopnjah — v povprečju po komaj 0,62 odstotkih, kar pa ne zadošča za uresničitev letos predvidenih del. Od potrebnih 470 milijonov bi jih morah dodatno zbrati okrog 240.
Zato je v teku več vzporednih akcij — enodnevni zaslužek vseh zaposlenih je ena od njih. Z njo bi sredstva sklada za modernizacijo bolnišnice obogatili s cca 120 milijoni din.
Prispevajmo za svoj varnejši jutri — ohranimo si zdravje!
ZDRAV SEM
Bolnišnico v Celju potrebujemo, zanjo smo zbrali že veliko denaija. Vendar premalo, da bi lahko brez dodatne pomoči še letos sprejele specialistične ambulante prve bolnike v novih prostorih, premalo, da bi lahko sproti posodabljali iztrošeno medicinsko opremo, premalo, da bi lahko' primerno uredili vse zastarele bolniške oddelke.
Če bolnišnice ne bomo posodobili v naslednjih petih letih, je ne bomo niti do leta 2000. Vse, kar je bilo doslej narejenega, je prilagojeno tehnologiji izpred petih let. Pri nas pa se tehnologija v celoti zamenja v desetili letih. Le hitra gradnja lahko prepreči dodatne stroške. Ne smemo pa pozabiti, da je sama stavba le 40 odstotkov vrednosti celotne naložbe, vse ostalo predstavlja oprema. Zatika pa se že pri zidovih. Menda ne bomo dovolili, da se vsa dosedanja prizadevanja in vložen denar izničijo?
Tri milijarde dinarjev je še potrebnih za dokončanje predvidene posodobitve bolnišnice. Po sedanjih cenah. V naslednjih petih letih bi to lahko združili preko družbenega dogovora in seveda z dodatnim zbiranjem denarja. Če bi se vsi delavci na območju odrekli enodnevnemu zaslužku, bi že letos zbrali dodatnih 130 milijonov. Če bi se za to odločili še v naslednjih letih, lahko upamo, da bo bolnišnica letih, lahko upamo, da bo bolnišnica v Celju usposobljena za sodobno zdravljenje.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se zahvaljujem vsem sodelavkam za izkazano pomoč, darovano cvetje in spremstvo ob pogrebu. Posebna zahvala sodelavkam likalnice in kontrole B.
Marija Brezovnik
NOGOMETAŠI ELKROJA USPELI
Po zelo razburljivem razpletu tekmovalne sezone II. republiške nogometne lige so slavili nogometaši Elkroja. Z osvojitvijo 1. mesta so si pridobili pravico nastopa v I. republiški nogometni ligi.
Veselje ob koncu je toliko večje, ker je bil razplet do zadnjega sodnikovega žvižga negotov in ker so nogometaši, klubski delavci in ljubitelji nogometa na ta trenutek čakali polnih 10 let ter tako slavili ravno ob 10-letnici obstoja kluba. Uspeh prav gotovo ni slučajnost, temveč je odraz načrtnega dela kluba v zadnjih letih, predvsem pa prav v zadnji tekmovalni sezoni.
Za nogometaši in nogometnimi delavci je tako prvi del naloge. Čaka jih prav gotovo še drugi, težji del, ko se bodo morali ponovno potmditi in si tako zagotoviti obstanek v družbi slovenskih ligašev. Ne dvomimo, da jim bo z zavzetim delom in ob moralni podpori ljubiteljev nogometa tudi to uspelo.
Vsem nogometašem in nogometnim delavcem za uspeh čestitamo v prepričanju, da bomo odslej v Mozirju spremljali res kvaliteten nogomet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam za tolažilne besede, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
Gelca Brezovnik
ZAHVALA
Ob smrti drage mame se zahvaljujem vsem sodelavkam za izrečene besede sožalja in darovano cvetje
Tinka Hriberšek
ŽENSKI NOGOMET
V tednu mladosti, smo letos mladinke pričele s pri ženskah redko vidnim športom — nogometom.
Z mladinkami iz TOZD-a Šoštanj smo 17. 5. 1985 na igrišču NK El-kroj v Mozirju odigrale "veliko" nogometno tekmo.
Brez kakršnihkoli velikih problemov, če izvzamemo tu pa tam kakšno nerodno brco, smo "domačinke" premagale tekmice iz Šoštanje in osvojile prehodni pokal, ki ga lahko vidite v naši telefonski centrali.
Uspeha smo bile seveda zelo vesele, zato upamo in delamo na tem, da srečanje ne bo ostalo edinstveno, saj je v interesu vseh, da se še pomerimo in ponovno preizkusimo svoje nogometno znanje.
Vsekakor zanimiva ideja, ki jo velja podpreti. Pomeni dodatno oživitev našega vsakdana, saj smo vsi, ki smo tekmo gledali, uživali, če že ne v izvrstnih uigranih akcijah v stilu prvoligašev pa prav gotovo v številnih smešnih in "atraktivnih" akcijah.
Če drugega ne, je potrebno dekletom čestitati za dobro telesno pripravljenost in korajžo, da so se upale predstaviti tudi v povsem moški športni disciplini.
Sklenile smo, da bo nogomet v okviru tedna mladosti postal tradicionalen.
Vsem, ki so priskočili na pomoč pri organizaciji te tekme, najlepša hvala. Enako tudi vsem, ki so nas zavzeto bodrili.
Mija Štorgel
Pomerili smo se v streljanju
V petek, 31. 5. 1985 je bilo na strelišču v Mozirju organizirano občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno serijsko puško. Tekmovanja sta se udeležili dve moški in dve ženski ekipi Elkroja.
Druga ženska ekipa v sestavi Starčevič Darja in Potočnik Ida je osvojila 1. mesto, prva ekipa v sestavi Vodlan Marija in Hlačun Marija pa tretje mesto. Le za las jima je ušlo drugo mesto, ki ga je z enakim številom točk vendar več devetkami osvojila ekipa SO Mozirje.
V moški konkurenci je naša prva ekipa v sestavi Kolar Slavko, Vodlan Jani in Kolar Janez osvojila 2. mesto, druga moška ekipa pa žal ni bila popolna. Med posamezniki je bil najboljši Kolar Slavko, ki je zasedel tretje mesto.
Skupno smo tako dosegli lep uspeh, ki pa bi lahko bil z malo športne sreče še boljši.
Janez Kolar
PREKO VIPAVE 00 NOVE GORICE
Letošnji sindikalni izlet je bil na sporedu nekoliko pozneje kot običajno in kar bali smo se, da bo potovati prevroče. Vendar muhasto junijsko vreme nam je tokrat šlo na roko in je bilo ravno pravšnje za izlet.
Krenili smo dokaj točno izpred Elkroja, v Mozirju naložili še Mozirjane in naše goste, kontrolorje nemških firm in se ob jutranjem pozdravu vodiča odpeljali proti Ljubljani in dalje proti Vipavi. Že na vse zgodaj je začela svoje potovanje po avtobusu tudi nepogrešljiva steklenica (in ugotovili smo, da Je standard našega sindikata v primerjavi s preteklimi leti znatno porasel) z nalogo, da nas spravi v dobro voljo.
Do Vipave, kjer smo si nameravali ogledati vinsko klet, smo bili ravno prav razpoloženi. Vipavska kletje druga najstarejša v J ugoslaviji. Zgrajena pa je bila 1894. leta. Z leti so jo dograjevali in danes je največja zadružna klet v državi s kapaciteto 2.000 vagonov ali 20 mio litrov; torej približno za vsakega Jugoslovana 1 liter. Seveda veliko pridelka tudi izvažajo. Kar težko smo počakali zunaj na vodiča, ki nam je razkazal velikanite podzemne hodnike in nam pripovedoval o kleti in samem postopku pripravljanja in stekleničenja vina. Za tiste, ki so ”v vinu” malo manj doma, je bilo zanimivo slišati, kako nastajajo posamezna vina.
Pri temnih sortah vin se drozga (iz temnega grozdja) segreva do 80 °C, da se popolnoma izloči barva, medtem ko gredo bele vrste grozdja direktno v stiskalnico. Vino rose, ki je pri nas malo manj poznano, pa je napravljeno iz temnih sort grozdja, vendar delano po postopku za bele vrste grozdja oziroma vina. Poleg dobrih 'sort grozdja in kvalitetne letine je kakovost vin odvisna tudi od arhiviranja, torej od dobe in načina skladiščenja vina. Vrhunca vina skladiščijo še vedno v lesenih sodili, kjer vino diha m pridobiva na kvaliteti, medtem ko v velikanskih betonskih ali aluminijastih sodih vino ostane nespremenjeno, torej se tu skladiščijo manj kvalitetna vina. Največji leseni sod, ki smo ga imeli priliko videti, drži nič več in nič manj kot 23.760 litrov. Ob njem smo bili kot palčki. Najprijetnejše v kleti je bila gotovo pokušnja vin s prigrizkom in
vzdušje na koncu postavilo piko na 1 prijetnemu izletu. Le tu in tam se je slišal’ posamezna opazka, da bi bilo prav, če bi preživeli dan s kolektivom tudi posavnezni vodilni delavci.
Potrebno je poudariti, da se je tokrat Izletnik dobro izkazal, da je vse "klapalo” kot se za tak izlet spodobi. Občudovali smo vzdržljivost vodiča Roberta Klemenaka, ki se je res potrudil in poleg tega, da je bil sam za vse tri avtobuse, "držal pokonci” celotno druščino tudi, ko so določe-že omagovali.
Lahko rečemo, da je Izletnik tokrat uspešno opravil popravni izpit, torej popravil neprijeten vtis iz preteklega leta.
Vida Skok
Z NARAVNIMI SREDSTVI DO LEPOTE
KAKO UPORABLJAMO KOZMETIČNA SREDSTVA ZA KOŽO? Kožo moramo čistiti redno vsak večer in vsako jutro. Čista koža se čez noč bolje spočije in ostane zato dalj časa sveža in mladostna.
Najprej moramo na obraz nanesti čistilno mleko z obema rokama in ga razdeliti po obrazu in vratu. Nato s Staničevim ali mlačno vodo odstranimo umazanijo z mlekom vred. Nato zmijemo kožo s tonikom tako, da jo na obrazu in vratu ovlažimo z namočenim tamponom vate. Dnevno kremo nanesemo na obraz in vrat v obliki majhnih pikic in jo m to z rahlim gladenjem vtiramo v kožo. Nočno hranilno kremo nanesemo zvečer na očiščen obraz.
OBLOGE IN MASKE ZA NORMALNO KOŽO
OBLOGE S SADJEM AU VITAMINSKE OBLOGE Sadje nanašamo na obraz na dva načina. Zmešamo ga v kašasto maso in z njo obložimo obraz ali pa ga stisnemo v sok , ki ga kot vitaminski dodatek vmešamo v podlago. Kašasto maso napravimo iz jagod, breskev, ananasa, lubenic ali grozdja in jo nanesemo na obraz in vrat. Pustimo jo na koži 20 minut, nato jo odstranimo in se umijemo z mlačno vodo. Namesto kašaste mase lahko iz pravkar naštetega sadja stisnemo sok in ga zmešamo z ovseno moko v gosto zmes, ki je podobna testu, nato pa jo z lopatko nanesemo m kožo. Pustimo 25 minut, nato jo speremo z obraza z mlačno vodo.
(se nadaljuje)
Po resnih obrazih sodeč je bil posnetek napravljen predogledom kleti
vse lokale zaprli ob 18 uri. Da je bila mera polna, je pričelo zunaj močno deževati in pihati veter, tako da smo morali poiskati zatočišče v avtobusih. Le najbolj vstrajni so ugreli najti prostor v skriti restavraciji, kjer si pa (zaradi naročil številnih grup) nisi mogel naročiti niti ledene kave, češ, da je z njo preveč dela.
Utrujeni smo se iz Postojne vračali proti Domžalam, kjer sta nas čakali večerja in živa glasba; za prijeten zaključek seveda. Utrujenost je ob zvokih melodij hitro splahnela. Dobro razpoloženje so znali ustvariti muzikantje sami, ki pavz skorajda niso poznali, ali pa so bile te resnično zelo kratke. Lahko rečemo, da je
... in ta po prihodu iz nje
ko smo si privezali dušo, smo ugotovili, da je bilo tistim, ki so šli v klet s prvo skupino, ob kozarcu dobre kapljice veliko lažje počakati na nas kot pa nam pred vrati na vodiča. Seveda smo se tu dodobra razživeli in se ka s težavo odločili za nadaljevanje poti.
Pot nas je vodila do Mirna pri Novi Gorici, kjer smo imeli v trgovini Ciciban možnost nakupa po zelo ugodni ceni. Po okusnem kosilu v Novi gorici smo se vračali proti Postojni, ker smo se samoupravno dogovorih, da si namesto Škocijan škili ogledamo kar Postojnsko jamo. Tisti, ki smo v jami bili že večkrat, smo počakali zunaj. Na žalost dobesedno zunaj, ker so (kljub relativno številnim gostom)
Celje - skladišče
D-Per
NAGRADNA KRIŽANKA
192/1985
COBISS s
NAGRADNA KRIŽANKA: 1. nagrada 1000 din
2.	nagrada 500 din
3.	nagrada 300 din
Rešitve oddajte do srede, 31. 7. 1985