153 
 
Nalivi, obilne padavine in izjemne poplave v Sloveniji 
med 3. in 8. avgustom 2023 
 
Sašo Petan
1
, Gregor Vertačnik
1
, Miha Šupek
1
, Neža Lokošek
1
, Maja Koprivšek
1
, Anže 
Medved
1
, Mojca Sušnik
1
, Matevž Piry
1
, Florjana Ulaga
1
 
 
Povzetek 
 
Od 3. do 6. avgusta so Slovenijo in dežele onstran severne meje prizadele obilne 
padavine. V severnem Sredozemlju je nastal ciklon z vremensko fronto. Takšna 
vremenska situacija je značilna za jesensko-zimski čas, ko na našem območju pade večja 
količina padavin v nekaj dneh. Zaradi zelo toplega Sredozemskega morja, ki je bilo na 
začetku avgusta 2023 toplejše od dolgoletnega povprečja, so najprej nastale močne plohe 
in nevihte z močnejšimi nalivi, ki jih je v nadaljevanju zamenjal še enakomeren dež.  
V noči s 3. na 4. avgust so zelo močne plohe z nevihtami zajele porečja na širšem 
območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega ter 
Polhograjskega hribovja. Na že predhodno namočeno podlago, posledica julijskih neurij, 
je v samo 6 do 12 urah padlo od 150 do 200 mm dežja. Na več kot 20 meteoroloških 
pastajah smo zabeležili nalive s povratnimi dobami, ki so desegle in celo presegle 100-
letne povratne nivoje. Najmočnejši naliv smo zabeležili na meteorološki postaji Pasja 
ravan, kjer je v manj kot 10 urah padlo preko 200 mm padavin. Tako izdatne padavine so 
povzročile silovit porast številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek. 4. avgusta 
dopoldne so izjemne pretoke dosegle zlasti Meža, Mislinja, Suhodolnica, Savinja, 
Lučnica, Dreta, Kamniška Bistrica, Nevljica, Pšata, Sora, Poljanska Sora, Gradaščica, 
Šujica in Sava na Ljubljanskem območju. Pri tem so nastopile obsežne in uničujoče 
poplave, poplavljena so bila številna naselja s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. 
Sprožili so se tudi številni plazovi, reke so nosile obsežne količine plavja in odnašale 
mostove in ceste. Že 4. avgusta sta vsled silovitega dotoka iz sosednje Avstrije pričeli 
poplavljati tudi Mura in Drava. Drava je bila močno okrepljena z lokalnimi dotoki v 
Sloveniji, Mura pa z večkratnimi porasti pritokov dolvodno od avstrijskega Gradca. Mura 
v Gornji Radgoni je tako 6. avgusta dosegla rekordni pretok preko 1450 m
3
/s, pretok 
Drave po sotočju z Dravinjo pa je presegel 1900 m
3
/s.  
Poplavni dogodek je močno spominjal na vse pretekle izjemne dogodke, ki so 
Slovenijo prizadele v letih 1990, 1998, 2005, 2007, 2010, 2012 in 2014, a jih je tokratni 
dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti. Povratne 
dobe največjih pretokov manjših rek in glavnih odvodnikov v povirnih delih porečij 
Meže, Savinje, Kamniške Bistrice in Sore kot tudi reke Save na odseku od Medvod do 
Hrastnika so bile ocenjene na 100 in več let. Mura in Savinja v spodnjem toku sta dosegli 
od 50- do 100-letno, Sava pod sotočjem s Krko 20-letno, Drava v spodnjem toku pa 10- 
do 20-letno povratno dobo. Posebnost tokratnega dogodka je bila tudi ta, da so največje 
tri slovenske reke, Sava, Drava in Mura, poplavljale hkrati. 
 
 
 
Ključne besede: obsežne poplave, hudourniki, izjemni pretoki, nalivi, obilne padavine 
 
Keywords: extensive floods, torrents, exceptional flows, downpours, heavy rainfall 
                                                 
1
 Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana