Organiziranost raziskovaine dejavnosti
Medobčinski
raziskovalni
program
Leto se je prelomilo in še vedno govorimo o velikem pomenu raziskovalne dejavnosti. Tu pa je najbolj potnembna organizacija in te je dostikrat premalo, tudi v našem mestu.
Po občinah so organiziranc občinske raz-iskovalne skupnosti in Siškar.ii se lahko po-hvalimo, da je naša v delovanju med naj-boljšimi. Velika večina nalog s področja raz-iskave je specifična za vse ljubljanske ob-čine. Zato je pred slabim letom nastala Mest-na raziskovalna skupnost, ki pa je še vedno samo na papirju. Da zbrana sredstva ne bi ležala tjavdan in zaradi potreb po raziskvah so predstavniki ljubljanskih ORS ustanovili svet za pripravo medobčinskega raziskoval-nega programa mesta Ljubljane. Sedež sveta je postala naša ORS, s čimer je seveda pove-zano  tudi   več  dela.
Raziskovalni program mora, po odločitvi sveta, obsegati le raziskovalne naloge, ki so v neposrednem interesu L.jubljančanov, na-logc, ki eo specifično le za L.iubljano in ne smejo iz okvira, začrtancga s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana ORS. To pa so: spreminjanje proizvodne sestave ljubljanske-ga gospodarstva, prometna in komunalna ure-ditev Ljubljane, preskrba Ljubljane s hrano in energijo, varstvo okolja ter socialna in zdravstvena varnost delovnih ljudi in obča-nov. Na razpis s temi zahtevami se je javilo blizu 70 raziskovalcev in raziskovalnih insti-lucij. Seveda vsi predlogi niso ustrezali za-htevam iz razpisa in svet je ponudn^ke raz-delil na tri skupine. V prvi so bile ustrezne naloge, v trctji neustrezne, druga skupina pa je zajela naloge, pri katerih so bile potrebne še dodatne informaci.je predlagateljev. Zato je svet pripravil z njimi razgovor in jih po-vabil še na skupščine ORS pred same dele-gate. Tako so sedaj na vseh skupščinah ORS v Ljubljani sprejeli medobčinski raziskovalni program s tematiko raziskovalnih nalog, ka-kor so opredoljene v razpisu. Program obse-ga 25 nalog. ki bodo skupaj veljale 15,446.000 dinarjev.
Program je sprcjet, ostaja pa veliko dru-gih problemov in odprtih vprašanj. Predvsem mora hitro zaživoti Mestna raziskovalna skupnost. Svoj status ima, ni pa ljudi, ki bi delo peljali napro.i. Raziskovalnih nalog pa ne bo mogoče koordinirati in ocenjevati tudi brez strokovne službe; brez nje je mestna raziskovalna skupnost hroma oz. v bistvu sploh ne bo obstajala.
To je problem, kar zadeva sam ustroj. Pruga velika poman.jkljivost pa je omejenost delovanja občinskih raziskovalnih skupnosti. To so po svoji funkciji usmerjevalke in koor-dinatorke raziskav, raziskovalcev, vendar brez povezav to ne morejo biti. Naj se še tako trudi.io, če drugi nočejo stopiti v stik 7. njimi, ie vse zaman. Zato je nujna pove-zava s komiteji in drugimi telesi občine, z družbenopolitičnimi organizacijami in seveda z ozdi, od koder pride osnovna informaeija o tem, kaj naj bi raziskovali. Sele takrat bo-do občinske raziskovalne skupnosti postale stik med raziskovalci in uporabniki, stik, za-radi katorega so bile organizirane.
Janez Kopač