GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto VII. — Štev. 47. — 48. Murska Sobota, 24. novembra 1955. Cena din 10.— FRANC ROGL, predsednik OLO M. Sobota DESET LET NAŠE REPUBLIKE Doba, v kateri živimo, je tako pomembna in veličastna, da bo zgodovina o njej pisala kot o enem izmed tistih razdobij, ki je intenzivno in s silnim tempom preoblikovalo naš kontinent in človeško družbo na njem. Treba se je samo malo zamisliti in zajeti vsa važnejša dogajanja v preteklih desetih — dvajsetih letih in si predočiti podobo, kako je bilo takrat pred leti in kako je danes. Razlika je velika, da se mora človek začuditi, ali se je res moglo v tako kratkem času toliko spremeniti. Treba je prisluhniti utripu življenja, ki vsak dan valovi pri nas in mi sami v njem. In v tem utripu moramo jasno videti našo mlado državo, ki v največji možni meri doprinaša svoj delež k napredku človeške družbe, k boljšemu in humanejšemu razvoju družbe, k utrjevanju miru in k napredku človeka nasploh. Prisluhniva, tovariš, utripu naše domovine, da bova videla in dojela novo vsebino življenja pri nas. Ogromni daljnovodi in nešteto drugih električnih napeljav je prepredlo našo zemljo kakor prepredejo v jeseni pajčevine naše travnike. Po teh vodih teče energija, ki daje pogonsko silo mnogim našim novim industrijskim orjakom, ki jih pred leti ni bilo. poganja neštete nove obrate, ki jih nekoč ni bilo, razsvetljuje našo vas, ki je dolga stoletja tičala v temi. prinaša napredek, ki ga nekoč niti slutili nismo. Reke so postale pokorne in morajo svojo nekoč razdiralno silo pretvarjati v električno energijo — človeku v prid. V zemlji stotisočletja zakopani zakladi prihajajo na dan, da dajejo nove vire energije, ali pa da kot surovine služijo za izdelavo novih strojev in naprav, s katerimi preoblikujemo našo rodno pokrajino. V ranih jutranjih urah prisluhniva reki naših delavcev, ki teče v industrijske kraje. Ni so li to novi ljudje, ki nekoč niso vedeli, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan? Ali bodo še imeli kruh ali pa bodo šli med brezposelne in se bodo morali potikati po svetu, iščoč si vsakdanjega kruha? Nekoč mu je rezal kruh kapitalist, dandanes mu ga reže lasten kolektiv, kjer tudi sam soodloča. Kakšna sprememba, kakšen napredek! Kmalu nato osupneš pred drugo, mlado reko ljudi, ki hiti v šole, v šole. ki jih nekoč ni bilo. Ti mladi ljudje zajemajo svoje znanje iz čistih virov znanstvenih dognanj in jih ne obremenjuje ideološka zmeda, kakor je bilo to nekoč. Nov svet, novi ljudje! Prisluhniva, tovariš, ropotu motorjev, prisluhniva tempu življenja in ugotoviva, kakšna je nova podoba našega življenja! Stopiva v dvorane in poglejva, kdo se tam zbira, o čem razpravlja in kako razpravlja! Ali ni tam zbrano naše ljudstvo po svojih izvoljenih predstavnikih, ali ne sedita tam delavec in kmet, ki sta prevzela skrb za vsa naša podjetja. za ustanove, za vse naše skupne interese? To se pravi, da je ljudstvo vzelo krmilo upravljanja v svoje roke. Ob takšnem razmišljanju se moraš vprašati, od kod so prišle tako globoko segajoče pobude za temeljito spremembo družbe in njenih medsebojnih odnosov. Vsakdo ve in mora priznati, da je bila začetnik vse te revolucionarne preobrazbe naša Komunistična partija, ki je analizirala stanje v bivši Jugoslaviji, prikazala delovnim množicam perspektivo razvoja tako prepričljivo, da so ljudje med okupacijo šli z njo na čelu v borbo na življenje in smrt. po osvoboditvi pa niso štedili svojih sil pri graditvi svoje socialistične domovine in s tem novega, boljšega življenja. Ali ni bila Partija tista, ki je na osvobojenih ozemljih tik za bojno črto ustanavljala prve ljudske odbore in s tem postavljala osnovo za bodočo ljudsko oblast? V primerjavi s temi začetki pomenijo sklepi II. zasedanja AVNOJ—29. XI. 1943 — že ogromen razvoj za izgradnjo trdnih temeljev nove socialistične države. Še je sovražnik besnel ob tistem času po naši domovini in še premnogo dragocenih življenj je bilo treba žrtvovati. preden je fašistična zver končala v svoji blazni agoniji. Nastopila je dolgo zaželena in pričakovana svoboda, ki so nam jo priborili naši najboljši s svojimi življenji. V silnem zaletu smo začeli graditi novo in svobodno domovino. Eden izmed nujnih aktov so bile tudi volitve v Ustavodajno skupščino 11. novembra 1943., ki so jih ljudje širom naše domovine izvedli z navdušenjem in priznanjem. Le pri nas so po nekaterih vaseh ostali ljudje pod vplivom mračnih sil in tako niso razumeli novih razmer in nove dobe. Ko se je 29. novembra 1945. prvič zbrala nova Ustavodajna skupščina, je bil njen prvi akt proglasitev Jugoslavije za Federativno ljudsko republiko. S tem aktom so dobili zadoščenje vsi tisti naši ljudje, ki so trpeli krivice pod zatiralsko monarhijo, dobili so priznanje vsi tisti, ki so se borili in trpeli med okupacijo, dobili so priznanje vsi pošteni delovni ljudje. Dotakratni zatiralci in izkoriščevalci ljudstva pa so morali spoznati, da je njihove tiranije in izžemanja ljudstva konec za vse čase. Začeli smo z izgradnjo opustošene domovine. Ogromno naporov so vlagali naši ljudje v to delo, posebno se je pri tem odlikovala mladina, ki je zgradila impozantne objekte, odlikoval se je naš rudar, ki je nakopal več in več rude. odlikovali so se naši gradbinci, odlikoval se je tudi marsikateri kmet. Prešli smo mnoge in premnoge težave, ki so bile včasih videti nepremagljive. Prešli smo razne faze v gospodarstvu in v upravljanju. Danes vemo, da drugačne poti ni moglo biti, ker so nas v to silile materialne in druge razmere. Sedaj pa vendar lahko vidi vsak naš državljan, da stvari pri nas urejamo socialistično in demokratično na vseh področjih, bodisi v ljudski oblasti, bodisi v podjetjih. ustanovah in zadrugah. Ko smo dogradili najvažnejše in največje objekte naše osnovne težke industrije, ki nam omogoča naš nadaljnji razvoj, lahko začenjamo z novim načinom gospodarjenja, kar pomeni, da bomo manj vlagali v to panogo industrije, zato pa lahko več dajali v razvoj industrije za široko potrošnjo, več za stanovanjsko izgradnjo, skratka več za neposredno korist delovnemu človeku. Več sredstev bomo vlagali tudi za povečanje kmetijske proizvodnje, več bomo lahko dajali za zdravstvo in prosveto. Vendar bi bilo napačno soditi, da bomo že takoj v prihodnjem letu čutili ogromen napredek v družbenem standardu, pač pa bo ta proces postopen in se stalno razvijal v korist delovnega človeka. Ponosni smo, da živimo kot pripadniki sedanje generacije, ki je toliko žrtvovala za svoje ljudstvo in njegov napredek, ponosni smo tudi zato, ker smo žive priče dogajanjem zgodovinskega pomena. Ponosni smo na svojo mlado republiko. ki se je z velikim junaštvom in silno odločnostjo priborila svoje ugledno mesto v svetu. Ponosni smo na svoje narode, ki v bratski slogi gradijo svoj lepši in boljši dom. Ponosni smo na našo Zvezo komunistov. ki usmerja utrip in razvoj naše družbe in našega gospodarstva. Ponosni smo na naše voditelje, ki so vedno stali ob ljudstvu, še posebej pa smo ponosni nanj. ki je naš voditelj in učitelj, na predsednika republike, tovariša Tita. Naj živi 10-letnica naše Republike! Naj živi delovno ljudstvo socialistične Jugoslavije! Božidar Jakac: Partizan TITO JUGOSLOVANSKIM NOVINARJEM Pokrovitelj proslave desetletnice Zveze novinarjev Jugoslavije predsednik republike Josip Broz Tito je poslal Zvezi novinarjev naslednje pismo: Dragi tovariši! Ob desetletnici ustanovitve novinarske organizacije Jugoslavije pošiljam kolektivom naših listov in radijskih postaj svoje prisrčne čestitke. Desetletnica ustanovitve Zveze novinarjev socialistične Jugoslavije ni navaden jubilej ustanovitve kake organizacije, temveč ima mnogo globlji pomen, ker je povezan z zgodovinskim procesom ustvarjati ja nove, socialistične Jugoslavije. Ustvarjeno na ruševinah z vojno opustošene države in na ruševinah likvidiranega družbe- nega sistema se je naše novinarstvo moralo neogibno boriti z mnogimi težavami, na katere običajno naletimo v dobah takih zgodovinskih revolucionarnih družbenih dogajanj. Imeli ste mnoge težave. ker iz preteklosti niste podedovali kakih bogatih izkušenj niti tehničnih možnosti. Predvojna revolucionarna borba, zatem pa okupacija in osvobodilna borba so prizadele tudi vaše novinarske vrste: padlo je nemalo najdragocenejših tovarišev. Glede na to, je bilo novinarskih kadrov, izkušenih v svojem poklicu, zelo malo in zato je bilo treba začeti s povsem novimi in mladimi ljudmi. Toda reči moram, da se je naše novinarstvo porajalo in razvijalo zelo naglo, ne glede na razne pomanjkljivosti, značilne za njegova otroška leta. Želim poudariti, da je naše novinarstvo v glavnem častno izpolnjevalo naloge v prvem desetletju svojega dela. Da. bili so posamezni primeri, ki jih je treba označiti kot negativne o praksi novinarstva države, ki gradi socializem. Bili so primeri zavestnega škodijivstva naši stvarnosti, bile pa so tudi razne napake zaradi neznanja. Toda ose to ne more zmanjšati ogromne vloge, ki jo je naš tisk odigral v graditvi naše države in v ustvarjanju njenega ugleda po svetu. Zelo važno je, da naš tisk in radio nista bila, niti nista tedaj orodje propagande, temveč imata predvsem vlogo informatorja, vlogo kroničarja naše socialistične stvarnosti, vlogo vzgojitelja našega človeka. Ko zdaj prebiramo strani naših listov in revij, lahko ugotovimo pot razvoja naše države, lahko vidimo razne oblike našega prizadevanja, da bi uresničili naloge, ki smo si jih zastavili tako v našem notranjem razvoju kakor tudi o naši načelni zunanji politiki. Uporabi jam to priložnost, da bi pozval naše novinarje, naj delajo za odstranjevanje še nekaterih pomanjkljivosti v tisku, ki se kdaj pa kdaj pojavljajo in ki nam morejo povzročiti nemajhno škodo na zunanjepolitičnem področju: isto pa velja tudi za naša notranja vprašanja. Hočem namreč reči, da morajo naši listi še bolj budno spremljati in pravilno pojasnjevati našo zunanjepolitično smer ter smer našega notranjega razvoja. Naš tisk je svoboden, kakor mora biti svoboden v državi, ki ustvarja svoje življenje na načelih prave socialistične demokracije, mora pa biti strogo načelen in v skladu s politiko naše ljudske oblasti, s prizadevanji, da bi izpolnili vse tiste naloge, ki vodijo o socializem, ki vodijo k ohranitvi miru po svetu in okrepitvi mednarodnega sodelovanja. Strani naših listov morajo biti vedno prežete z duhom vsega našega dogajanja, s socialističnim duhom naše stvarnosti, ki mu je tuje vsakršno senzacionalistično pisarjenje, podtikati ja. izmišljotine in razne nepoštene kombinacije, značilne za del tiska po svetu. Potrebno je vztrajno nadaljevati delo za čim popolnejšo strokovno izpopolnjevanje naših novinarskih kadrov, da bi se mogli bolj poglobljeno in pravilno kritično lotiti vseh vprašanj in pojavov naše notranje in zunanje politike, zlasti pa še naše ekonomike. Samo dobro poznavanje naše stvarnosti in naše idejno-politične smeri bo omogočilo našim novinarjem, da se bodo izognili raznim napačnim tolmačenjem in da bodo pravilno obveščali domačo in tujo javnost o dogajanju pri nas in po svetu. V vrstah naših novinarjev morajo vladati odnosi tovarištva in sodelovanja, kakršni morajo biti vedno med ljudmi, ki opravljajo isto odgovorno delo. Ako se bo temu posvečala čim večja pozornost in se bo naglo odstranjevalo vse, kar je škodljivega v našem tisku, bo to zelo koristno ne samo pri vzgajanju mladih in sposobnih novinarskih kadrov, temveč tudi vsej naši skupnosti. Prav tako je v našem tisku zdaj zelo važna neizprosna in strogo načelna kritika raznih negativnih pojavov v našem družbenem razvoju in vsak danji praksi. Tisk je močno orožje o prizadevanju naših narodov za zgraditev socializma, toda to orožje mora biti ne samo ostro, temveč tudi svetlo. Prepričan, da bo Vaša organizacija tudi v bodoče častno opravljala svoje naloge, Vam želim največ je uspehe. S tovariškim pozdravom TITO VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. nov. do 4. decembra Približno do 26. novembra padavine z ohladitvijo, sneg do nižin. V nadaljnjem poteku sprva suho vreme in mraz. v zadnjih dneh novembra bo bolj toplo in nekako 29. nov. nekaj lahnih padavin. V prvih dneh decembra suho in razmeroma milo vreme. Nekako od 3. dec dalje nestalno s pogostimi močnejšimi padavinami, ki bodo hitro prešle v sneg. MILOŠ LEDINEK predsednik OOSZDL Murska Sobota TISK - NAJBOLJŠI POMOČNIK DRUŽBENE IN POLITIČNE DEJAVNOSTI Tisk je bil vedno veren odraz sil, ki so se uveljavljale v družbi. Tisk je odraz borbe idej in mišljenj in obenem odraz razrednih nasprotij, ki so v družbi. Čim odločnejša in čimbolj ogorčena je ta borba, tem jasnejše se ta nasprotja, borba duhov, borba starega in novega, odraža v tisku in tem hitreje se stvari razvijajo. Ali kratko: tisk je najjasnejša fotografija družbene dejavnosti in idejno-politične razgibanosti v družbi. To velja na. splošno, a velja še posebej tudi za nas danes, le s to razliko, da so se pri nas socialistične sile močno pomaknile naprej, zavzele pozicije in se krepko ukoreninile. S tem dejstvom je treba računati. Z ljudsko revolucijo v novi Jugoslaviji, t. j. z narodnoosvobodilno vojno in z revolucionarno preobrazbo naše države je bila uničena stara oblast, je bil izkoreninjen izkoriščevalski element v industriji, trgovini, bankah in v zemljiškem veleposestvu. S tem je bila odvzeta materialna izkoriščevalska baza staremu in postavljena osnova za nov, socialističen razvoj. Pri tem pa se prav nič ne slepimo, da so se spremenili do konca tudi že stari odnosi v novi družbi. V naših glavah je ostalo še marsikaj starega. ki iz dneva v dan sili na površje in se skuša uveljavljati. Tisk ima zato v socialističn idružbi še večji poudarek in še večjo odgovornost v borbi z zaostalostjo, v borbi za napredek in za razvijanje socialističnih sil v naši družbi, za formiranje socialističnega človeka. Ob naših naporih uveljavljanja demokratičnih principov v našem družbenem življenju, pa postaja polično delo in s tem tudi vloga tiska še važnejša in obenem še odgovor nejša pred družbo. Predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko in predsednik OO SZDL toV. Miloš Ledinek med pogovorom. (Foto Kološa) Tisk in radio sta najuspešnejši metodi političnega dela Če jemljemo po vsem tem, kar je rečeno, tisk kot najuspešnejšo metodo političnega dela in za najmočnejšega pomočnika političnih in družbenih organizacij za uveljavljanje socialističnih načel v našem novem življenju, potem se mi zdi, da bi naj naš ljudski tisk, predvsem naše dnevno časopisje, naš periodični in poljudnoznanstveni tisk uveljavljal v svoji dejavnosti predvsem tri momente: Najprej se postavlja vprašanje, če smo doslej v našem tisku vedno dovolj odločno, jasno in objektivno prikazovali vse napore v naši izgradnji. Gre namreč za to, če je bilo prikazovanje naše poti od začetka NOV pa vse do danes tako, da je bilo dostopno predvsem našemu delovnemu človeku, da je razumel, za kaj gre. Ali je razumel vise naše ukrepe, ki usmerjajo naše življenje? Ali je razumel vse naše napore, ko smo delo in sredstva vlagali v razvoj naše težke industrije, v naš elektro-energetski sistem, v naše komunalne objekte, v naše zdravstvene, kulturne in prosvetne ustanove in končno tudi v naše kmetijstvo. Gre za to, če je ne samo razumsko, tudi čustveno dojel, da je vse to naše, da smo s tem dali osnovo za naš nadaljnji razvoj, da se zaradi tega čutimo močne in krepke in smo ponosni na naše delo in na naše uspehe. Gre končno za to. če smo dovolj jasno povedali, kakšna je naša perspektiva, naš razvoj, ki smo mu v de- setih letih dali krepko materialno osnovo in vzporedno s tem močno zasidrali nove odnose v družbi z uveljavitvijo delavskega upravljanja v gospodarstvu. družbenega upravljanja v prosveti, kulturi in zdravstvu, z uveljavljanjem zadružne demokracije in končno z novim komunalnim sistemom. Ob razumevanju dosedanje poti in z jasnimi pogledi naprej bomo tudi lahko in uspešno prebrodili težave, ki nas zaradi objektivnih pogojev, ker pač rastemo iz zaostale v napredno deželo, še zadevajo. Če bomo to razumeli, potem bomo lahko ločili objektivne vzroke, ki nas tarejo, a so nujni, od subjektivnih vzrokov, ki bi jih lažje, uspešneje in z večjo odločnostjo odpravljali, ker so v nas samih, v ljudeh stare kapitalistično - izkoriščevalske, profitarsko - egoistične in birokratske miselnosti. To se mi zdi, je prva naloga političnega dela, zato je tudi osnovna naloga našega tiska, ki naj skrbi, da vsi ti naši napori v tiskani. ljudski besedi pridejo do vsakega našega človeka, da bo vedel in se zavedal, kaj smo že storili in zakaj ravno to in tako. koliko naporov nas je to stalo in kakšna je naša nadaljnja pot, kaj hočemo. Naš delovni človek, naš delavec, delovni kmet in delovni izobraženec naj bi končno le razumel, da gredo vsi naši napori za njega in za nikogar drugega, za boljše življen je množice delovnih ljudi, ne pa za boljše življenje poedinca na račun množic. javnem življenju, dasi bi moral biti tisk ravno tu najbolj buden, odločen in brezkompromisen. Za kaj vendar gre? Tu mislim vse one pojave v našem gospodarstvu in tudi v družbenem življenju, ki skušajo ovirati naš razvoj. Kaj vse se n. pr. danes uganja pod parolo svobodnega delovanja ekonomskih zakonov, pod parolo ponudbe in povpraševanja v gospodarstvu! Ali se niso pod te parole skrili mnogi bivši ljudje in ljudje njim sorodne miselnosti, ki pod krinko teh parol špekulirajo, navijajo cene in prekupčujejo na račun standarda delovnega človeka? Ali niso to ljudje, ki še danes žele živeti na račun drugih in v škodo skupnosti? Ali je prav. da jih delovni človek in vsa družba ne vidi in ne obsodi takih nemoralnih dejanj? Pa dalje! Če podrobno pogledamo pod klobuk zadružne demokracije: kdo pogosto gospodari v kme- tijskih zadrugah in kdo se okorišča v zadružnem gospodarstvu? Ali niso značilni glasovi v KZ: »Kdaj bo kmetijska zadruga nas male ljudi podprla, ko bogate ob njej le posamezniki? Še več: treba bo pogledati. kaj je kmetijsko zadružništvo že storilo za krepitev socialističnih pozicij na vasi in dati temu priznanje, a obenem pokazati na slabe strani zadružnega dela in gospodarjenja. Tudi v organih našega delavskega in družbenega upravljanja se skušajo tu in tam uveljavljati škodljivi pojavi, ki se skrivajo pod krinko samoodločanja in lažne demokracije. Kaj je to kaj drugega kot tipična demagogija, ko pritiskajo kolektivi na delitev dobička in ža investicije, na drugi strani pa kriče, da za standard delovnega človeka, n. pr. stanovanja, stabilizacijo cen itd., nihče ne skrbi. Po naših šolskih odborih skušajo posamezniki pod vplivom starega obrniti kolo nazaj, ko si dovoljujejo zniževanja šolske obveznosti, odločati o tem. kaj se bo v šolah učilo in kdo bo nameščal učitelje po šolah. O podobnih pojavih v našem gospodarstvu, v družbenem in društvenem življenju bi naj naše politične organizacije in zbori volivcev več razpravljali in kritično ocenjevali, o njih naj bi naše časopisje več pisalo, a vsi naj bi postavili stvari na pravo mesto z enim edinim namenom, da našemu delovnemu človeku, ki sam od sebe čuti, da stvari pogosto niso v redu, da so škodljive, pomagamo, da jih po načelih naše socialistične demokracije sam rešuje v delavskih svetih, zadružnih odborih, v občinskih odborih in svetih ter v ostalih kolektivnih organih upravljanja. Naš tisk naj z roko v roki s celotnim našim družbenim življenjem tolmači in Vzpodbuja, uravnava in kritizira vse pojave v našem javnem življenju pod enotnim pogledom: Ali to. kar nekdo dela in uganja, razvija in krepi napredne sile ali jih zavira? Ali je nek pojav v družbenem življenju nosilec naše napredne, socialistične misli, ali se v njem skrivajo stari, nazadnjaški, škodljivi ali celo sovražni nameni? Učiti in izobraževati, tolmačiti in prepričevati ter odkrivati napake in slabe strani našega družbenega življenja, to je vloga javnega — političnega, gospodarskega in kulturnega delavca, ki naj bi v našem tisku, posebno pa še v ljudskem tisku našel svojega najožjega sodelavca in pomočnika. Bazalt v Pomurju Geološka raziskovanja v Pomurju so se začela šele pred nekaj leti (nafta, Lendava). Severozapadni del Pomurja še ni raziskan. V občini Ocinje se nahaja po izsledkih bazah, ki bo dal povod za geološka raziskovanja tega kraja. Bazah in tudi še druge kamnine so nastale v terciaru, ko so bili vulkanski izbruhi najbolj pogosti. Geološka zgodovina kraja, kjer so našli bazalt je v tesni zvezi s formacijami bližnje okolice v Avstriji. V Kleku, kjer je tudi ugasli vulkan je nahajališče bazalta, ki je mehkejši kakor ocinjski. Ocinjskemu trdemu bazaltu so podobni bazalti v okolici Gleichenberga. Ta formacija se razteza naprej proti severu do Semmeringa, proti jugu pa preide v našo državo in zavije proti vzhodu. Bazah je v Jugoslaviji redek, v Sloveniji ga sploh ni, ni pa redek v drugih državah po svetu, kakor je bilo zapisano v zadnji številki Pomurskega vestnika. Rabijo ga pri gradnji ceste za površinski sloj. Okoli nahajališča najdenga bazalta, na površini dva do tri km2 se nahaja tudi ugasli vulkan (Sotina). Po izsledkih so se našle in se bodo verjetno tudi našle še druge eruptivne kamnine. Na istem kraju je tudi šest mineralnih vrelcev. Znano je, da so vulkani v terciaru povzročili tudi nastanek mineralnih vrelcev, katerih večina ima zdravilno moč. Naloga geologov bo, da ta kraj temeljito raziščejo. Geod. Kolarš E. Slatina Radenci za 29. november Za 29. november. Praznik republike, se v Radencih že z vso vneSvoboda. Na zadnjem posvetu so semo pripravljajo. Priprave vodi DPD stavili podroben spored. Med drugim bosta nastopila mešani pevski zbor in orkester svobode. Sodelovalo bo tudi telovadno vzgojno društvo Partizan. Člani in mladinci bodo izvajali simbolične vaje. Svečana proslava bo na sam praznik ob 19. uri v zdraviliški restavraciji. V šoli pripravljajo pionirji posebno proslavo. Kakor v Radencih se pripravljajo na proslave ob Dnevu republike tudi na Murščaku in Kapeli. ki. Križevski pionirji za dan republike Za proslavo Dneva republike se pionirji goričkih Križevec vestno pripravljajo. Na proslavi bodo uprizorili nekaj krajših igric, pevski zbor pa bo zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Nekateri pionirji bodo tudi deklamirali. Na proslavi bodo sprejeli v pionirsko organizacijo nove člane. Pionirska organizacija v Križevcih je zelo dobra. Ponosna je, da se imenuje po Ivanu Cankarju. Proslave Tedna tiska in radia v Pomurju Teden Tiska in radia smo dostojno proslavili tudi v Pomurju. 21. novembra sta priredila občinski odbor SZDL in uredništvo Pomurskega vestnika ustni časopis v M. Soboti. V polno zasedeni kino dvorani so nastopili s izbornim sporedom: Franc Zadravec, predsednik Sveta za prosveto in kulturo, ki je govoril v pomenu tiska in radia, književnik Ferdo G o d i n a s črtico, pesnik Manko Golar, ki je prebral nekaj svojih pesmi, odg. ured- nik Pomurskega vestnika Jože V i 1 d s sestavkoma »Namesto uvodnika« in »Dogodki zadnjih dni«, ter člani uredništva Jože Makovec, Franc Š r i m p f in Slavko Klinar, sodelavci Pomurskega vestnika prof. Franc Ha i n š e k , F rane F r i š k i č in Lo jze V e b e r i č. Prireditev, ki je bila prva te vrste v M. Soboti, je lepo uspela. Podobne proslave Tedna tiska in radia so bile še v Ljutomeru, Radgoni, v Lendavi in pri Gradu. V Ljutomeru so razen gostujočih novinarjev mariborskega »Večera in »Pomurskega vestnika« Lojzeta Trstenjaka, Slavka Klinarja in F ranca Š r i m p f a , nastopili tudi domači instrumentalni solisti in harmonikarji. O pomenu tiska in radia pa je govoril tov. Praprotnik. Dvorana v Kulturnem domu je bila dobro zasedena, zlasti mnogo je bilo mladine. V Radgoni je bila proslava 22. novembra. Občinski odbor SZDL je pripravil lep spored, v katerem so nastopili: solisti tov. Posavčev.a in V o 1 f o v a, tov. Zadravec je govoril o pomenu tednu tiska in radia tov. Golar je prebral sestavek »Na prvi poti do kriminala«, učenka III. razreda nižje gimnazije je prebrala zelo dobro sestavljeno šolsko nalogo »Zakaj rada berem časopise« in tov. Jože V i 1 d. ki je govoril o zunanji politiki, prebral pa še svoj članek »Namesto uvodnika«. Tudi to prireditev, ki ji je prisostvovalo lepo število poslušalcev je uspela. O prireditvah v Lendavi in pri Gradu bomo poročali v naslednji številki našega lista. Vseh proslav so se udeležili tudi naivišji predstavniki politične in ljudske oblasti v Pomurju. Preko tiska razvijamo iniciativo delovnih ljudi Drugo vprašanje, ki se postavlja pred politične delavce in s tem tudi pred ljudski tisk. je v tem, ali s svojim načinom dela razvijamo iniciativo delovnih ljudi. Gre za to. ali uveljavljamo načela socialistične demokracije v polni meri, ali pa še dopuščamo, da je ta demokracija le za peščico ljudi, ki uveljavljajo pod krinko demokratičnosti svojo diktatorsko in demagoško voljo. Ni in nam ne more biti vseeno, kako se obravnavajo razni važni problemi, ki so na dnevnem redu v okraju, v občini, v podjetju, v kmetijski zadrugi in v kakšni družbeni nstanovi. Gre za to. ali se ti problemi obravnavajo tako, da prihaja do izraza čim širše sodelovanje ljudi in se končno rešijo tako, da je stvar v korist skupnosti, vseh ljudi in ne le posameznika, niti ne enega kolektiva v podjetju in ene kmetijske zadruge, niti ene občine in ne enega okraja, temveč celote — naše državne družbene skupnosti. S tem hočem reči, da našemu pomurskemu kmetu ne more in ne sme biti vseeno, kako si ustvarja življenjske pogoje naš delavec pri »Nafti« ali v kakšnem podjetju v Bosni ali Makedoniji: a našemu delajcu pri podjetju Mura« ne sme in ne more biti vseeno, ali je kaj prispeval za razvoj kmetijstva in izboljšanje družbenega standarda v Murski Soboti ali zaostalemu kmetu v Črni gori. Gre za to, da se v naši socialistični demokraciji enkrat za vselej zatro lokalistične. partikularistične in celo šovinistične tendence. da se iniciativa ljudi razvija do najvišje mere v okviru interesov skupnosti, da se ob sodelovanju delovnih ljudi najde najboljša rešitev lokalnega ali širšega vpraša- nja in da se ob vsem tem mobilizirajo vse sile in sredstva, ki so v nas in pri nas, za razvoj naših vasi in mest. ki so jugoslovanski skupnosti enako pri srcu kot razvoj kakršnega koli predela v državi. Tov. Kardelj je dejal, da ne smemo ob gledanju stvari, naših materialnih uspehov, pozabiti oh teh stvareh na odnose med ljudmi. S tiskom pomagamo uveljaviti zavest delovnega človeka No in s tem smo prišli k tretjemu momentu političnega dela in našega ljudskega tiska, ko gre za zavest našega delovnega človeka. Tu se postavlja vprašanje, če dovolj jasno vidimo nove klice, stebla in drevesa, ki so vzrasla v prvem desetletju, ko ustvarjamo v naši družbi nove odnose, ali jih registriramo, se jih zavemo in dalje razvijamo ter tako krepimo zavest človeka navišji stopnji, ko ga bogatimo s spoznanji novih moralnih vrednot v nastajajoči socialistični družbi? Tu mislim predvsem na to, če našo prakso dovolj temeljito analiziramo in jasno vidimo ter odločno rečemo, kaj je v tej praksi našega, socialističnega in kaj starega, nazadnjaškega in škodljivega. Če tega ne delamo, potem nastaja nevarnost, da naša praksa stihijno, sama od sebe deluje, se zavija v plašč lažne demokracije in na dan prihajajo stare kapitalistične in reakcionarne težnje. Reči moramo, da smo tu sicer že mnogo storili, vendar zelo radi pozabljamo na ta moment političnega dela, na to vlogo tiska v To in ono iz Apaške kotline Zbori volivcev na področju bivše apaške občine so dokaj zadovoljivo uspeli. Rilo je izvoljenih 5 krajevnih odborov, dočim sta se kraja Lutverci in Plitvica spojila v področje odbora v Lumanoših. Na zborih so bili navzoči predstavniki obč. LO Gor. Radgona. Povsod so obravnavali problematiko našega kmetijstva in komunalne dejavnosti. Med številnimi perečimi vprašanji vzbuja zadnji čas mnogo kritike v Apaški kotlini, ukinitev avtobusne zveze na relaciji Gor. Radgona--Zg. Cmurek—Maribor, ker so ti kraji. ki so brez železniške zveze, z ukinitvijo avtobusa ostali povsem odrezani od sveta. To je velika ovira v potniškem prometu ter hkrati gospodarska škoda. Prebivalstvo, ki ima opravke v Mariboru, je često vezano na potovanje peš ali naporno kolesarjenje. Tudi v poštnem prometu so zaradi tega občutne ovire. Nujno je, da se ta zveza ponovno vzpostavi ter odstranijo ovire. ki so privedle do ukinitve to zveze. Najbrž bi lahko oba zainteresirana okraja, murskosoboški in mariborski to vprašanje pravilno rešila s popravilom te ceste, saj ie ob cesti dovolj gramoznic in tudi kamnolomov. Koncem tega meseca bo odprt obmejni promet preko Mure v Zg. Cmureku. Te zveze si ne moremo zamišljati brez avtobusne zveze, ki bi povezovala zaledje države. Ljudsko-prosvetno delo na apaškem področju je nedavno ponovno zaživelo po izvedenem letnem občnem zboru KUD v Apačah. Nedavno je zopet oživel dramatski odsek, ki pripravlja za Praznik republike nekaj pestrih kulturnih točk kakor tudi tamburaški zbor, ki si je kupil potrebne inštrumente. Letos bo zbor večkrat nastopil na domačem odru. Volitve v osnovno organizacijo Zveze komunistov so zadnji čas izvedli na področju vseh 7 osnovnih organizacij, ki štejejo trenutno okrog 100 članov ter so te najmočnajše v Žepovcih in Apačah. Jesenska setev se je v apaški kotlini letos znatno zakasnila zaradi deževnega vremena. Poleg številnih zasebnikov so jesensko setev uspešno zaključili v zadružnem kmetijskem gospodarstvu v Žepovcih. Znatne površine so posejali na poljedelsko-živinorejskem gospodarstvu v Črncih, vendar imajo tod težave s pospravljanjem jesenskih pridelkov. Primanjkuje tudi delovna sila. zlasti ob sezonskih delih. Marsikje, kjer ozimne pšenice ne bodo posejali, bodo morali to nadoknaditi z jaro pšenico spomladi. Mizarska delavnica v Apačah, kot eno največjih podjetij te vrste v Pomurju, je ukinila svojo podružnico v Lutvercih ter iz razpoložljivih skladov razširila delavnico v Apačah z dograditvijo še enega objekta delavnice. Tako bo razširjen obrat lahko izpolnjeval načrt proizvodnje. Obrtniki občine Ljutomer so zborovali V nedeljo so se v prostorih telovadnice nižje gimnazije v Ljutomeru zbrali upravniki obrtnih obratov socialističnih sektorjev in zasebni mojstri. Zborovanje je sklical ObLO in so mu prisostvovali predsednik ObLO Rado Pušenjak, ljudski poslanec Aleksander Pirher, navzoča pa sta bila tildi predsednik in tajnik OOZ Murska Sobota. Po referatu o obrtništvu v občini se je razvila plodna in živahna razprava. Mnogi so ob zaključku poudarili, da si še želijo takih zborovanj, da tako skupno izmenjajo razne misli in se pogovorijo o problemih obrtništva na splošno. Kc POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 2 Pred prenosom odkupnega poslovanja na zadruge: Kmetijske zadruge v Pomurju so zadovoljivo prestale preizkušnjo Že v začetku letošnjega leta so bili storjeni potrebni ukrepi, da bi se izboljšal promet s kmetijskimi pridelki in onemogočilo z zdravo kmetijsko zadružno trgovino prekupčevanje v kmetijstvu. To ni bil nikak slučajen ukrep, kajti znano je, da je bilo prav Pomurje, posebno pa še Prekmurje, nekaka zlata jama vojske nakupovalcev in prekupčevalcev vseh mogočih podjetij, ki so spravljali pri svojem škodljivem poslu v žep težke denarce. Kot tak nepotreben posrednik so sami ali pa s široko razpredeno mrežo pomočnikov brez potrebe narekovali cene. Najmanj so se pri tem uveljavile zadruge, ki med drugim niso dobivale niti potrebnega denarja za odkup. Tako so mnoge zadruge le životarile in bile več ali manj le nekake vaške trgovine z mešanim blagom, ker niso imele niti najnujnejših sredstev za pospeševanje kmetijstva. To stanje se je pa že v prvi polovici letošnjega leta bistveno izboljšalo v korist zadrug. Zadruge so se pričele v mnogo večji meri uveljavljati pri odkupu, čeprav so se odkupovalci še pojavljali po vaseh. Kmetijske zadruge v Pomurju so do konca oktobra tega leta že odkupile skupno za 1.097.813.000 din raznih pridelkov, kar dokazuje, da je odkup pridelkov preko zadrug tako po količini kot vrednosti odkupljenih pridelkov v stalnem porastu. Za zadnji dve leti — ko so se zadruge v večji meri pričele uveljavljati pri odkupu — nam kaže odkup sledečo sliko: Odkup preko KZ Poljski pridelki, mleko, jajca, les, sadje, zdrav. zelišča itd. Živina Kmetijski pridelki v letu: (vseh vrst živine) skupaj 1954 v 000 din 589.065 304.535 893.600 do 31. X. 1955 430.065 667.381 1.097.815 predviden v 1. 1955 600.000 950.000 1,550.000 Kako pa se je gibal odkup pridelkov po posameznih mesecih v letu 1935 pa nam kaže naslednji pregled: Kmetijske zadruge sr odkupile pridelkov: v 000 din do 30. VI. 1955 za...................594.644 v mesecu juliju za..................89.931 v mesecu avgustu za...............95.071 v mesecu septembru za..........134.446 v mesecu oktobru pa za..........183.446 Tako bodo predvidoma kmetovalci v letošnjem letu prodali preko zadrug za okrog 650 milijonov din več pridelkov, kakor lani. Delno gre to povečanje sicer tudi na račun zvišanja cen kmetijskim pridelkom, vendar pa bodo zadruge zajele v tem letu nad 75% vseh tržnih viškov (neupoštevajoč neposredno prodajo pridelkov na trgu oz. med privatniki). Mimo zadrug bo tako šlo v letošnjem letu le okrog 20 % odkupa, pa še to je šlo predvsem v prvih 4 mesecih tega leta. tudi mleko, ki ga odkupijo zadružna podjetja. Upoštevati pa moramo tudi, da letos v Pomurju ni bila sadna letina, na drugi strani pa nekateri kmetovalci zadržujejo pridelke, (žito, krompir), ker računajo na višje cene spomladi. Tako tudi odlok Zveznega izvršnega sveta, s katerim se odkup poslovanja dejansko prenaša na zadruge, ni našel zadrug ob Muri nepripravljenih. Ne glede na nekatere objektivne in subjektivne težave je že letošnji odkup pokazal, da je večina od 73 kmetijskih zadrug — kolikor jih v okraju trenutno posluje — sposobna odkupovati vse kmetijske pridelke. Dokaj dobro se v kmetijski zadružni trgovini v zadnjem času uveljavljajo zadruge: Apače-Lešane, Čepinci, Beltinci, Bogojina, Lendava, Odranci, Ivanjci. Gor. Petrovci. Grad, Stročja vas. Puconci. Rogaševci. Stara gora, Šalovci. Veržej itd. Vendar pa se bodo morale zadruge predvsem odvaditi navijanju cen in odkupovati vse tržne viške. Razlikovati pa bo potrebno pri odkupu pridelke dobre in slabe kakovosti, ne pa da se meče vse v en koš (krompir, sadje itd.) ter tudi po kakovosti pridelke plačevati. S tem bodo kmetovalce navajali, da bodo pridelovali in prodajali čim boljše blago. Vsekakor pa bo potrebno gledati na to. da bodo kmetovalci dobili svoje pridelke tudi plačane po primerni ceni. Izkušnje, ki so jih pridobile zadruge v Pomurju pri odkupu, so porok, da bodo znale ne samo postopoma dobro razviti svoje odkupno poslovanje, temveč bodo postale tudi dober organizator in iniciator borbe za večje pridelke v kmetij- stvu. Trgovina, kakršna je bila v kmetijstvu doslej, je bila vse prej kot usmerjena v to. da bi pospeševala kmetijstvo. Dobički iz trgovine s kmetijskimi pridelki — ki so doslej v glavnem ostali v žepih nakupovalcev in prekupčevalcev — se bodo pri zadrugah stekali v sklade, s katerimi bo mogoče učinkoviteje pospeševati kmetijstvo v celoti. Tako bodo potem tudi v večji meri zaživeli kmeti jsko-pospeše valili odseki pri zadrugah, ker se bo dobiček vračal v kmetijstvo prav onega okoliša. v katerem zadruga odkupuje. V bodoče bodo zadruge odkupovale izključno vsaka samo na svojem območju, to je tam kjer prebivajo zadružni člani, in odkupovale od vseh ne glede na razliko med člani in nečlani zadruge. Prav ti bodo v prvi vrsti zainteresirani, da bodo prodali vse svoje tržne presežke domači zadrugi, katera jim bo potem pomagala organizirati proizvodnjo. da bodo več pridelali in potem tudi več prodajali, s čemer se bo izboljšal njihov gmotni položaj. S PRAVILNIM NASTOPOM NA TRŽIŠČU SI BODO KMETIJSKE ZADRUGE UTRDILE UGLED Ugotoviti je potrebno, da je večina zadrug v Pomurju v zadnjem času naredila precejšen korak naprej. Eden izmed vzrokov za to je brez dvoma ta, da so se kmetovalci, ki so prodajali svoje pridelke v večji meri preko zadruge, tudi tesneje povezali in sodelovali s svojo kmetijsko organizacijo Prav od nadaljnje krepitve zadrug, predvsem pa krepitve njihovih odkupnih organov bo odvisno, kako se bodo zadruge uveljavile kot nosilec odkupa. Potreben ugled in zaupanje kmeta ter skupnosti si bodo pridobile kmetijske zadruge samo tako, če bodo znale uspešno odkupovati vse tržne viške in jih hitro usmerjati na trg in nastopati tu- di na trgu kot neposreden prodajalec. To pa bo mogoče samo z izboljšanjem potrebne opreme za odkup, kakor so to skladišča, prevozna sredstva in podobno. Zadruge v Pomurju so pred leti gradile 56 zadružnih domov, od teh jih upravljajo zadruge še vedno 37. Prav v teh zgradbah, ki marsikje še niso popolnoma dograjene, bo lahko marsikatera zadruga z manjšimi finančnimi sredstvi uredila potrebna skladišča, ki so bila že itak predvidena v domovih. Pri zadrugah nastaja tudi vprašanje potrebnega prevoznega parka. Zadruge imajo trenutno 15 tovornih avtomobilov ter 6 Unimogov s prikolicami. Uporabljajo pa po potrebi za prevoze še 29 traktorjev, ki imajo prav tako vsi prikolice, čeprav bi jih potrebovale še več. V marsikateri zadrugi niti ne bodo potrebna večja finančna sredstva za ureditev skladišč itd. in zato se bo potrebno lotiti dela že sedaj in urediti in pripraviti vse potrebno, ne pa čakati samo na nove investicije. Posamezne zadruge so tudi že doslej imele nekaj finančnih sredstev. ki so jih ustvarile predvsem z odkupom in so jih potem vložile za nakup živine, strojev, gradnjo zadružnih domov, elektrifikacijo, gradnjo skladišč itd. Morebiti tu in tam ta sredstva niso bila najkoristneje porabljena in bo zato v bodoče potrebno, da se ves dobiček iz trgovine s kmetijskimi pridelki smotrneje porabi izključno za izboljšanje kmetijstva. Zadrugam pa. ki se doslej niso še primerno uveljavile pri odkupu, bo potreb na ne samo pomoč v kadrih, temveč čim izdatnejša pomoč od OZZ in večja povezava z občinskimi ljudskimi odbori in organizacijami, kajti samo tako bodo mogle kmetijske zadruge to odgovorno in ne lahko nalogo zadovoljivo opraviti v vsesplošno korist. (Š) Na Goričkem. Sadjarji se živahno pomenkujejo. Občni zbor v ljutomerskem mizarskem podjetju V soboto. 19. t. m. so imeli člani sindikata Mestnega mizarskega podjetja Ljutomer svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 46 članov in 2 članici. Občnemu zboru sta prisostvovala zastopnik občinskega sindikalnega sveta Franc Štebih in zastopnik okrajnega odbora sindikata obrtnih delavcev Janez Blagovič. Iz obširnega poročila predsedni- ka podružnice je bilo razvidno, da je bilo delo podružnice v letu 1955 aktivno, kar je potrdilo tudi poročilo nadzornega odbora. Plodna razprava, ki je trajala dobri dve uri, je prikazala dobre strani podružnice. Nekateri so se zanimali za važne probleme iz gospodarstva, notranje in zunanje politike in samoupravljanja obrtnih obratov. Po razpravi so sprejeli novi načrt dela. Več pozornosti bodo posvetili mlajšemu kadru in učenjcem. članstvo bo sodelovalo na zborih volivcev. Vključili se bodo v društvo »Svoboda« in tam aktivno sodelovali. Tudi v bodoče bodo sodelovali z upravnim odborom, delavskim svetom ter upravo podjetja. Izvolili so tudi novi upravni in nadzorni odbor ter delegata za skupščino občinskega sindikalnega sveta. Nadalje so izvolili delavskega zaupnika in tričlansko komisijo, ki bo sodelovala pri najemanju in odpuščanju delavcev in uslužbencev. GORNJI PETROVCI V Gornjih Petrovcih so dobili motorno brizgalno. To je bila dolgoletna želja petrovskih gasilcev. Svečanosti so se udeležili gasilci iz Stunjevec in Šulinec. Navzoči so bili-tudi nekateri vplivni okrajni gasilski funkcionarji. Za požrtvovalno in dolgoletno delo v gasilskem društvu so bili odlikovani: Tomaž Šafran. Matija Županek, Ludvik Kerčmar. Po proslavi so bile mokre vaje z novo motorno brizgalno. Kaj dela mladina v okolici Velike Polane . . . Mladina v polanski okolici noče biti med zadnjimi. To nedvomno potrjuje zadnji sestanek, kjer je bilo navzočih 75 mladink in mladincev, ne samo iz Velike Polane, temveč tudi iz Male Polane in Brezovice. Delovni pogovor je prinesel več plodnih zaključkov. Med drugim so bile formirane sledeče sekcije: dramatska, folklorna, glasbena, šahovska, športna in za ročno delo. Prav gotovo je mladinski aktiv v Veliki Polani naše! način, kako vključiti v delo slehernega mladinca tam, kjer si sam želi. Upamo, da bodo pri tem tudi uspeli, saj imajo med mladim učiteljstvom mnogo takih. ki bodo uspešno vodili delo po sekcijah. Za predsedniku pa je mladina izbrala delovnega Toneta Dominka. v Gaberju . . . O mladini v Gaberju se le malokdaj sliši. Pred tedni pa so osnovali mladinski aktiv. V aktivu so mladinci slovenske in madžarske narodnosti. V kolikor bo mladina dobila prostore v zgradbi bivše občine, se bo tudi pri njih delo razživelo. saj je dobro leto deluje na šoli lutkovna skupina. Pred dnevi pa so v Gaberju skupno s sosednjo vasjo Lakoš ustanovili novo šahosko društvo, ki šteje 35 članov. Med njimi so tudi dekleta, kar je še posebej vredno pohvale. ... in v Zenkovcih ? Zenkovska mladina je bila nekoč zelo pridna in napredna. V letih po osvoboditvi so prirejali igre in pridno delali v mladinski organizaciji. Kot najboljša organizacija v okraju je dobil mladinski aktiv leta 1948 kot nagrado nov radio — aparat. Danes vsega tega ni več med zenkovsko mladino. Nekateri mladinci se izgovarjajo, da nimajo prostorov za kulturne in druge prireditve, kar pa ni res. Vse to pa ne bi bilo še tako hudo. če se ne bi pojavile v mladinski organizaciji nekatere stvari, ki ustvarjajo kaj slabo mnenje o zenkovski mladini. Nekateri člani so zapili društveni denar, drugi so prodali radio-aparat. Za vse to so bili seveda kaznovani, toda SZDL v Zenkovcih bi morala videti take stvari in napeljati mladino na pravo pot. P. P. ZGRADILI SO NOV GASILSKI DOM Preteklo nedeljo soa radoslavski gasilci in vaščani izročili prometu novo zgrajeni gasilski dom. Prvotna orodjarna jim je bila premajhna, zato so na lanskem občnem zboru odločili, da bodo zraven dosedanje orodjarne zgradili primeren dom s prostorno dvorano, ki naj bi služila tudi ostalim organizacijam v vasi. lega dne so slavju prisostvovali tudi gasilci iz Gajševec. Precentincev in drugi. Članstvo društva je vložilo nešteto prostovoljnih ur. pomagali pa so jim tudi vaščani in člani ostalih organizacij v vasi. Po uvodnem nagovoru člana društva je k otvoritvi doma čestital poveljnik gasilske brigade Ljutomer in poudaril, da naj se v bodoče V prostorni dvorani zbirajo vsi člani raznih organizacij na svoje seje, gasilci pa naj prostor izkoristijo Za svoje strokoovne študije! SEPARACIJA KREMENČEVEGA PESKA V PUCONCIH GRADI Z LASTNIMI SREDSTVI Jesenska megla je neslišno polzela po suhem listju, ko sem šla v Puconce. Stopila sem čez lesen mostič in že sem bila pred upravnim poslopjem separacije. Ob stezi kupi očiščenega peska — kaj, to ni nič — so mi pripovedovali — še mnogo več bi ga moralo biti, da bi zadostili vsem potrebam. — Separacija še vedno obratuje, čeprav so hoteli končati z letošnjo sezono že v začetku novembra. Prišla sem ob pravem času. Kolektiv je slavil obletnico osamosvojitve podjetja. Člani kolektiva so razpravljali o svojem delu, o težavah in uspehih. Zgradili so posebno separacijo najfinejšega peska, uredili so odvodne naprave v gramoznici. Postavili so elevator in zgradili skladišče — vse to s svojimi sredstvi — so mi pripovedovali. V separaciji imajo pripravljen prostor za izdelovanje cementnih izdelkov. Pesek so dali preiskati in upajo, da bodo pričeli izdelovati cementne izdelke že prihodnje leto. Ko sem se vračala čez mostič, sem se nehote ozrla na velik nasip ob potoku. Tudi to je delo pridnih rok članov kolektiva. I. C. Dvakrat na dan iz Lendave v Mursko Soboto in nazaj Slovenija Avto-promet v Mariboru, ki vzdržuje avtobusni promet v našem okraju, je svojo nalogo slabo izvrševal, saj smo se res dan za dnem bali, da bo kak avtobus, ki vozi v območju našega okraja, zaradi popolne izrabe izločen iz prometa, kajti vsakikrat, ko se je to zgodilo, je bila kakšna naša »redna« progu ukinjena, ali pa so vožnje omejili. Omejitev voženj med Mursko Soboto in Lendavo, bodisi preko Beltincev ali Dobronika, pa ni povzročila samo okrnjen osebni promet, ampak je negativno vplivala tudi na poštni promet. Pošte na progi Lendava Dobrovnik -M. Sobota so prejemale pošto v opoldanskih urah (med 12.55 in 15.20) samo trikrat na teden, ostale tri dneve pa šele med 15.10 in 15.50 preko M. Sobote. Enako stanje je bilo zn pakete za pošto Črenšovci na avtobusni progi Lendava—Beltinci—M. Sobota. Zaradi izrabljenih vozil sta ostali tudi pošti Prosenjakovci in Fokovci brez avtobusne zveze. Pod takšnimi okoliščinami se je Podjetje za PTT promet v Ljubljani odločilo, da napravi prvi korak za prevzem avtobusnega prometa v Pomurju in otvarja 1. decembra 1955 redno avtobusno progo Murska Sobota—Dobrovnik —Lendava po sledečim voznem redu: Odhod iz Murske Sobote ob 9.50 (vsak dan), in ob 15.00 (vsak delavnik), prihod v Mursko Soboto ob 6.55 (vsak dan) in ob 15.40 (vsak delavnik), odhod iz Lendave ob 5.25 (vsak dan) in ob 12.10 (vsak delavnik), prihod v Lendavo ob 11.00 (vsak dan) in ob 16.50 (vsak delavnik). Vozni red je posebno prikladen za potnike, ki imajo službeni opravek v Murski Soboti. Oni, ki kmalu opravijo, se lahko vrnejo že ob 9.50, če ne, pa ob 15.00 uri. Poštni avtobus bo imel pri odhodu iz Murske Sobote ob 9.50 zvezo od vlaka iz Maribora, Ormoža (prihod ob 9.05) in od avtobusa iz Maribora, Gornje Radgone (prihod ob 9.00 uri). Pri odhodu iz Murske Sobote ob 15.00 uri bo imel zvezo od vlaka iz Maribora, Ormoža (prihod ob 15.48). Pri prihodu v Mursko Soboto ob 6.55 bo imel zvezo na avtobus proti Mariboru (ob 7.00). ob 13.40 pa na avtobus proti Mariboru (odhod ob 14.00 uri) in na vlak proti Ormožu. Mariboru (odhod ob 14.45). V Lendavi bo imel ob prihodu ob 11.00 zvezo na vlak proti Čakovcu, Mariboru, Zagrebu (odhod ob 14.50). zvečer pa proti Čakovcu ob 19.33. Pri odhodu z Lendave ob 12.10 bo imel zvezo iz Zagreba, Čakovca (prihod ob 9.56). Avtobus, ki bo vozil na tej progi, je izdelek tovarne avtomobilov v Mariboru TAM, ima 25 oštevilčenih sedežev. Potnik iz Lendave za Mursko Soboto in iz Murske Sobote za Lendavo si lahko rezervira sedež na poštah Lendava in Murska Sobota, če kupi vozni listek v predprodaji. Želeli bi, da bi SAP-ov avtobus odslej vsakodnevno vozil na progi Lendavo—Beltinci Murska Sobota iu Murska Sobota Prosenjakovci. Velik je delež družbe za naše šolstvo Na drugi redni seji občinskega sveta občine Ljutomer, ki je bila pred nekaj dnevi, so razpravljali predvsem o proračunu za prihodnje leto. Iz predloženih proračunov posameznih šol je bilo razvidno, da ima šolstvo v ljutomerski občini velike potrebe, saj gre za kritje šolskih potreb 32% vseh občinskih izdatkov. V prihodnjem letu bodo ure- dili najnujnejše. Dogradili bodo osnovno šolo v Logarovcih in uredili novo učilnico na Razkrižju. Precej sredstev bo šlo tudi za izdelavo načrtov za šolsko poslopje v Križevcih. Kako bomo v prihodnjem letu gospodarili, je odvisno ne samo od vodstev posameznih šol. temveč tudi od šolskih odborov. Na seji so nekateri člani sveta grajali delo pripravljalnega odbora za graditev križevske šole. Odbor je bil imenovan že lani, vendar se še do danes ni zganil, da bi spravil delo v tek. nb BAKOVCI Predzadnjo soboto je bil v Bakovcih sestanek SZDL. Na sestankuso razpravljali o važnih vaških gospodarskih problemih. V SZDL so sprejeli tudi nekaj novih članov in izvolili krajevni odbor. Na sestanku so najbolj živo razpravljali o mlinskem podjetju v Rakovcih. ki noče mleti za privatnike. Kmetijska zadruga je obljubila vaščanom tudi drobilec za zrnje, vendar te obljube še do danes ni izpolnila. Bakovčani so nezadovoljni tudi s svojo kmetijsko zadrugo, ki je že 14 dni zaprta. POZDRAVI IN ČESTITKE VOJAKOV OB DNEVU REPUBLIKE Vsem sorodnikom in znancem pošiljamo ob Dnevu republike iskrene čestitke in tople pozdrave iz Hrvatske, kjer smo na odslužitvi kadrovskega roka v JLA: Vlado Gorlov iz Murske Sobote. Ipol Novak iz Križevec, Ignac Hozjan iz Velike Polane. Ludvik Cmor iz Motovilec in Ernest Škerlak iz Šulinee, vsi iz VP 9946 Bjelovar. POMURSKA TISKARNA Ob desetletnici proglasitve FLRJ in letošnjem Dnevu republike naše najlepše čestitke cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in prebivalcem Pomurja. DELOVNI KOLEKTIV Časopisnega in založniškega podjetja »P0MURSKI TISK« MURSKA SOBOTA Kocljeva ulica 7, Telefon št. 53 Za nadaljnja naročila in usluge se priporočajo: KNJIGARNE IN PAPIRNICE: »DOBRA KNJIGA« — M. SOBOTA »VESNA« — LENDAVA KIP — LJUTOMER KIP — GORNJA RADGONA KNJIGOVEZNICA — LJUTOMER OBMURSKA ZALOŽBA POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 3 KULTURNA PRILOGA Manko Golar: Deset let Republike Kot plamen, ki žari skoz noč in hlastno srka mrak temine, kot pomlad, ki hiti pojoč objeta v sonce čez sinjine: v novembru tak je jasen dan. Čeprav cvetovi so umrli, čeprav nad poljem plava vran in molk so gozdi razprostrli. je v srcih polno sanj. Republika svoj dan praznuje, deseti s soncem posejan ... pri sreči misel nam spatuje! Republika! Ti sreče naše si nasmeh! Ti sen si davni izpolnila, ki vasoval pri nas je v dneh. ko noč med nami je hodila. Republika! Desetič dvigamo pesti v pozdrav ti, ti mogočna, slavna, in srečo ti želimo osi! Republika, ti želja davna! Mogočen spev iz src kipi in pesem vriska nam vesela: naj pot ti k soncu le hiti. želi ti domovina cela! Obrazi v luninem svitu (Skicirano na Menini planini 1. 1944) Sneg, vsepovsod sneg, visok in gost in mehek kakor odeja, s puhom naphana. Zasipana je gora in zasipane so poti in ljudje na teh poteh in smreke drli ti jo pod težkim bremenom, kakor v predsmrtnem Franc Šrimpf drgetu. In na sneg še vedno sneži iz neba, ki ni več nebo. ampak temnosiva skladovnica belega zla. Noč. Strastna 'pošast z belimi, orokavičenimi rokami, stezajočimi in grabečimi za vsem, kar je živo. Upanje in poguba. In na poti, ki ni več pot, ampak koprenasto pregibanje tal. stopa kolona vase sklonjenih, zgrbljenih od teže snega in nahrbtnikov in streliva na sebi. Z očmi na tleh, s srcem v belih višinah. Kolona zmrznjenih teles in kakor ogenj sežigajočih duš. In stopa in se premika, počasi, trudno, molče, a vendar zanesljivo. Korak je pijan in zaletav kakor te snežinke, ki se vrtinčijo in ple- šejo divji ples narave. Narave v ekstazi. V zraku pa pesem ledenega vetru, ki ubira mrzlo melodijo smrti. In težko obloženi vrhovi smrek se ne odzovejo pesmi. Molčijo. Zato hiti pesem nekam mimo njih. v neizmerljive daljave. Ljudje, ljudje pa živijo. Stopajo v noč. Naprej ... Potem, čez nekaj časa, se je odstrlo nebo. Od nekod se je kakor prikazen prikazala luna in osvetlila zemljo in dala belemu snegu rumenkasto srebrno barvo. Snežinke v zraku so se izgubile v neznano in veter jim je sledil. Takrat pa nenadoma, šepetaje: »Kolona, stoj!« Valovanje zraka, rahlo in komaj zaznavno, noseč te besede, je priplavalo od spredaj, se dotaknilo vsakega posebej in se zatem izgubilo v noči. Četica je obstala, odrevenela, pričakovaje. In znova je prišlo: »Stopaj previdno. Tovariši so med nami.« In stopil je prvi, in drugi, in vsi. Previdno, rahlo, da jih ne bi bolelo. Ležali so v vrsti, drug ob drugem, molče in negibno. Eden, dva, trije in pet, osem, še deseti. Morda jih je bilo tudi enajst. In kolona je stopala preko njih in nihče ni stopil na nikogar od teh, ki so bili objeti med seboj in združeni z vesoljem in z njimi, ki so se težko pomikali preko njih. Od spodaj pa so sijali obrazi v rumenkasto srebrnem luninem svitu in govorili: »Jaz sem Marko.« »In jaz Breda, saj veste, tista iz bolnice!« »Jaz pa sem Drago, tisti, ki mu je bomba v zadnjem spopadu odnesla nogo.« »In Črta poznate, kaj me ne bi, saj sem vam večkrat raztegnil harmoniko. »Hudo vroče je bilo takrat, ko so me Švabi ranili v glavo. Pa sem jim odnesel,« je rekel Branko. In tako so govorili. In vsak je povedal svoje ime in še kaj zraven dodal, kako je bilo takrat in takrat, in da je bilo hudo in lepo. In stopil je zadnji v koloni čez zadnjega in še ta je spregovoril: »Ni bilo mogoče drugače. Zavohali so bolnico in morali smo iz nje. Vsi sami težki bolniki smo bili. Še jaz, komandir, nisem, bil zdrav Najprej smo jim ušli. Potem pa je prišla druga kolona od spredaj in vžgala po nas. Borili smo se, vsi, še tisti, ki so bili ranjeni. Poglejte, tu zraven leži mitraljezec. Z njim sva padla poslednja: Ni šlo drugače. Bili so premočni. In sami zdravi. Pri nas pa sta bila samo dva, ki nista bila težje ranjena. In padli smo vsi, do zadnjega. O. pa tudi njim ni šlo lahko. Videl sem. kako so se kotalili v snegu in je bil sneg okoli njih tudi rdeč. Ampak bilo jih je preveč. In zdravi so bili, mi pa smo bili ranjeni. Bolnica. Tako je bilo, da boste vedeli.« To so povedali obrazi v snegu ležeči in z bledikasto lunino svetlobo ožarjeni. Kolona pa je stopala naprej. Trudno, počasi, z zaletavajočimi koraki, a zanesljivo. Skozi zimo v pomlad. Spozi noč v dan. Da se bo nekoč vrnila po nje, ki so ostali za njimi, z večno govorečimi obrazi v luninem svitu. Jože Olaj: domovina Prijatelj, čutim, kako toplo ti utripa srce ob misli na njo. Čutim, kako Te nekaj v prsih žge, kadar nje žrtvam pojo. Čutim, tudi meni nekaj sega v srce ob misli na njo. čutim, kako mi kri o žilah polje, kadar nje pesem pojo, Iz črne noči je izšla v zori vsa nova, vsa svetla. iz zime stoletij gorja se je rodila pomlad. Domovina! Uredništvo in uprava „Pomurskega vestnika“ čestitata vsem svojim naročnikom, bralcem in dopisnikom h Prazniku republike! SILVA VALPATIČ: PESEM V spanje se pogreza mesto. Pozna je že noč. Sinek mamico skrbi, ki često iz spanja se zbudi preplašen vanjo zroč: »Mama, mama, strašne sanje sem imel: očeta Nemci so ubili. Vse krog krvi je beli glog cvetel. Zanj jokaje deta smo prosili. Mamica, kdaj orne spet domov se oče? Meni je tako zelo hudo in še Anica za njim se joče. Mamica draga, kdaj bo to?« »Sinek moj, lepo zaspi! Saj ni se nič zgodilo,« ga vznemirjeno miri, tiho sebi pa: »Samo, da ne bi ga ubilo...« UREDNIŠTVO vabi vse, ki jim je slovenska beseda draga, da pošljejo svoje prispevke za „Kulturno prilogo“ KIPAR KÜHAR - UMETNIK IN BOREC Pred desetimi leti so v plinski celici v taborišču Flossenburg omahnile roke mladega prekmurskega kiparja Franca Kuharja. Kühar se je rodil 15. maja 1916 v Rankovcih. Osnovno šolo je obiskoval na Tišini. Učitelji so kaj kmalu opazili njegovo nadarjenost za slikarstvo in kiparstvo in tako pregovorili starše, da so poslali Ferija v Ljubljano, kjer je obiskoval kiparski in rezbarski oddelek Državne obrtne šole. Zaradi vojne je moral študij prekiniti. Vrnil se je v rodno Prekmurje, dobil je štipendijo za študij kiparstva na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Budimpešti. Študija pa ni končal, ker ni klonil pred okupatorjem. Že leta 1941 so ga Madžari zaprli. Ko se je vrnil iz zapora, je v Soboti odprl kiparsko delavnico, da bi si tako pridobil sredstva za življenje. To je bil prvi kiparski atelje v Prekmurju. Dve leti je Kühar snoval in ustvarjal dela, ki dokazujejo, da je bil avtor umetnik, talentiran kipar. Feri je ustvarjal ne samo iz finančnih, temveč iz notranjih nagibov, čustev in misli. Vsa razočaranja (izseljena zaročenka) je vskla- dil z upi na boljšo bodočnost. To pride posebno do izraza v zadnjih delih, n. pr. notarjeva družina. Ferijevo umetniško ustvarjanje je prekinila ponovno aretacija. Oktobra 1944 so ga odpeljali v sinagogo v Soboto in kasneje v Szombathely na Madžarskem. Zasliševal in mučil ga je nemški Gestapo. Zaradi pretepanja in nasilnih zasliševanj je zbolel. Poslali so ga v bolnišnico, kjer ga je varoval neki Židzdravnik. Iz bolnišnice se je Feri vrnil v Prekmurje in tu so ga zopet zaprli. Madžarske oblasti so ga predale Nemcem, ti pa so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Flossenburg. Pozneje so ga premestili v taborišče Herzbruch pri Nürnbergu, kjer je delal pri gradnji podzemeljskih tovarn. Tu se je srečal tudi z domačini dr. Gregorcem, Bračkom, J. Kontlerjem, Karel Jakobom, preživelim akad. slikarjem i. dr. Herbruch je bilo eno najstrašnejših taborišč, v katerem je pod najhujšimi pogoji opravljalo 4000 internirancev gradbena dela. Vsak mesec jih je umrlo okrog tisoč. Decembra 1944 je Kühar zbolel. Z drugimi bolniki so ga odpe- ljali v Flossenburg in ponoči v plinsko celico, od- koder se nihče ni vračal. Slikarju Vladimirju Lakoviču, ki je bil zaprt v tem taborišču, je ob svojem prihodu pripovedoval, da je prišel na okrevanje. Pravil mu je o svojem upanju v skorajšnjo osvoboditev in o načrtih za prihodnost. Lakovič pa mu ni hotel povedati, kaj jih čaka. Plinska celica je zadušila njegov zadnji krik. Atelje v Soboti je nekdo izpraznil in uničil. Njegov avtoportret so ukradli. Nekaj Küharjevih del je na pokopališčih v Turnišču, Črensovcih, Lipovcih in Beltincih. Vezača ima Muzejsko društvo v Soboti, nekatera dela hranijo dr. Pečan, dr. Šerbec, Antauer, Kofjač, pisec teh vrstic in nekateri drugi tovariši. Kühar je prav gotovo ustvaril mnoga pomembna dela. Toda umrl je mlad, daleč od rojstne hiše, za svobodo, po kateri je tako hrepenel. Njegova umetnina ima moralni in estetski svet, zakone življenja in svojo usodo. Zato bo njegovo zapuščino zbralo Muzejsko društvo v Murski Soboti. T. Dionizij - Dini Jože Olaj: Ob tihih teh novembrskih večerih Ob tihih teh novembrskih večerih, ko sence plazijo se mimo hiše, nalahno vsi zaklepamo že duri, spomin se vrača nam na naše, ki so življenja dali v težkih letih. Ob tihih teh novembrskih večerih, spet vidimo med nami drage naše, kot da bi tiho se odprle duri in bi domov prišli ob pozni uri, kot da življenje zaživeli bi enkrat še in pusto ne bilo bi nam ob teh večerih. Ob tihih teh novembrskih večerih se sence dalje plazijo okoli hiše in kot bi tiho se zaprle duri spomini nam zamrejo ob pozni uri in dalje spet življenje teče naše in je tako skrivnostno ob večerih. POSVEČENA 29. NOVEMBRU POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 4 Več življenja v kulturno-prosvetno delo soboške občine Na zadnji seji občinskega odbora SZDL v M. Soboti so med drugim razpravljali tudi o kulturno-prosvetnih problemih soboške občine. Odbor je analiziral kulturno-prosvetno situacijo, razglabljal o poživitvi tega dela v prihodnosti in s tem v zvezi sprejel tudi nekaj ustreznih sklepov. Soboška komuna ima 13 ljudskoprosvetnih društev, v katerih dela ali pa je vsaj vpisanih 827 članov. Seveda s tem ni rečeno, da delajo na tem področju samo ti ljudje. V raznih svetih, ob priliki festivalov, občinskih dnevov in raznih priložnostnih akcijah je prav tako angažiranih še veliko ljudi, ki sicer niso včlanjeni v društva. Med omenjenimi trinajstimi društvi je 10 aktivnih. Ta društva so v preteklem letu dala veliko število dramskih in glasbenih prireditev, ki so se v svoji kvaliteti večkrat zelo menjala. Pokazalo se je, da manjka nekega odločnega organizacijskega vodstva. Tako bo treba čimprej postavili namesto prejšnjega občinskega odbora Ljudske prosvete, ki je izgubil svojo vlogo, novega. Zlasti več po moči bo morala dati društvom So cialistična zveza, ki naj sodeluje pri izbiri programa, ocenjuje ta program, če je treba, tudi kritično. Društvom bi bilo tudi v veliko pomoč, če bi Knjižnica zbrala vsa dosegljiva dramska dela in jih dala na razpolago društvom. Najdelikatnejše delo je seveda v mestu samem. Lahko bi bilo mnogo bolj pestro, če bi bili za to objektivni pogoji. Največji problem predstavljajo primerni prostori. O graditvi Kulturnega doma se že dolgo govori, toda do rešitve še sedaj ni prišlo! Toda če bi nastala splošna javna zahteva, če bi vsa soboška kulturna javnost in sploh vsi, ki jim je kulturna rast Sobote pri srcu, vztrajno in odločno zahtevali. bi se gotovo našla možnost, de bi že enkrat začeli z delom. Dobro bi bilo, če bi občinski odbor SZDL začel z neko akcijo v ta namen ali pa da bi vsaj vplival na merodajne, da se najdejo potrebna sredstva. Poseben pečat kulturno-prosvetnejnu delu bo gotovo dala »Svobodam, ki jo bodo v kratkem ustanovili v M. Soboti. Z ustanovitvijo pa bo treba pohiteti, ker se je sezona že začela. Kino v Soboti nabavlja zelo slabe filme. Ker je kino podjetje, bi bilo dobro uvesti tudi pri njem družbeno upravljanje, preko Sveta za prosveto pa bo treba doseči ime novanje organa, ki bo skrbel za izbiro filmov in ki bo tudi kontroliral, kako se filmi predvajajo. Prav bi_tudi bilo, če bi bile tudi dopoldanske predstave za okoliško mladino, pa tudi za ostale ljudi. Prav tako naj bi imela poseben odbor tudi Knjižnica, ki bi skrbel za nabavo vsebinsko res bogatih knjig. Na seji so govorili še o proslavi Dneva republike, o proslavi Tedni tiska, pri kateri naj sodelujejo tu di organizacije SZDL, o potrebi kmetijsko-nadaljevalne šole v M. Soboti, o ustanovitvi posebnega odbora za Ljudsko univerzo. Z ozirom na to analizo ter na zgornje predloge, ki so jih dali posamezni udeleženci konference, je občinski odbor SZDL sprejel tudi ustrezne zaključke. Prva seja obč. sveta za prosveto in kulturo na Cankovi: Vse sile za kulturno-prosvetno delo na vasi Svet za prosveto in kulturo pri cankovski občini je imel pred kralkim prvo sejo. Seje so se udeležili razen odbornikov sveta tudi vsi predsedniki IZUD v občini, predstavniki kmetijsko nadaljevalnih šol in knjižničarji. V občini bodo ustanovili dve kmetijsko-nadaljevalni šoli in sicer na Cankovi in v Rogaševcih. Razveseljivo je, da se izvenšolska mladina zelo zanima za šolo. V Rogaševcih se je prijavilo že 60 mladih ljudi, ki bodo obiskovali pouk v KGŠ. Poskrbeli bodo tudi za predvojaško vzgojo. V Pertoči bodo uredili center za vso občino. Na območju občine so 4 kulturno umetniška društva. Društva imajo tudi posamezne odseke, ki 'pa so razen dramatskega le na na papirju. V občini so 3 godbe na pihala, pa niso vključene v nobeno društvo. kar ni najboljše. Na seji so sklenili, da bodo poživili delo pevskih zborov, ki jih je v občini precej. K delu je treba pritegniti ne samo mladino, ampak tudi odrasle ljudi, ki se vse premalo zanimajo za kulturno prosvetno delo svojega kraja. V Rogaševcih imajo knjižnico s 700 knjigami. V cankovski knjižnici pa je 500 knjig. Obema knjižnicama bo moral pomagati občinski LO z denarnimi sredstvi. . Na seji so izvolili tudi 5-članski pripravljalni odbor za ustanovitev TVD Partizan v Rogaševcih. Novi stanovanjski blok na Lendavski cesti je sprejel prve stanovalce Komunisti morajo povsod krepko pomagati Pred nekaj dnevi so se sestali v Rogaševcih člani ZKS. Na seji so bili tudi predstavniki ostalih množičnih organizacij občine. Komunisti so izvolili novega tajnika in se pogovorili o političnem delu v območju občine. Organizacija ZK v Rogaševcih, ki jo sestavljajo predvsem uslužbenci, je dosegla v letošnjem letu precejšen uspeh. V Sotini se je vključilo v SZDL 20 novih članov, v Nuskovi pa so ustanovili vaški odbor SZDL. Pri vsem tem so krepko pomagali komunisti. Slab vtis so naredili tisti člani ZK, ki so zanemarili zbore volivcev. Nekateri prosvetni delavci vse premalo sodelujejo v množičnih or- ganizacijah in v kulturno prosvetnih društvih. KUD v Rogaševcih in Pertoči nimata odgovarjajočih prostorov, kar ovira dobro delo. Prav tako je v Serdici. Najbolj delavna v občini so gasilska društva. Tudi organizacija RK ne zaostaja za gasilci. Letos ustanovljena društva prijateljev mladine in šolski odbori niso kos nalogam, ker se premalo zanimajo za okolje. Po poročilu o političnem in družbenem delu v občini so razpravljali prisotni o delu kmetijskih zadrug. Sklenili so, da bodo organizirali tudi kmečko mladino in jo politično vzgojili za sprejem v ZKS. VELIKA POLANA Vaški odbor SZDL je imel pred kratkim 6. redno sejo. Odborniki so razpravljali o važnih organizacijskih vprašanjih, o pobiranju članarine. Pridobili so tudi nekaj novih članov. Na prihodnji seji pa se bodo pogovorili o izobraževalnem delu v letošnji zimi. V prejšnjem tednu se je sestala V Veliki Polani mladina iz Velike Polane, Male Polane in iz Brezovice. Izvolili so novi odbor in naredili načrt za bodoče delo. Organizirali bodo dramatsko, šahovsko, fizkulturno in folklorno sekcijo. V začetku šolskega leta so uvedli v gimnaziji v Vel. Polani šolsko samoupravljanje. Vsak razred ima razrednega vodjo, ki mu pomaga razredni svet. V svetu so poverjeniki pionirske organizacije in podmladkarjev RK. V nekateri razredih delujejo ti sveti zelo uspešno. Razredni sveti so poskrbeli, da so spletli pionirji ob Dnevu mrtvih venec za spomenik žrtev fašističnega nasilja. Marija Nemec iz Sebeborec zdaj 4, rue du Pt Louis-Philippe, Paris 4. pozdravljata moža Jožeta, brate Kerčmar Ludvika iz Noršinec in Štefana iz Zg. Moravec, rodbino ter Rumičovo-Martinovo Giziko iz Puconec. RADIO POZDRAVI: Družina Lipay iz Soissona, Ficko Rudolf in Treza iz Sanlisa, Jože Ozvald (Papeži) iz Pariza. D. Mihajlovič iz Pariza. družina Mesarič iz Francovilla. Ana Perš (Ižakovci) iz Pariza, Spasoje Jovanovič (Titograd) iz Parizu. Andrej in Kristina Kološa (Strehovci), Horvat Marija in Peter, (Vel. Polana) iz Linasa, Marika Adamič (Strehovci) iz Pariza, Petan (Trbovlje) iz Saint-Denisa, Jean Svetecz (Šalovci) iz Puteaux — pozdravljajo svoje domače. Pozdravi so posne- ti na magnetofonski trak. Svojce opozarjamo, da jih poslušajo v Oddaji za izseljence Radia Ljubljana v soboto 26. novembra t. 1. od 22.15—23 ure na valu 327, 1 m. Izseljence v Franciji in njihove svojce opozarjamo, da bo v nedeljo, 20. novembra ob 16. uri Radio Ljubljana na valu 327,1 v oddaji »Po naši lepi deželi« prenašal reportažo Štefana Kuharja »Naši ljudje na tujem«. * 23. okt. t. /.. ob obisku novinarja Štefana Kuharja, smo se Slovenci, po večini prekmurski rojaki našli na pik-niku v Putenaux. V nedeljo 30. oktobra se nas je mnogo ogledalo jugoslovanske filme »Trenutki odlo- čitve«. Titovo potovanje v Indijo, barvni film »Jugoslavija« in kratkometražni film »Prekmurje«. V petek 11. nov. nas je bilo precej na nogometni tekmi Jugoslavija.Francija, kjer smo vneto «drukali« za svoje. Dan republike 29. november pa bomo proslavili 26. novembra v Parizu z tradicionalnim Jugoslovanskim balom«. Rojaki, ki ne bi pomotoma ali zato. ker ne vedo njihovih naslovov, dobili povabila za bal naj se obrnejo na BRATSTVO-JEDINSTVO. 3. Rue des Bois, Paris 19. Sliko, ki jo prilagamo je posnel fotoreporter Petan, rojak iz Trbovelj, na njej pa so m. dr. od leve na desnoAna Prša, Jean Svetecz — novi član odbora pariške sekcije Bratstvo-Jedinstvo, Rudolf Ficko, Terezija Boldižar-Bocciarelli, Mme Lipaij. Cvetka Kuhar, Charles Bocciarelli, Eme- rik Žökš, v sredini stoji podpredsednik Udruženja »Bratstvo-Jedinstvo« D. Mihajlovič, poleg njega Spasoje Jovanovič, sedi Štefan Kuhar, za njim stoji družina Ivana Mesariča, dalje pa so še Marika Adamič. Franc Lipajj, Mme Matus, Mme Svetecz. To pa je le del udeležencev pik-nika. Pa povejte, če smo kar tako? Pozdravljamo vse svoje domače, posebno pa tovariše od Izseljenske matice in od našega Pomurskega vestnika. Pozdrav v Kanado Pred dnevi smo dobili pismo Jožeta Jerebiča iz Odranec št. 27. V njem je tov. Jerebic naročil Pomurski vestnik za Johna Tkalca, N. E., P. O. Box 1070, Edmonton, Alberta, Canada in mu posvetil tele besede: »Pozdravlja Vas z vso družino Jože Jerebic iz Odranec«. Štefan Kuhar med našimi izseljenci v Franciji DOLNJA BISTRICA Prejšnjo nedeljo je bil v Dolnji Bistrici svojstven roditeljski sestanek. Da bi bili roditeljski sestanki pestrejši, je bila želja tamkajšnjih učiteljev. V tem so uspeli. Za roditeljski sestanek so poleg vzgojnega predavanja, ki ga je imela tov. učiteljica Vlada, pripravili program z otroci. Točke najmlajših otrok so bile najprisrčnejše, starejših pa vsebinsko težje. Starši so bili zelo zadovoljni. Ob koncu je predsednik šol. odbora tovariš Glavač poročal o delu odbora od izvolitve do sestanka. Povabil je starše še k tesnejšemu sodelovanju. -i Tudi začasno nezaposleni naj bodo socialno zavarovani Po novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev se je povečalo število nezaposlenih oseb, ki imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja. Dosedanji predpisi so določali pravico do socialnega zavarovanja le tistim delavcem in uslužbencem, ki so prejemali oskrbnino. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju daje nekatere pravice začasno nezaposlenim osebam, ki se v enem mesecu po prenehanju delovnega razmerja priglasijo pri posredovalnici za delo svoje občine, če so bile pred prenehanjem službe brez presledka zavarovane 6 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih, kakor tudi onim, ki se n enem mesecu po končanem šolanju priglasijo za zaposlitev. Nadalje osebe ki se v enem mesecu po odslužitvi vojaškega roka v JLA priglasijo za delo pri posredovalnici za delo in če so pred odslužitvijo roka bile zaposlene 6 oziroma 12 mesecev. Novo in posebno važno je za zaposlene osebe to, da se za pridobitev pravic iz socialnega zavarovanja ne ugotavlja več ali je prenehalo delovno razmerje po krivdi zaposlenega ali po krivdi delodajalca. Pravico do socialnega zavarovanja zgubijo tiste osebe, ki so začasno brez pošla pa odklonijo ustrezno, ponujeno zaposlitev. V primeru, da začasno nezaposlena in zavarovana oseba zboli, ji izda potrdilo o socialnem zavarovanju V (bolniški list) posredovalnica za delo, kjer je zavarovanec prijavljen. Pravico do zdravstvenega zavarovanja imajo tudi vsi delavci, ki so bili letos zaposleni na sezonskih delih, bodisi v kmetijstvu ali gradbeništvu in to najmanj 6 mesecev nepretrgoma. F. Friškič MURSKA SOBOTA - GLAVA IN SRCE POMURJA Profesor Štefan Rous: Ko se človek po dolgoletni odsotnosti vrača v domači kraj, nehote odpre oči in opazuje okrog sebe vse, kar se v njegovi okolici dogaja. Tako 'sem tudi jaz prisluhnil žitju in bitju naše pomurske metropole. Leta 1945 sem se odzval pozivu prosvetnega ministrstva LRS in odšel na Ravne na Koroškem, kjer je grad grofov Thurnov odprl svoja vrata koroški mladini v Mežiški dolini. Na Ravnah sem ostal in deloval na tamkajšnji gimnaziji 10 let. Ob mojem prihodu so Ravne bile majhen, neznaten kraj. Znane so bile le industrijskemu svetu po slovitem »pudlarskem« jeklu. Mali trg z alpskim obeležjem, malotrškimi hišami, delavskimi »personali«, neorenesančnim gradom in parkom, je dihal srednjeveški sen. Tovarna je zaposlevala okrog 1000 delavcev, ki so z eno nogo bili v tovarni, z drugo pa na skromni kmetiji. Z eno Besedo: polproletarci. Okolica Raven je bogata na kakor sveča vitkih macesnih (rel) in nudi zdravo ozračje za oddih vsem, ki si žele nekaj dni počitka pri zdravilnem slatinskem »Rimskem vrelcu«. »Gora« Prežihovega Voranca — Uršlja gora — in »Matjaževa« Peca stražita svobodno ozemlje slovenske Koroške. Toda v desetih letih sem bil priča nenavadnemu razvoju Raven. Ce tega tempa razvoja ne bi gledal na lastne oči, ne bi verjel. Železarna se je povečala, število delavstva je naraslo od 1000 na 2000 in čez. Iz neznatnega trga je nastalo mesto s 6000 prebivalci. Ravne so v svobodni socialistični domovini postale izrazito industrijsko mesto. Kjer je še leta 1945 rastla rumenoklasa pšenica in so se sončile jablane, tam so danes številni stanovanjski bloki z vso ugodnostjo sodobne stanovanjske kulture. Udobni so zlasti »četvorčki« in »šestorčki«. V sončnem parku stoji lepa nova gimnazija. opremljena z zvočniki in snemalno pripravo. V starem gradu je krasna študijska knjižnica s 36.000 zvezki knjig. Hrani rokopise Prežihovega Voranca in Ksaverja Meška. V bližini je dobro opremljen gozdarski in industrijski muzej. V pripravi je lovski muzej, ki bo hranil vse lovske instrumente in divjad koroških gozdov. Dobro je opremljen Zdravstveni dom z reševalno postajo, ki ga vodi naš rojak dr. Štefan Varga. In naša metropola Sobota? Ko krene vlak z beltinske postaje in zagleda oko dva vitka stolpa, se čez nekaj časa pokaže kakor na dlani naše mesto, ki je po osvoboditvi zadihalo s polnimi pljuči. Pod rakičanskim gozdom se beli nova bolnišnica in nekoliko bolj stran širom Slovenije znana kmetijska šola. Malce pa se oko zamegli, ko izstopiš na 'železniški postaji, ki je že davno odslužila. Tem lepši vtis naredi obnovljena bolnišnica, tlakovana ulica in bančno poslopje. Vsakdo, ki pride prvič ali pa po dolgem času v Soboto, pravi, da je trg in center mesta res mesten, kajti okusno urejen nasad s spomenikom Zmage je lepo zamišljen. Tudi upravni blok in čedno urejen vhod v park in v grajski okoliš povzdigneta sliko prvega vtisa. Mogočno poslopje nove gimnazije stoji v ponos vsemu mestu na mirnem, za študij in zbranost primernem prostoru. Okrog gimnazije so se razmahnile stanovanjske hišice. Vidi se, da je tu obilo sveta na razpolago, ki ga je nudila ravnina. Zato povsod vrtički in vrtički. Periferija Sobote je predmestje vrtičkarjev. Manjka pa Soboti večjih stanovanjskih objektov za nameščenstvo, ki je v Soboti zaradi centralizacije okrajev dokaj številno, kakor tudi prosvetni kader. Ko hodi človek po parku in okoli gradu in si ogleduje hraste-velikane, se nehote vsiljuje misel: kaj bi nam povedali ti starci o pretekli štoriji kraja, če bi znali govoriti? Ko bo spomladi park obnovljen in starina očak grad, ki ga je načel zob časa, prenovljen, bo Sobota pridobila mnogo na lepoti in zanimivosti. Študijska knjižnica in muzej, ki ju bo sprejel grad pod svoje, okrilje, bosta našla v njem dostojno okolje. Prirodna lepota bo privlačevala našo inteligenco in našega delavca ter nameščenca, kakor tudi učečo se mladino. Marsikdo bo stopil v čitalnico študijske knjižnice v dolgih, meglenih zimskih večerili in popoldnevih pit znanje in listat revije ter knjige. V muzeju si bo ogledal preteklost naše zemlje, orodje in orožje naših prednikov. Potem ne bo več iskal samo plitve zabave in »kiča« v kinu. Mlad človek išče tudi duševne hrane in kakršno mu nudimo, takšno zavživa. Naša gostišča so stara in se trudijo zadovoljiti goste. Človek se čuti pri njih kakor doma. Niso pa reprezentančna. Manjka nam sodobne restavracije in kavarne. Poslušal sem gosta, ki mi je povedal sledeče: »Sobota se je pomladila in si odeva z dneva v dan lepšo oble. ko, toda manjka vam sodoben lokal in gledališka dvorana.« Na doseženih uspehih ne smemo zaspati, ampak začeto ledino naprej orati, da bo glava in srce Pomurja v veselje in v privlačnost vsej skupnosti. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 5 DESET LET SVOBODE IN NAPREDKA \ beltinski občini Tudi v vaseh beltinske občine je vstalo novo življenje. Polno blagodati in še novih upov je to življenje. kot da bi se na ta košček prelepe slovenske zemlje zlila vsa davna pričakovanja naših ljudi. Nekoč rod hlapcev, birošev« in sezoncev je dobil pravdo v socialistični domovini. Dolga desetletja je bil trd boj za obstoj, za življenje, ki kajkrat ni bilo vredno življenja. Vendar kar se rodi. rado živi. Rodilo pa se je dosti. Pretesni so postali domovi in obdelovalni svet. Ljudje so morali z doma. Takratna domovina ni imela kruha za vse ljudi, ker lastnega bogastva iz domačih virov ni znala deliti pravično in s srcem. Nekateri so imeli kruha preveč, drugi premalo, za usta naših ljudi pa ga je primanjkovalo. Sko- po je plačevala tujina, pičlo so odmerjali veleposestniki. Zdelani in postarani so se vračali delavci iz tujine. S prisluženim denarjem so kupili nekaj lesa in podprli z njim slamnato bajtico, ki jo je čas zvil kot stoletno starko. V povojnih letih so se naši ljudje razlili po domovini. Nekateri so se izselili za stalno, drugi se čez zimo vračajo. Koder pridemo, zasledimo našo govorico. Menda ni bi! zgrajen noben pomembnejši objekt v Sloveniji. pri čemer ne bi naši ljudje s krampom ali z zidarsko žlico sodelovali. Da so se rune porušene domovine tako hitro zacelile, gre zasluga tudi vrlim Prekmurcem. Zaslužki delavcev dajejo našim vasem pečat napredka. Stare, lesene hišice podirajo in na njihovih mestih gradijo nove, prostorne in zračne domove, kjer ni več mesta za trahom in tuberkulozo. Dosti smo že pozidali, veliko je še načrtov. Vasi dobivajo povsem nova lica. Sreča in napredek sta se nasmehnila nekdanjim sezoncem in birošem«. Po osvoboditvi, ko so za vselej počile verige kapitalizma in fevdalizma, smo začeli tudi pri nas ustanavljati socialistične obrate. Ljudstvo si je prilastilo pravico do politike kulture in gospodarstva. Malce težko si je utiral socialistični način gospodarjenja pot v prvih povojnih letih. Novo življenje, ki se je porajalo, je zahtevalo nove metode dela. Tudi kmetje so uvideli, da se kolo zgodovine obrača le naprej. Koder so nameščeni po kmetijskih zadrugah sposobni in pošteni uslužbenci, tam so zadruge postale matične zbiralnice kmečkih sil po naših vaseh. Ena izmed najboljših kmetijskih zadrug v naši občili, kjer trdno domuje poštenost med uslužbenci in je nenehno zvesta svojemu poslanstvu — skrbi in napredku zadružništva — je zadruga v Beltincih. Tudi v Odrancih, Črensovcih in Gornji Bistrici si zadružništvo krepko utira pot. KZ v Beltincih ima agronoma, ki kmetovalcem svetuje, da sodobneje obdelujejo zemljo in tako več pridelajo za sebe in za skupnost. Z mlatilnico, dvema traktorjema, s sejalniki, škropilnicami za sadno drev- je in še drugimi stroji pomaga občanom. Tudi za izboljšanje živinoreje je zadruga mnogo storila. Nakupila je več plemenskih bikov in merjascev. Skrbi za umetno osemenitev krav. Gospodinjam je pomagala pri vzreji štajerske kokošje pasme. Zadruga v Beltincih zajema še vasi: Bratonci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci. Ne bi bilo napak če bi se priključili še vasi Lipovci in Gančani, saj bi v trdnejši gospodarski skupnosti tudi zadružniki v teh dveh vaseh, imeli več koristi in pomoči. V Beltincih. Dokležovju, Odrancih, Črensovcih. Trnju, Srednji in Gornji Bistrici so zrasli mogočni zadružni domovi, ki so žarišče kulture in ogledalo vasi. Socialistična obrt se je v Beltincih usidrala dokaj trdno. Knjigovodstveni center zajema mlin, žago. pletilstvo, krojaštvo, mizarstvo in kino. Selekcijsko posestvo v Beltincih skrbi za kvalitetno seme žitaric, ki ga razpošiljajo širom po domovini. Po vaseh beltinske občine ugašajo stare leščerbe in prižigajo električne luči. Po osvoboditvi sobile elektrificirane vasi: Gančani. Lipovci, Bratonci, Dokležovje. Lipa, Trnje. V Odrancih, Melincih, na treh Bistricah, v Črensovcih in v Žižkih pa so priprave v dokončni fazi in bodo v prvem tromesečju prihodnjega leta popolnoma končane. S tem bo celotno področje občine elektrificirano. Tudi v zdravstvu je bil dosežen v občini velik napredek. Zatiranje stare nevarne očesne bolezni trahoma se bliža koncu. Poleg vsestranskega socialnega zavarovanja zaposlenih ljudi so zaščiteni tudi ostali prebivalci in sicer tuberkulozni ne glede na premoženjsko stanje. Minuli so tisti časi, da bi k zdravniku lahko šel le tisti, ki je imel denar v žepu, vsi ostali pa bi bili prepuščeni samemu sebi. Samo v letošnjem letu je bilo iz občinskega proračuna dano za kritje zdravniških stroškov siromašnejših ljudi okrog deset milijonov dinarjev. V Beltincih je zdravstvena postaja s tremi zdravstvenimi delavci, ki imajo polne roke dela, poleg tega pa posluje še dobro organizirana lekarna. Velik napredek beležimo tudi na področju kulturno prosvetne dejavnosti. Na območju občine sta dve nižji gimnaziji, kamor imajo dostop vsi otroci okoliških vasi. Absolventi gimnazij se posvečajo po končanem šolanju raznim poklicom. V bodoče ne bo več nepismenih obrtnikov ali pa takih kmečkih gospodarjev. ki si ne bi znali preračunati vrednosti prodanih pridelkov. Po naših šolah pojejo otroci v pionirskih zborih. Beltinski pevski zbor je žel že lepa priznanja in ima vse možnosti, da se bo tudi v bodoče lahko uveljavljal. Vsi ti uspehi nam nazorno kažejo, da se je v desetih letih svobode in napredka marsikaj spremenilo pri gospodarskem, političnem in kulturno prosvetnem delu. Dobrine socializma so odjeknile v zavesti delovnega človeka, zlasti pa kmečkega življa. V pričakovanju nadaljnjih uspehov v bodoče se vsi občani še tesneje oklenimo okrog našega političnega in državnega vodstva, ki nas vztrajno pelje po poti vedno lepšega življenja. Nove stanovanjske hiše (Nemščak), v katerih prebivajo delavci beltinskega Selekcijskega posestva. BELTINCI (Foto Kološa) Mladinski aktiv v Gančanih med najdelavnejšimi v beltinski občini Mladinska organizacija v Gančanih je v prvih dveh letih po osvoboditvi bila uspešna in je dosegla vrsto uspehov, še posebno v kulturno-prosvetni dejavnost. Po krivdi takratnih mladinskih voditeljev je propadla lepa vsota denarja, ki ga je zaslužila mladina z raznimi prireditvami. Posledica tega je bila. da so do lanskega leta mladino le težko privabili k sodelovanju. Vzrokov je iskati tudi v ostalih množičnih organizacijah v vasi, ki se za delo mladine niso mnogo zanimale. S prihodom tov. Šadlove, učiteljice, pa je mladina znova zaživela. Na pomoč so priskočili tudi dijaki, ki obiskujejo soboško gimnazijo in se dnevno vozijo od doma. Kmalu so zbrali v aktivu toliko mladine, da so se lotili dela. Prvi uspeh je bila igra Poslednji mož«. Z njo so razen v vasi. nastopili v oktobru tudi v Beltincih. V nedeljo, 13. novembra pa so pripravili za mladino in vaščane pester kulturni sopred, ki je obsegal: nastop 4-članskega kvarteta, tamburaškega zbora, dve enodejanki in več šaljivih točk. Pripravljajo pa se tudi na igro »Vrnitev«, s katero bodo nastopili v decembru. Denar, ki so ga dobili na prireditvah. bodo uporabili za nabavo novih kulis. Razen kvarteta, tamburaškega zbora deluje v okviru aktiva tudi šahovski krožek. Večkrat imajo svoje delovne razgovore, kjer je še posebno živahno. Za tako delo mladina' v Gančanih zasluži pohvalo, lahko pa je vzgled tudi ostalim mladinskim aktivom. -ce Ocenili so gospodarsko stanje obrtnih podjetij v Beltincih Na pobudo gospodarskega sveta pri občinskem ljudskem odboru v Beltincih so se pred kratkim sestali poslovodji obrtnih podjetij v Beltincih. Pri obravnavi gospodarskega stanja posameznih podjetij v občini so ugotovili, da so nekatera podjetja izboljšala poslovanje. To se odraža predvsem v prikazani razliki med lansko letno realizacijo; tako prikazuje Mlin Beltinci 594.112 din dobička, dočim je lani prikazal izgubo. Prav tako prikazuje dobiček Žaga Beltinci za 328.000 din, Pleskarstvo Beltinci 11.386 din, Ključavničarstvo Beltinci 49.527 din. Pletilstvo Beltinci 67.226 din. Gradbeno podjetje »Graditelj« pa predvideva 2 milijona din dobička. Krojaštvo Beltinci prikazuje v tem času 3210 din zgube, prav tako prikazuje zgubo Mizarstvo Beltinci za 50.000 din. Med ostalim so na tem sestanku ugotovili, da imajo posumezna podjetja tudi finančne težave; tako bi za razširitev obrata in za nabavo predelovalnega materiala rabilo podjetje 2 milijona obratnega kredita, podjetje ima težave tudi pri nabavi strojnih igel. Strojnemu ključavničarstvu primanjkujejo najpotrebnejši stroji, v prvi vrsti stružnica. Podjetje rabi 1 milijon din investic. kredita. Gradbeno podjetje »Graditelj« bi za dograditev skladišča in gradnjo pisarniških prostorov potrebovalo okrog 1.500.000 din invest. kredita. Nekatera podjetja imajo težave tudi z dolžniki; tako ima gradbeno podjetje »Graditelj« za 6 milijonov din dolžnikov, v glavnem so to podjetja, delno pa tudi privatniki. Dogaja se, posebno pri gradbenem podjetju, da posamezniki izostajajo od dela z opravičili, da imajo nujne domače opravke, poznej pa so ugotovili, da ti po navadi ne opravljajo domačega dela. temveč šušmarijo. An. Ho. OB DNEVU REPUBLIKE čestitke iz beltinske občine NAŠA PRIZADEVANJA SO USMERJENA K NAPREDKU KMETIJSTVA. — TRUDIMO SE, DA BI ČLANOM IN KMETOVALCEM KAR NAJBOLJ POMAGALI V OKVIRU NAŠIH KMETIJSKO-POSPEŠEVALNIH ODSEKOV. V naših poslovalnicah boste vedno postreženi s kakovostnim manufakturnim in špecerijskim blagom, z železnino in potrebščinami za uspešno kmetovanje. Odkupujemo poljske pridelke in živino po dnevnih cenah. KMETIJSKA ZADRUGA GANČANI — KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI — KMETIJSKA ZADRUGA ODRANCI — KMETIJSKA ZADRUGA LIPOVCI - KMETIJSKA ZADRUGA BISTRICA -KMETIJSKA ZADRUGA ČRENSOVCI GOSPODARSKI IN OBČI NAPREDEK V OBČINI — NAŠ GLAVNI SMOTER! Občanom kakor tudi ostalim prebivalcenj Pomurja priporočamo naše izdelke in pridelke, prav tako pa Vam ne bo nikdar žal. če se boste poslužili naših storitev, ki so vedno ob pravem času in strokovno opravljene. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« KLJUČAVNIČARSTVO ZDRAVSTVENA POSTAJA PLETILNI CA GOSTIŠČE »ZVEZDA« SELEKCIJSKO POSESTVO LEKARNA ŽAGA MLIN »JELKA« MIZARSKA DELAVNICA SREDNJA BISTRICA BELTINCI Ob 29. novembru — največjem prazniku jugoslovanskih narodov in ob 10-letnici proglasitve FLRJ pozdravljamo delovne kolektive in prebivalce v naši občini, kakor tudi prebivalce našega Pomurja, ki stopa v drugo desetletje socialistične graditve s solidnimi temelji in pridobitvami BELTINCI Lončarstvo v Pomurju Poleg sodarstva je gotovo ena izmed najbolj znanih domačih obrti, pri nas važna keramika — lončarstvo. Ker lončar dobiva glavno surovino — glino — doma, je lončarstvo razvito v vaseh, kjer se nahaja pripravna zemlja v keramične svrhe. Glavne vasi, ki se s tem pečajo, so Filovci, Kobilje, Pečarovci in Moščanci. Lončarji izdelujejo lonce, piskerce, kozice, sklede, vaze, konjičke in piščalke. Nekateri pa le peči. Visoke za boljše sobe in nizke s pečjo za kruh in kuho. Nadaljne surovine, ki jih lončar rabi, so kotlovina in lončarske barve. Kotlovina, to so odpadki od bakrenih kotlov, ki vsebujejo zeleno bar- vo. Kotlovina se zmeša z barvami, da je roba lepša in trdnejša. S samo kotlovino pa se roba opiše v olepšavo. Delo samo je kaj mučno in zamudno ter v primeru s ceno blaga kaj poceni. Ko lončar pripelje gline s težkim vozom v vas, jo zloži v posebni prostor, kjer se naj prvo očisti. Nato se glina formira v podolgaste kupe, postavi na spodnji del lončarskega kolovrata, kjer se počne še bolj natančno čistiti in rezati v majhne kose. Reže se s staro koso. Ko je glina zrezana, se zmeče na kup, kjer jo lončar počne tlačiti, da jo še bolj zmehča in udela. To delo opravlja od gline umazani lončar, ki z vso silo tepta z nogami surovo glino, da lije znoj curkoma z lon- čarja, kot da kosi največjo deteljo. Tako preparirana glina se zmoči z vodo, nakar jo vzame lončar v večjih kepah na svoj kolovrat: štirioglat podstavek z debelo okovano okroglo desko, kar se vse suče krog krepke osi. Z boso nogo požene lončar kolovrat. V njegovih rokah pa iz kepe gline raste lonec, piskerc, skleda ali kar on hoče. Na to prenese lončar izdelano posodo ali na desko nad pečjo, ali pa na sonce, da se suši. Ista procedura je za lonce vseh mer, sklede in drugo robo. Igračke, piščalke. konjički pa se izdelujejo samo z roko brez kake priprave. Ko so se lonci malo osušili in se je peč pripravila, se roba prenese na dolgih deskah o peč. Vkladanje robe v peč zahteva precej spretnosti, da se rahla, neožgana posoda ne razbije, preden je ožgana. Ko je posoda vložena. se pa peč zakuri. Razgreje se peč tako. da se vidi posoda kot razbeljeno železo na kovaškem nakovalu. V tem stanju se pusti posoda v peči osem do deset ur. Peči so od pamtiveka enake in se ne štedi z gorkoto in ognjem. En del peči vsebuje zloženo posodo, drugi pa vložena drva. Drugič opečena roba je šele za rabo. Lončar naloži robo, obloženo s slamo, na voz. pa gresta s »fuksom« po svetu. Ni sejma brez lončarja. Ako je bila kupčija dobra, kdo bi mu zameril, če vračajoč se z daljne poti pripoje vesel zaslužka doma! Pijo Na Selekcijskem posestvu pridelujejo kakovostno semenje oseh vrst. Na sliki: Na zeljniku. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 6 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠPORT SOBOTA:NAFTA 2:0 (1:0) Za srečanje obeh starih nogometnih rivalov Sobote in Nafte je vladalo med ljubitelji nogometne igre veliko zanimanje, tako da se je zbralo do pričetka igre na stadionu NK Sobote blizu 1.000 gledalcev v dobri veri, da bodo videli lepo, požrtvovalno in predvsem fair igro. To pričakovanje se pa ni povsem izpolnilo. Ne samo, da je Sobota igrala slabše kot običajno in da je še mnogo manj pokazala Nafta, dogajali so se tudi nekateri nešportni izpadi, ki jih že lep čas nismo vajeni bili videti v Soboti. V slabi luči so se pokazali predvsem nekateri starejši igralci Nafte, ki so tudi neprestano ugovarjali sodniku na njegove odločitve, seveda samo za tiste, ki so jim bile v škodo. Za konec pa je sodnik Vidaka in Sirovino poslal z igrišča, ker je Vidak slednjega, ko je ta pri startu na žogo naredil prekršek nad njim, celo fizično napadel! Kratek potek igre: Tekma se je pričela z obojestranskimi napadi, vendar so bili domači napadalci nevarnejši. Plod njihovih napadov je bil končno gol, ki ga je dosegel v 26. minuti Sečko, ki je iz kakih 20 metrov streljal in žoga je v loku zletela v mrežo. Gol, ki ga je kmalu zatem zopet dosegla Sobota, sodnik zaradi offsidea ni priznal. Po odmoru je Sobota takoj izvedla nekaj nevarnih napadov, vendar so se pa vse akcije končale v rokah izredno razpoloženega vratarja gostov. Pa tudi pred domačimi vrati je bila večkrat gneča, vendar pa slabi napadalci Nafte niso znali usmeriti žoge na vrata. Proti koncu, ko so se domači igralci že skoraj vsi preselili na polovico gostov in močno obstreljevali vrata Nafte je Zelko 4. minute pred koncem igre postavil končni rezultat 2:0. V moštvu Sobote predvsem ni bilo povezanosti, pač pa več nepotrebnega nabijanja. Napadalci so sicer mnogo streljali na vrata, vendar niso imeli sreče. Pri Nafti je bila boljši del moštva obramba, predvsem pa vratar Štefanec, ki je rešil svoje moštvo večjega poraza. Ni pa bilo moža, ki bi znal moštvo povezati v napadu in ne igralcev, ki bi znali poslati žogo tja. kamor je treba. Izjema je bil do polčasa desno krilo. Sicer pa je bila to slaba igra, ki gre hitro iz spomina. Sodnik Orel iz Celja pa bi moral vsekakor že v začetku energičneje nastopiti in že v kali zatreti vse poizkuse ostre in grobe igre. X. KOLO Š. 1. Tekstilac, Varaždin 10 to o o 56: 9 20 2. Rudar 10 6 2 2 21:15 14 3. Sloboda 9 6 1 2 26:13 13 4. SOBOTA 10 5 3 2 36:24 13 5. Kladivar 10 5 3 2 23:23 13 6. Tekstilac (Or.) 9 4 1 4 17:12 9 7. Maribor 10 4 1 5 28:21 9 8. Zagorac 9 4 1 4 18:26 9 9. Mladost 10 3 o 7 16:33 6 10. NAFTA 10 2 o 8 11:26 4 11. Jedinstvo 9 2 o 7 7:22 4 12. Bratstvo 10 1 o 9 14:51 2 V tej lestvi nista upoštevani tekmi Sloboda : Zagorac in Tekstilac (Or) : Jedinstvo, ki pa ne vplivata na končni plasman Sobote. Gradb. obrt »ZIDAR« — M. Sobota sprejme TEHNIKA po možnosti s prakso. — Plača po dogovoru. Prodajam enoletne jabolčne in hruškove sadne divjake, vegetativne EMA kutinske podlage, žlahtna 3—4 letna orehova ter murvina drevesca, cepljene kutine »ANKARO, sadike črnega ribeza, vinogradniško kolje, brajdno in vinogradniško trsje nudi, v Prlekiji znana »Holčeva« drevesnica in trsnica pri Gomili — pošta Juršinci. V počastitev Dneva republike ima kino »PARK« izredne predstave: v ponedeljek, 28. nov. ob 17.30 in ob 20. uri. ter v torek 29. nov. ob 10. uri predpoldne slovenski umetniški film »NA SVOJI ZEMLJI« Čestitkam delovnim ljudem Pomurja ob 10. obletnici proglasitve republike se pridružuje tudi KOLEKTIV KINA »PARK« M. SOBOTA Članom in prebivalstvu Pomurja čestitamo ob Dnevu republike našem narodnem prazniku Kmetijska zadruga - Grad Odkupujemo kmetijske pridelke po najvišjih dnevnih cenah Velika izbira — nizke cene — vse to je v trgovini z galanterijo „VESNA“ - Murska Sobota V naši trgovini, dobite vse kar potrebujete za dom — pridite solidno vam bomo postregli. SPLOŠNO STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO »JELKA« - Murska Sobota izdeluje pohištvo vseh vrst. Naše storitve so cenene. Delovnim ljudem Pomurja čestita ob Dnevu republike — kolektiv Kmetijska zadruga Križevci v Prekmurju ČESTITA VSEM ČLANOM IN ODJEMALCEM OB 29. NOVEMBRU PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI! CENJENIM ODJEMALCEM SE ŠE V NAPREJ TOPLO PRIPOROČAMO ČINČILA zajce prodam — Miran Štefanec, Krištanci p. Križevci pri Ljutomeru OBVESTILO Obveščamo vse rezervne oficirje kluba UROJ — M. Sobota, da bo v nedelje predpoldne 27. novembra t. I. ob 10. uri predavanje. Tema: »Odbrana kot vid borbe«. Predavanje bo v domu LMS M. Sobota in je za vse člane obvezna udeležba. Vabimo tudi rezervne podoficirje! Klub UROJ — M. Sobota PRODAJAMO Prodamo lepa vinogradniška in druga posestva blizu Maribora, na Meljskem hribu, v Hočah. Kamnici, Slivnici, Šentilju, pri Lenartu. Koreni, v Framu, Šmarjeti, Voličini. Ljutomeru, Ormožu, Rušah in v Pristavi. Cena od 500 tisoč din naprej — tudi s prevžitkom. Lepe eno in dvo-stanovanjske hiše ter posamezna stanovanja — dele hiš prodajamo v Mariboru, Hočah, Poljčanah, Rušah. Limbušu in drugje od 400 tisoč din. Prodajamo tudi tovorne in osebne avtomobile ter traktorje. Motorna kolesa vseh znamk, električne stabilne motorje, pisalne stroje — tudi z dolgim valjem, stružnice, mlatilnice in še druge poljedelske in industrijske stroje. Realitetna agencija, Maribor, Partizanska 24 MALI OGLASI ZAHVALJUJEMO SE tov. Alfonzu Koprivi, Maribor, Trubarjeva ul. 4 za podarjeni honorar. — Uprava Dijaškega doma v M. Soboti. VINOGRAD, star 10 let, 1740 čhv., donos od 40 do 50 hl letno, zelo ugodno prodam v središču Štrigove. — Pismene ali ustmene informacije: F. Bajsič, Čakovec, M. Tita 15-11. KOVAŠKO NAKOVALO (okroglo) in kompleten kotel za žganjekuho (70 litrov), oboje v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Pri mlinu Mikola v Bodoncih. NABRANO REPO prodam. M. Sobota, Ivanocijeva 37. POSESTVO (4 ha zemlje, gospodarsko poslopje — zidano ob cesti, ugodno prodam zaradi selitve. — Kočar Mariju, Zgornja Ščavnica 127. KOPALNO KAD iz prvovrstne cink pločevine prodam. — Sukič, M. Sobota. Kopitarjeva 7. MLATILNICO znamke »Zmaj« in MOTOR prodam. — Poizvedbe: Bernjak, mizar. Gor. Slaveči. PLEMENSKE SVINJE IN MERJASCE v starosti od 3 do 6 mesecev in odstavljene pujske proda Kmetijsko gospodarstvo Črnci - Apače. BOROV TESAN IN OKROGLI LES prodam. — Informacije na upravi lista. KOVAŠKO ORODJE (kompletno) prodam. Terezija Janoth. Prosenjakovci. Okrajna gasilska zveza Murska Sobota obvešča: GASILSKA LOTERIJA. Ponovno obveščamo vsa društva, da morajo srečke gasilske loterije brezpogojno obračunati pri občinskih gasilskih zvezah dne 26. t. m. Ker se srečke ne morejo vrniti, morajo PGD pohiteti s prodajo. Pričakujemo, da bodo vsi UO ukrenili vse, da bodo srečke do gornjega roka razprodane. Žrebanje loterije bo v nedeljo dne 4. decembra t. I. GASILSKA ŠOLA: Prvi podčastniški tečaj se prične v sredo dne 30. t. m. zjutraj ob 8 uri. Vabimo vse kandidate, da se ob tem času javijo upravi šole. PRORAČUNSKA SREDSTVA ObčLO. Ker se proračunsko leto bliža h kraju, vabimo vse OU, da za dodeljene zneske iz proračuna ObčLO predložijo račune in utemeljitve v kakšne namene rabijo dodeljena sredstva. POHVALA. Izrekamo javno pohvalo PGD Trdkovi in PGD Jurij, ki sta prejete srečke takoj razprodali in jih obračunali pri ObčGZ. Pohvalo in priznanje zasluži tudi tov. Ana Sečko, hišnica iz M. Sobote, ki je prodala v dveh dneh nad sto srečk. ČESTITAMO VSEM ČLANOM, ČLANICAM, MLADINCEM, MLADINKAM in PIONIRJEM k našemu velikemu narodnemu prazniku, želeč, da bi našo organizacijo še močneje utrdili ter še bolj uspešno opravljali odgovorno nalogo čuvanja ljudskega imetja! Iz pisarne OGZ. GASILSKA LOTERIJA 4. decembra t. 1. bo žrebanje »Gasilske loterije«. Srečke za loterijo so v prodaji pri vseh gasilskih društvih v Sloveniji. Cena srečki je samo 50 dinarjev. Izžrebanih bo nad 67 tisoč premij v vrednosti 9 milijonov dinarjev. Vsaka peta srečka bo izžrebana. Pohitite z nakupom srečk. Še danes sc oglasite pri blagajniku ali predsedniku gasilskega društva in kupite srečko. Izid žrebanja bo objavljen v našem časopisju. Tudi mi se pridružujemo čestitkam ob Prazniku republike KOMISIJA nakup in prodaja rabljenih predmetov MURSKA SOBOTA BENCIK FRANC - mizar LEMERJE Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre in drage žene. matere, stare mame in sorodnice ILONKE KUHAR se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so ji nudili pomoč v njeni bolezni, vsem, ki so jo obiskovali, številnim darovalcem vencev, soboški godbi in cehu, g. Lutharju za lepe tolažilne besede, vsem, ki so nas ob tej težki izgubi tolažili ali nam izrazili sožalje, in vsem, ki so jo v take lepem številu pospremili na zadnji poti. Kuharjevi Tedenski koledar Nedelja, 27. novembra — Bernard Ponedeljek, 28. novembra — Jakob Torek, 29. novembra — Dan republike Sreda, ,30. novembra — Andraž Četrtek, 1. decembra — Marjan Petek, 2. decembra — Blanka Sobota, 3. decembra — Franc Ks. Nedelja, 4. decembra — Barbara Ponedeljek, 5. decembra — Stojan. Torek, 6. decembra — Miklavž Sreda, 7. decembra — Urban Četrtek, 8. decembra — Marija Petek, 9. decembra — Valerija Sobota, 10. decembra — Smiljan Lunine mene: dne 29. novembra ob 17. uri 50 minut polna luna, 6. decembra ob 09. uri 35 minut zadnji krajec. Gibanje sonca: 1. decembra vzide sonce ob 7. uri 23 minut, zaide ob 16. uri 19 minut — dolžina dneva 8 ur 56 minut. KINO MURSKA SOBOTA — 26. in 27. nov. nemški film »Fanfare ljubezni«, 29. in 30. novembra italijanski film »Pesem ulic«, 1. in 2. dec. avstrijski film »Stari grešnik«, 3. in 4. dec. sovjetski barvni film »Mojstri ruskega baleta«, 6. in 7. dec. slovenski film »Tri zgodbe«, 8. in 9. dec. italijanski film »Bandit Mussolini«. ČEPINCI — 27. nov. ameriški film »Njeno življenje«, 4. dec. ameriški film »Preobrat«, VELIKA POLANA — 27. nov. italijanski film »Volk z gore Sila«, 4. dec. angleški film »Dolgo je pomnil«. KRIŽEVCI PRT LJUTOMERU 26. in 27. nov. ameriški film »Samo naša«, 29. in 30. nov. švedski film »Margit«. RADGONA — 26. in 27. nov. francoski film »Ujetniki«, 30. nov. in 1. dec. ameriški film »14 ur«, 3. in 4. dec. ameriški film Lidija »Bailey«, 7. in 8. dec. angleški film »Ring«. RADENCI — 24. nov. francoski film »Sužnji«, 26. in 27. nov. ameriški barvni film »Lidija Bailey«, 1. dec. ameriški film »Oženjen s čarovnico«, 3. in 4. dec. ameriški barvni film »V vrtincu«, 8. dec. francoski film »Vrag v telesu«. LENDAVA — 27. nov. ameriški barvni film »Vrnitev na Broadway«, 29. in 30. nov. italijanski film »Rim ob 11«, 2. in 4. dec. ameriški film »Ljubezen na bojišču«, 6. in 7. dec. angleški film »Kapitanov raj«. BELTINCI — 26. in 27. nov. italijanski film »Beneški tat«. SEJMI Beltinci v sredo 7. dec. živinski sejem. Cankova v ponedeljek 5. dec. živinski sejem. Črensovci v ponedeljek 28. nov. živinski sejem. Dolenci v torek 6. dec. kramarski sejem. Dobrovnik v ponedeljek 5. decembra živinski sejem, v ponedeljek 28. novembra svinjski sejem. G. Petrovci v ponedeljek 28. nov. živinski sejem. Grad v sredo 7. dec. živinski sejem. Križevci v sredo 7. dec. živinski sejem. Lendava v sredo 30. nov. in v torek 6. dec. živinski sejem. Mačkovci v petek 9. dec. živinski sejem. Odranci v sredo 30. nov. živinski in kramarski sejem. Prosenjakovci v ponedeljek 28. nov. živinski in kramarski sejem, v ponedeljek 5. dec. živinski sejem. Pužavci v torek 6. dec. živinski sejem. Šalovci v sredo 7. dec. živinski sejem. Tišina v sredo 7. dec. živinski sejem. Turnišče v četrtek 1. dec. svinjski sejem. Gornja Radgona v torek 6. dec. živinski sejem. Kostanj v soboto 3. dec. splošni sejem. Veržej v sredo 30. nov. splošni sejem. GOSPODINJSKO POMOČNICO veščo kuhanja, sprejme družina z enim otrokom. Plača 4.000—5000 din. Poizvedbe: Fujs M. Sobota, Ivanocijeva 67. 6 Življenjska zgodba prekrmurskega sazonca Ivana Bakana »CIGANKA« Kmalu po svojem prihodu v Sidi bel Abbes sem se srečal z dokaj nenavadnim kasarniškim stanovalcem — s pravo pravcato štrokljo, ki se je obnašala kot enak med enakimi«. Sleherno jutro je dostojanstveno prikoracala na zborno mesto, pred postrojem polk in se prav tako kot mi legionarji udeležila svečanega razvitja legijske zastave. Pogosto smo se ob njeni smešni drži komaj vzdržali smeha, večkrat pa je brez zadržkov in ne glede na strogo vojaško disciplino spravila koga v pravcati krohot in mu kar mimogrede nakopala nevšečno opravičevanje. Rad sem jo videval. Morda zato, ker je bila kasarniška posebnost, morda zato. ker me je močno spominjala na štorklje v domačem kraju. . . Domovala je v utici, ki je bila podobna nekakšni drvarnici, zanjo pa je skrbel star legionar - Nemec, ki jo je baje tudi odkril na enem izmed četnih pohodov ter jo vzel s sabo v kasarno. Ker se je po ves dan potepala po kasarniškem dvorišču in odprtih kasarniških prostorih, smo jo kratkomalo klicali za »Ciganko«. Bila je edini kasarniški prebivalec, ki mu je bila povsem tuja in neznana vojaška in sploh vsakršna disciplina. Prava ciganka je. nemirna ciganska kri — smo večkrat ugotavljali. In ne brez tehtnega vzroka. Nekega dne nas je obiskala cela mornariška četa s svojimi četnimi oficirji. Goste, ki so prihajali iz najbližje alžirske luke, smo morali slavnostno pozdraviti. Naš polk je zategadelj v popolni bojni opremi čakal postrojen na njihov prihod. Da ne bi bilo kakršnih koli nevšečnosti ob sprejemu, so Ciganko zaprli v njeno utico. Ona pa se ni mogla sprijazniti z zaporom. Besno se je zaganjala v latasto steno in iskala izhoda. Zataknila je nogo ob deske in si jo zlomila — na nek način pa se je vseeno dokopala prostosti. Po eni nogi je pricapljala na zborno mesto, kjer je bilo v polnem teku raportiranje. — »Ciganka« je tu — je v trenutku šlo šepetaje od ust do ust. Vsa resna prizadevanja niso zalegla nič. Oba komandanta in z njima mnogi oficirji in legionarji smo prasnili v krčevit smeh . . . »Ciganka« pa ni dočakala svojih veteranskih let med legionarskimi veterani. Baje jo je v nekem spopadu zgodaj spomladi 1945. leta smrtno ranil nek pasji četveronožec. Poleg Ciganke« so me najpogosteje spravljali v dobro voljo tudi sprehodi po Sidi bel Abbesu. Od šeste do devete ure zvečer smo se brez slehernega posebnega dovoljenja lahko odpravili v mesto, v v kolikor bi pa uspel še sobotni predpoldanski paradni mimohod, ki so ga že od nekdaj prirejali pred oficirskim štabom sredi mesta, smo lahko pohajkovali celo sobotno popoldne. Ob nedeljah smo pa sicer bili prosti. Največkrat smo posedali ob majhnem vodometu v mestnem parku ali pa »odkrivali« posebnosti arabskega dela mesta. V evropskem je bilo namreč tiste dni prepovedano prodajanje alkoholnih pijač. Po dolgočasnih ulicah smo uganjali norčije in se zabavali z onimi arabskimi dekleti, ki so se kljub vsemu sprijaznile z nami legionarji in ki jim je šlo predvsem za naš denar. Evropskih lahkoživk je primanjkovalo. Zato pa smo bili v arabskem delu mesta takorekoč doma... Z Arabci, ki so nas prej nezaupno kot spoštljivo premerjali od glav do pet, so se legionarji običajno spoprijemali za vsako malenkosi. Iver sem se več ali manj gibal v mirnem, prijateljskem krogu Poljakov in Rusov — tu so bili Kovalski, Lipski. Petrovski — in drugi — se nisem uveljavil kot razborit pretepač. Nekega sobotnega popoldne pa se vseeno nisem mogel vzdržati. Krepak Arabec srednjih let je tako vneto bunkal in brcal nebogljenega osliča, natovorjenega do ušes, da me je popadla sveta jeza in sem Arabca za nekaj trenutkov pošteno premlatil. Ker je klical na pomoč, se mi ni zdelo pametno počakati njegovih sorojakov in njihovih pesti, zato sem jo raje urnih nog pobrisal v zavetje najbližje legionarske skupine ... Legionarsko življenje sem jemal dokaj lahkotno. Morda bi se predal tudi tako značilni legionarski razposajenosti, če me slučajno v dokajšnji meri ne bi streznila nič kaj vesela pripoved Petrovskega. Sidi Bel Abbes — pregled legionarjev FILOVCI - NAŠA NADA LENDAVSKI BELI RUDARJI SO ODKRILI NOVO NAFTNO POLJE V SLOVENIJI Ko je izbruhnil zemeljski plin na raziskovalni vrtini Filovci — 2 (Fi-2), so nekateri slovenski časopisi objavili netočne podatke o naftnih raziskovanjih v Sloveniji. Med drugimi je tudi »Slovenski poročevalec« 14. oktobra poročal, da Geološki zavod iz Ljubljane že dalj časa opravlja raziskovanja na predelih filovske strukture. Te trditve ne odgovarjajo resnici, ker raziskovanja v Sloveniji opravlja samo lendavsko podjetje Nafta, ki zato tudi dobiva kredite iz zveznega proračuna. Samo po sebi je razumljivo, da se raziskovalno podjetje poslužuje tudi drugih znanstvenih ustanov, kot so geološki zavodi. Na tako imenovani filovski strukturi pa so opravljali raziskovanja ne samo ljubljanski geološki zavod, marveč tudi beograjski geološki zavod, v zadnjem času pa tudi nemški strokovnjaki firme Willy Thiele iz Celle pri Hanoveru. Vsa ta raziskovanja usmerjajo strokovnjaki Proizvodnje Nafte v Leu davi. Kdor dobro pozna stvari, mu je gotovo znano, da je lendavske naftne strokovnjake, geologe in inženirje že dolgo bodla v oči takoimenovana filovska strukturo in zato je to podjetje tudi naročilo raznim geološkim zavodom, naj izvedejo geološka in geofizikalna raziskovanja na njenem območju. Na osnovi teh raziskovanj je bila potem lokalizirana vrtino Filovci-2 že decembra 1953. Toda ta vrtina ni prinesla konkretnih rezultatov. V globini 2582 m smo zadeli na temeljno gorje, ni pa mogla biti raziskana zaradi pomanjkanja tehničnih naprav, ki jih pričakujemo iz inozemstva. Kakor hitro bomo te priprave dobili, bo vrtina raziskana do konca. NESTRPNOST LENDAVSKIH RAZISKOVALCEV Kljub temu, da prva vrtina na filovski strukturi ni dala konkretnih pozitivnih rezultatov, so lendavski naftni inženirji in geologi takoj začeli pripravljati novo vrtino. Zaradi uspehov na vrtini Fi-1 so postali nestrpni, kajti niso mogli javnosti pokazati nič konkretnega. Strokovnjaki so lokalizirali novo vrtino Fi-2 decembra 1954 in začeli vrtati februarja 1955. Vrtanje je bilo končano koncem avgusta 1955 v globini 2346 metrov. Že med samim vrtanjem so opazili znake zemeljskega plina, ki pa ni mogel izbruhniti iz vrtine, ker je bila vrtina med vrtanjem vedno napolnjena z glinasto tekočino, ki je težja od vode in jo beli rudarji imenujejo izplako, ker prinaša izvrtane delce na površje, torej izplakuje vrtino, obenem pa s svojo težo zadržuje slojni pritisk plina ali nafte. Ko tako vrtino izvrtajo do predvidene globine, v našem primeru je globino narekovalo takoimeno-vano temeljno gorovje, spustijo v vrtino zaščitno cev, ki jo zacementirajo (namreč prostor med steno vrtine in cevjo). Tudi v filovski vrtini so v redu spustili zaščitno cev od vrha do dna in zdaj je bilo potrebno odpreti zanimivi sloj, ki so ga ugotovili strokovnjaki z električnimi meritvami. Temu odpiranju sloja pravijo v Lendavi nastreljevanje. Preden opravijo tako nastreljevanje, napolnijo vrtino z vodo ali pa tudi z izplako, da bi lahko vzdržala morebitni močan pritisk sloja v vrtini. Tudi filovsko vrtino so do vrha naplonili z vodo; menili so pač, da pritisk ne bo večji od 234 atmosfer, s tako močjo namreč pritiska voda na dno vrtine. Nastreljevanje se je začelo. Toda v velikih globinah, v katerih imamo temperaturo čez 110° C in že omenjeni močan pritisk, se tudi električne puške rade pokvarijo. Toda kljub temu so na dnu vrtine napravili 23 lukenj s premerom 12 mm. Vrtina je takoj začela prelivati vodo, kar je pomenilo, da sloj na dnu vrtine potiska vodo iz cevi. PLIN, PLIN... PRITISKA IZ VRTINE Poslovodja obrata eksploatacije Matija Kustec je bil v ponedeljek, 10. oktobra zvečer na vrtini. Pritisk na manometru, ki je bil montiran na ustju vrtine, je kazal 30 atmosfer. To se mu je zdelo nevarno in je zato poklical upravo v Lendavi. Kmalu so se na vrtini v Filovcih zbrali inženirji in mojstri; ugotovili so, da na spodnjem delu ventila uhaja plin. Potrebno je bilo hitro ukrepati. Edini izhod je bil; čim hitreje spustiti v zacevljeno vrtino še drugo vrsto cevi, ki so manjše in jih imenujejo tubing cevi. Z njihovo pomočjo lahko potem vodo v vrtini zamenjajo s težko tekočino, ki ustvarja večji hidrostatični pritisk, kot pa ga zmore sama voda. Z večjim hitrostatičnim pritiskom pa seveda lahko zadušijo energijo sloja, ki je odprt v vrtini. Toda pritisk je neprenehoma naraščal in v torek, 11. oktobra je manometer na ust ju vrtine že kazal 70 atmosfer. Kljub temu so vrtino odprli in začeli spuščati tubing cevi. Toda komaj so jih spustili 470 m globoko, je že vrtina začela bruhati vodo in ventile na ustju so morali zapreti, ne da bi lahko spustili cevi bolj globoko. 12. OKTOBRA ZJUTRAJ OB TRI ČETRT NA ENO: POŠASTNO ŠUMENJE IN SILOVIT TRUŠČ ... Ko so v ponedeljek vrtino zaprli, je pritisk stalno naraščal. V sredo zjutraj takoj po polnoči — Kustec pravi, da je bilo tričetrt na eno — je močan pritisk plina izbil tesnilo na varnostnem ventilu in v zelo kratkem času je z velikim šumom zletela iz vrtine vsa voda, za njo pa je s strašnim šumom in pritiskom začel uhajati zemeljski plin. Plin je uhajal v ogromnih količinah iz vrtine. Filovci z okolico so bili naenkrat zaviti v meglo zemeljskega plina, ki je močno dišal po gazolinu. NEVARNOST, VELIKA NEVARNOST... Kustec, ki, je bil na vrtini, se je takoj odločil za ukrepe. Poslal je delavca - domačina, da je v vasi zbudil »malega rihtarjat« in mu naročil, da mora takoj od hiše do hiše in sporočiti ljudem nenavadno novico: naj pogase ogenj, ki ga do nadaljnjega sploh ne smejo prižigati. Tudi prižiganje vžigalic za kajenje je strogo prepovedano. Mali rihtar je urno potem stekel po blatnih ulicah Filovec in povedal zaspanim vaščanom veliko in veselo novico, da je iz zemlje izbruhnil plin. Zato: če bo kdo prižgal vžigalico, bo vrag vzel vso vas s hišami in ljudmi vred. Nekateri so sicer že prej slišali to šumenje, toda mislili so, da je to navadno šumenje, kot so ga večkrat slišali pri vrtanju in so se obrnili na drugo stran. Toda mali rihtar je dovolj jasno povedal, da je zadeva v zvezi z izbruhom plina zelo nevarna. Stari ljudje, zlasti stare babice, so začele jokati, za njimi seveda otroci, kajti ko so odprli vrata svojih toplih spalnic, je močno zasmrdelo po gazolinu. Moški so stopili iz hiše, kjer je šum bilo mogoče še bolj razločno slišati. Hrabrejši so stopili celo proti cesti, ob kateri stoji vrtina in od koder je prihajalo strašno oglušujoče šumenje, videli pa so samo gosto sivo meglo zemeljskega plina, nasičenega z gazolinom — zemeljskega plina, znanilca nafte. Človeka so poslali tudi v bližnje Strehovce, kjer je domači mali rihtar kar ponoči z bobnanjem začel opozarjati ljudi na veliko nevarnost. Slišal sem, da so nekateri mislili, da je že mobilizacija; v nekaterih družinah jo bilo v zvezi s tem dosti joka. zlasti pri mladih, poročenih ženah. Pa je bilo potem vse bolj veselo, ko so izvedele, da ni mobilizacija, marveč le plin v Filovcih. Pozneje sem tudi slišal, da so starejši ljudje v Filovcih obupano tekali sem in tja, ženske so se križale in molile: močno so pričakovale, da prihaja sodnji dan, da se bodo Filovci verjetno pogreznili zaradi uhajajočega plina. Mislile so pač, da bo zaradi uhajajočega plina nastala pod Filovci velikanska jama, ki bo požrla pregrešne Filovce. Nekatere so pobožno dodajale: »Saj se vidi, da bog pošilja kazen na nas. vsi se bomo pogreznili v pekel, ki je pod našo vasjo.« Bolj »pametni« pa so modrovali, do se bo verjetno kmalu namesto vrtine odprl vulkan, ki bo zalil vse okoliške vasi z lavo in da je zato najbolj pametno, če se vsi umaknejo v hribe. Med tem časom je seveda Kustec stopil v Dobrovnik na milico in dežurnemu miličniku povedal o resnični nevarnosti, ki preti vasi in ljudem. Varnostni organi so takoj stopili v akcijo, zaprli cesto za ves promet, kajti vrtina stoji ob cesti, ki vodi iz Murske Sobote v Lendavo, in skupno z gasilci ukrenili vse, da so domačini upoštevali varnostne predpise. Plin pa je bruhal in šumel neprestano iz vrtine. Po približnih cenitvah lahko sklepamo, da je vsako uro ušlo iz vrtine približno 20.000 m3 plina — v izgubo. V Prekmurju smo doživeli novo katastrofo, ki pa je znanilec vesele bodočnosti, znanilec odkritja novega naftnega polja. NAJBOLJ NEVARNA OPERACIJA SE JE POSREČILA: UHAJAJOČI PLIN SO UKROTILI Tehnično osebje pri Nafti je med tem časom delalo načrte za zadušitev vrtine, ki je z ogromno silo bruhala zemeljski plin. Skozi kratek pas spuščenih tubing cevi so skušali v vrtino ponovno včrpati vodo, toda ogromni pritisk plina je vse to preprečil in ponovno potisnil vso vodo iz cevne kolone. Končno se je bilo potrebno odločiti za najbolj uspešen, toda najbolj nevaren način zadušitve vrtine: za spuščanje že omenjenih tubing cevi čim globlje v odprto vrtino, ki je ob nezmanjšanem pritisku še vedno bruhala plin. To je bilo strašno in skrajno naporno delo; v zadušljivi in obenem oglušujoči atmosferi pod sikajočim plinom, ki je imel pritisk čez 200 atmosfer in ki je poleg vsega vseboval še hlape gazolina in razpršene nafte. Brez poveličevanja lahko mirno trdimo, da so beli rudarji vrtalnih in črpalnih brigad pod vodstvom svojih brigadirjev Jakaba in Feherja ter mojstrov Kusteca in Gergelija v tem peklenskem trušču in neprestani nevarnosti vzdržali izredno nagel tempo dela. ki je trajal v petek od poldne do pol šestih zvečer, ko so končno spustili cevi do 1760 m globoko in skozi nje z dvema agregatoma črpalnih naprav začeli ponovno potiskati v vrtino glinasto tekočino. Tako se je ta poslednja in najbolj nevarna operacija popolnoma posrečila. Vrtina je bila ukročena. Na njenem ustju so lahko montirali varnostni ventil za pritiske čez 300 atmosfer. Delavci, izvajalci teh nevarnih akcij v svojih zaščitnih polivinilskih oblekah in plaščih z maskami in zaščitnimi očali, mastni od nog do glave od gazolina in nafte, so izgledali kot potapljači, ki so jih pravkar privlekli iz velikega naftnega morja. Kaj bi se vse lahko zgodilo, če bi nastal požar? Lahko bi namreč tubing cevi pri spuščanju udarile ob jekleni stolp vrtine in povzročile iskro in tako bi lahko nastal strahovit požar, ki bi imel neslutene posledice. Podoben plinski požar smo doživeli v Jugoslaviji maja 1951. Zahteval je več smrtnih žrtev in ogromno gospodarsko škodo. PA LE IMAMO NOVO NAFTNO POLJE! Kmalu bomo več slišali o vrtanju novih vrtin na filovskem polju. Kje vse bomo vrtali, trenutno še ni mogoče ugotoviti. Drži pa to. da bodo ozke metrske parcele prekmurskih ljudi kmalu združene v enoten obratovalni prostor novih vrtin. Ali bodo nove vrtine prinesle več sreče onim, na katerih zemlji bo stal vrtalni stolp? Vsekakor: bodo! Pod zemljo je namreč več bogastva, kakor pa so vredna zemljišča 25 lastnikov, na katerih stoji ena sama vrtina. Povejmo še to, da ima teh 25 lastnikov le tako zemljišče, ki je veliko 50 krat 50 m . . . Že sedaj opravljajo pripravljalna dela na novi vrtini, kateri so dali ime Fi-4. Pričakujejo, da bo ta vrtina dala nafto. Z uspehom so kronana raziskovalna dela lendavskih belih rudarjev, ki so dan in noč, ob nedeljah in praznikih krepko stali ob svojih vrtalnih napravah, ki so prodirale več tisoč metrov v globine slovenske zemlje. Vsi smo težko pričakovali ta uspeh. Mojster Gergeli mi je zadnjič dejal: »Ta uspeh smo dosegli pet minut pred dvanajsto uro.« Prav ima mojster Gergeli, kajti delovnega kolektiva se je začela lotevati malodušnost in celo nezaupanje do tehničnega kadra. Večkrat si slišal: vrtamo in vrtamo, pa ne najdemo nafte! Zato ni čudno, če je mojster Kustec sanjal, da je vrtina bruhala nafto še takrat, ko so jo vrtali. Njegove sanje so se uresničile. Odkritje na filovskem polju je zelo važno za naše gospodarstvo, toda za razvoj naftne industrije v teh predelih bodo potrebne še obilne investicije za velika raziskovalna dela. Letos je lendavska Nafta dobila iz zveznega proračuna 265 milijonov dinarjev, zato uspeh tudi ni izostal. Lendavski rudarji imajo, da bodo tudi v prihodnjem letu deležni še večjih dotacij, saj so dokazali, da znajo ne samo vrtati, marveč tudi najti nafto. Naj jih tudi v prihodnosti spremlja pri njihovem delu rudarski pozdrav, vsem znani: Srečno! Ing. Koloman Cigit Beli rudarji z lendavskih naftnih poljan so v desetih letih socialistične FLRJ mnogo prispevali k skupnim delovnim zmagam jugoslovanskih ljudi. Zato še posebej čutijo, da je letošnji 29. november njihov velik praznik. DELOVNI KOLEKTIV NAFTE V LENDAVI želi delovnim ljudem Pomurja obilo uspehov ob narodnem prazniku — 29. novembru — in 10 letnici proglasitve FLRJ pri nadaljnji graditvi socializma. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 8 SLIKOVNA PRILOGA POMURSKEGA VESTNIKA Delovno ljudstvo Pomurja si je po osvoboditvi začelo pisati najsvetlejše strani svoje zgodovine; zadružni domovi, nova podjetja, izboljšave v kmetijstvu itd. — vse to je plod prizadevanja in požrtvovalnosti pomurskega človeka. V tej veliki bitki za socialistično preobrazbo dežele je zlasti prednjačila naša mladina; mladinske delovne brigade, ki so odhajale s pesmijo na razna delovišča v državi (proga Samac — Sarajevo, Banoviči. Avto strada. Novi Beograd itd. so se vračale brigade večkrat udarne in pohvaljene. Brigadirji so potem odhajali v gospodarstvo' in na svoja delovna mesta kot zavestni borci za socializem. Mladina je gradila proge — proge so gradile njo! Na sliki (zgoraj): Z mladinske delovne akcije. Preteklost Pomurja je zelo bogata po posebnih običajih in značilnostih v ljudski kulturi; precej narodnega blaga je raziskanega in ohranjenega, precej pa ga je utonilo v pozabo. Čeprav se mora staro nehote umikati novemu in modernemu — tako o stavbeništvu, običajih in življenju vobče — pa je vendarle prav, da s tem, poslanstvom nadaljujemo in tako ohranimo zanamcem verno podobo pokrajine in njenih ljudi v preteklosti. V M. Soboti imamo za to posebne ustanove: muzej, studijsko knjižnico itd., precejšnjo vlogo pa igrajo tudi številne folklorne skupine, ki nam skušajo ohraniti značilne panonske plese. Na slikah (levo): zgoraj prekmurska, spodaj prleška folklorna skupina. Naša pokrajina je prvič v svoji zgodovini upodobljena tudi v umetniškem filmu. Ena izmed »Treh zgodb«, slovenskega celovečernega umetniškega filma, se imenuje »Na valovih Mure«. Posnela jo je ekipa »Triglav« filma po črtici prekmurskega rojaka in književnika M. Kranjca. Zgodba je grajena na ljubezni med mlinarjem na Muri in nekim vaškim dekletom. V filmu je precej tiste lirične mehkobe, ki je lastna Miškovemu opisovanju in njegovi pokrajini. — Na sliki (zgoraj): Ekipa »Triglav« filma pri snemanju — Smodišev mlin pri Moti. Če je na desnem bregu Mure bil nekdaj glavni domači obred »prleško gostüvanjepotem je bilo na levem bregu »Borovo gostivanje«. Ta gostivanja so bila včasih pravcati praznik za posamezne kraje in vasi. uprizarjali pa so jih ponavadi v pred pustnih dneh. Medtem ko je v Prlekiji ta obred že močno utonil v pozabo in ga le redkokje obnavljajo, pa v Prekmurju še vedno možijo Borovo nevesto. V predpustnih dneh je med posameznimi kraji pravo tekmovanje, kdo bo lepše pripravil in izvedel ta obred. — Na sliki (desno): Borovo gostivanje. Pozvačin. Potem ko je prišla k nam svoboda, so se zjasnili tudi obrazi nekdaj hudo 'izkoriščanih in brezpravnih viničarjev. Postali so svobodni gospodarji. Vinogradi tujih gospodov in izdajalcev so bili odvzeti lastnikom in izročeni njihovim obdelovalcem, ki so se združili v zadruge, sedaj pa se uveljavljajo kot enakopravni ustvarjalci na vinogradniških posestvih. Leta 1945. je bilo v Prlekiji okrog 2.400 viničarskih družin, ki so obdelovale čez 5.000 ha vinogradov. Predlani so bila s posebnim zakonom ukinjena tudi viničarska razmerja. Izkoriščevalskih vezi je bilo osvobojeno 2.524 viničarjev, ki so se z odkupljenimi vinogradi (od kmetov jih je odkupila država) pridružili že obstoječim vinogradniškim gospodarstvom. Življenje bivšega viničarja postaja iz dneva v dan lepše; v njegove hrame prodirajo tudi »čuda« sodobne tehnike; elektrika, radioaparati itd., njemu se ni treba več bati za svojo prihodnost, saj sta mu zagotovljena primerno delo in zaslužek, je pa tudi socialno zavarovan in dobiva pokojnino kot ostali naši državljani. — Na sliki (levo): Dobro ohranjena viničarija v Prlekiji. 9 POMURSKI VESTNIK, 24. novembra Gradbeništvo se je po osvoboditvi močno razmahnilo tudi v Pomurju. Z gradbenimi posli se na levem bregu Mure ukvarja 6 socialističnih in 10 zasebnih gradbenih podjetij. Največji med njimi je soboški »Sograd, ki zaposluje okrog 300 delavcev in katerega kolektiv je letos slavil 5-letnico delavskega samoupravljanja. Letos je bilo v okraju M. Sobota izdanih čez 600 gradbenih dovoljenj, kar pomeni, da je bilo obnovljeno ali na novo sezidano vsako 33. poslopje (vseh je v okraju 20.900). Na sliki (levo): Pod rokami pridnih zidarjev rase nova zgradba. Nafta nafta... največji obet Pomurja. Podjetje »Nafta o Lendavi je največje podjetje o pokrajini in edino te vrste o Sloveniji. Bel, rudarji črpajo iz zemeljskih nedrij dragoceno tekočino in plin. ki ga predelujejo ali pa z njim kurijo v Lendavi. Naftno območje se sin. Pred kratkim so v okolici Filovec odkrili nova naftna ležišča. Vse bol j pa se prizadevamo da bi racionalno izkoristili tudi plin.V načrtu je gradnja plinovoda Lendava—M. Sobota - Ljutomer — Radgona. - Na slik,: Mogočno poslopje degazolinaže. Velik napredek so po osvoboditvi zabeležili v soboški Tovarni perila »Mura«.. Obrat so močno razširili. Letos so zgradili prikrojevalnico in skladišče, oboje po modernih načelih. Sredi letošnjega leta je bilo v tovarni zaposlenih 350 delavk, njih število pa bo postopoma naraslo za 200, brž ko bodo s polno paro začeli obratovati novi oddelki. Izdelki »Mure« se zelo kakovostni in so že prodrli po vsej Jugoslaviji, nekaj pa jih celo izvažajo. Na sliki (levo): V enem oddelku tovarne. Davne sanje Pomurcev se uresničujejo: vedno manj je krajev, ki jih še ni osrečila elektrika. Pred vojno je bilo elektrificiranih 39 krajev, sedaj pa jih je že 268: število transformatorskih postaj je naraslo od 20 na 86. daljnovodov in nizkonapetostnega omrežja od 227 km na 962 km in število odjemalcev energije od 4.438 na 15.436. — Na sliki (spodaj): Lani zgrajena transformatorska postaja v M. Soboti. Radenci slovijo daleč naokrog kot priljubljeno zdravilišče. Radensko slatino uživamo po vsej Jugoslaviji, precej pa je tudi izvažamo v inozemstvo, zlasti še v Trst in Avstrijo. V vsej zgodovini obrata so načrpali največ zdravilne vode leta 1954 — 10,500.000 steklenic. Območje okrog Radenec je bogato po mineralnih vodah. Z odprtjem novega vrelca pri Radencih z izkoriščanjem letos odkriega vrelca pri Hrastju — Moti in nodernizacijo naprav bodo v prihodnosti lahko načrpali enkrat več slatine — 200.000 hl na leto, s čemer se bo potrojil dohodek, kar bo Pomurju samo v korist. Na sliki (levo) V čistilnici steklenic. V Pomurju smo po osvoboditvi zgradili 56 zadružnih domov, ki so vredni okrog 400 milijonov din. Skupnost je za te domove prispevala okrog 100 milijonov, ostalo pa zadruge in njihovi člani (z prostovoljnim delom, materialom itd.). Domovi služijo večinoma v kulturne namene. V Križevcih pri Ljutomeru, pri Vidmu ob Ščavnici, v Čepincih, pri Gradu, v Prosenjakovcih, v Veliki Polani in na Kapeli vrtijo o njih tudi filme. — Na sliki (desno): Prvi zadružni dom v Sloveniji so zgradili leta 1947. na Cvenu pri Ljutomeru. Pred leti se je v Puconcih začelo razvijati mlado, a pomembno podjetje. — Proizvodnja kremenčevega peska. Obratovalno poslopje so zgradili leta 1953. in je veljalo okrog 30 milijonov din. Kremenčev pesek, ki ga je pri Puconcih veliko, uporabljajo v industriji za filtriranje vode in za brušenje ploščic, v gradbeništvu pa za tlake, fasade hiš itd. — Na sliki (zgoraj): Poslopje separacije. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 10 Kulturna prizadevanja prebivalcev Pomurja so se po osvoboditvi močno razmahnila. V slehernem kraju so imeli prireditve. Središče pestrega kulturnega utripanja pa je M. Sobota (na sliki levo) s svojimi učnimi in vzgojnimi ustanovami: višjo gimnazijo, Študijsko knjižnico, Srednjo ekonomsko šolo, Muzejem itd. Letos se soboški občani vse bolj zavzemajo tudi za svoj kulturni dom, ki naj bi postal središče gledališkega življenja. V zadnjih treh letih je bilo na prekmurskih odrih čez 200 dram in komedij. Prekmurci zelo radi gledajo igre. — Na sliki: Dramatska skupina od Grada pri uprizoritvi Budakove drame »Metež« ob Prekmurskem festivalu v Murski Soboti — leta 1953. V Prekmurju imamo osem mešanih in dva ženska pevska zbora. Tudi na desnem bregu je petje zelo priljubljeno o prosvetnih društvih. Pevci Pomurja - so združeno nastopali na vseh večjih prireditvah: Lani je v Lendavi nastopilo čez 2.000 malih pevcev, letos na proslavi 10-letnice osvboditve v M. Soboti čez 1000 pionirjev in okrog 500 odraslih pevcev itd. Na sliki (desno): Nastop združenih pevskih zborov Prekmurja na Prekmurskem festivalu. Metropola Pomurja — M. Sobota — ima več aktivnih kulturnih ansamblov. — Mešani pevski zbor je letos slavil 10-letnico svojega delovanja. Po osvoboditvi je nastopil 545-krat. Mestna godba, ki je dobila letos enotne obleke, redno nastopa. Dramatska skupina KUD »Štefan Kovač*« uprizarja zahtevnejša in sodobna odrska dela. Orkester šteje 18 članov in je pod vodstvom Danijela Gruma imel po osvoboditvi že 111 nastopov. Dirigent je skupaj s pevovodjem prof. Močanom zbral in priredil tudi prekmurske narodne pesmi, ki so že natiskane v dveh zbirkah. Tretja zbirka je napovedana. Svoje kulturno poslanstvo uspešno opravljata tudi MKUD »Dane Šumenjak« in »Štefan Cvetko«, v katerih se izživlja srednješolska mladina. — Na sliki (spodaj): Nastop soboškega pevskega zbora in orkestra KUD »Štefan Kovač« na Prekmurskem festivalu. Naši najmlajši Pomurci se ne vzgajajo samo v šolskih učilnicah, marveč tudi v pionirskih odredih, ki imajo svoje krožke (dramatske, pevske, šahovske itd.) in delujejo na vseh osnovnih šolah in nižjih gimnazijah (v Pomurju imamo 109 osnovnih šol z okrog 14.000 učenci in 16 nižjih gimnazij z okrog 3.700 dijaki). — Na sliki (levo): Pionirski pevski zbor »Svobode« iz Gor. Radgone je letos 24. maja pod vodstvom tov. Manka Golarja obiskal tov. Tita. mu čestital k rojstnemu dnevu in zapel nekaj pesmi. Tov. Tito (v sredini) se je dobro razpoložen slikal s svojimi gosti. Igralci KUD »Štefan Kovač« in MKUD »Štefan Cvetko« so v sezoni 1954-55 uprizorili med drugim tudi Tiemeyerjevo dramo: »Mladost pred sodiščem«. Na sliki: Prizor — uprizoritev v Murski Soboti. Ljutomerska godba na pihala je ena najbolj aktivnih sekcij mestnega DPD »Svoboda« in tudi najmočnejših glasbenih skupin Pomurja. Pred tremi leti je slavila 50letnico svojega plodnega delovanja. S svojo tradicijo nadaljuje tudi po osvoboditvi, saj je pod vodstvom tov. A. Loparnika imela po naših krajih na desetine zelo dobro pripravljenih koncertnih nastopov. Letos je celo koncertirala na vrhu našega gorskega očaka — Triglava. Pri Vidmu ob Ščavnici so lani slavili pomembno zmago: odprli so električno poizkusno središče. V električni akumulacijski peči lahko v eni uri spečejo 40 kg kruha, urediti pa si nameravajo tudi sadno sušilnico in javno kopališče. Na proslavi so uprizorili tudi zgodovinsko dramo domačina dr. Bratka Krefta »Celjski grofje«. (Na sliki desno): Trg v času proslave. Tudi Ljutomer — središče lepe Prlekije — se ugodno razvija — tako v gospodarskem kot v kulturnem pogledu. Slikovito zaledje prleških goric mu prinaša še posebno častitljivost in tudi gospodarske koristi. Lani so imeli o mestu pomembno slavje: praznovali so 60-letnico slovenske pesmi in delovanja pevskega društva. Ljutomer ima sploh bogato kulturno in narodno-prebudno tradicijo. — Na sliki: Pogled na mesto. 11 POMURSKI VESTNIK, 24. novembra GOVORI POMURSKO LJUDSTVO Naši izseljenci radi obiskujejo svojo rodno krajino. Lani jih je prišlo okrog 100, letos pa blizu 200. — Na sliki: Rojaki ob naftnih stolpih v Lendavi. V znamenju velikih delovnih zmag, doseženih v pokrajini ob Muri v letih po osvoboditvi, je delovno ljudstvo Pomurja večkrat tudi javno izpričalo svojo privrženost socialistični graditvi v deželi in ljubezen do Titovega vodstva. Na sliki (zgoraj): 2 lanskega manifestativnega zborovanja o Lendavi ob proslavi 20-letnice Ljudske pravice. Na zborovanje je prišlo okrog 10.000 ljudi. Množici je govoril tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko. Nepravične odločitve zahodnih zaveznikov v zvezi s pripadnostjo Trsta, Julijske krajine in Slovenskega Primorja, so močno prizadele tudi delovno ljudstvo Pomurja, ki je enodušno zahtevalo, naj avtorji sklepa od 8. oktobra priznajo prizadetemu ljudstvu pravico do samoodločbe, Jugoslaviji pa zakonito pravico enakopravnega partnerja pri pogajanjih. Enoten nastop jugoslovanskih narodov je preprečil uveljavljenje nepravične odločitve in odstranil vojno nevarnost na tem koščku Balkana, čeprav za ceno naših žrtev. Na sliki (desno): Demonstracije proti enostranskemu sklepu zahodnih zaveznikov se je v M. Soboti udeležilo več tisoč ljudi. Na sliki (levo): Tako je bilo v M. Soboti ob Prekmurskem festivalu leta 1953 — največji kulturni manifestaciji, ki jih je kdaj doživela pokrajina na levem bregu Mure. V Veliki Polani so lani dostojno proslavili 20-letnico Ljudske pravice. Na rojstni hiši prvega urednika in književnika Miška Kranjca so odkrili spominsko ploščo. Tiste dni so o prostornem zadružnem domu odprli tudi lepo urejeno prosvetno dvorano in v njej prvič vrteli film. Na sliki: Ozaljšani zadružni dom o času praznovanja. Pomursko ljudstvo se z veliko hvaležnostjo in ljubeznijo spominja onih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za našo svobodo. Med njimi je tudi pet narodnih herojev. — Na sliki: Slavnostno odkritje spomenika rojaku, narodnem heroju Štefanu Kovaču — Marku v M. Soboti. V Pomurju vedno bolj skrbimo za mladi rod. Letos smo že našteli 54 posvetovalnic za matere in otroka. Obiskalo jih je blizu 6.000 mater. Imamo 21 otroških vrtcev. Na sliki: Otroški vrtec pri Jeruzalemu v Prlekiji. Letos je ljudstvo Pomurja dostojno proslavilo 10-letnico osvoboditve. Krona vseh praznovanj pa je bil I. Pomurski teden. Na veliki gospodarski razstavi smo videli, kaj zmorejo naši ljudje. Na sliki (zgoraj): Slavnostno okrašen vhod o poslopje nove gimnazije, v katerem je bila razstava. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 12 V zavesti, da smo v Pomurju v desetih letih svobodnega življenja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji močno napredovali, kar je očiten rezultat našega splošnega socialističnega razvoja, pozdravljamo ob 29. novembru — Dnevu republike — delovne kolektive naših podjetij, zadrug in ustanov ter prebivalce Pomurja — vse z željo, da bi v prihodnjem desetletju dosegli še večje uspehe na vseh področjih družbenega delovanja, predvsem pa v našem gospodarstvu OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJU ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS MURSKA SOBOTA Naj bo praznovanje letošnjega 29. novembra — Dneva republike — in desetletnice proglasitve FLRJ pobuda za nadaljnje prizadevanje in napore naših ljudi v dobrobit vse družbene skupnosti in za napredek naše občine na vseh področjih družbenega delovanja. Ob tem pomembnem prazniku delovnega ljudstva Jugoslavije čestitajo občanom in prebivalcem Pomurja: Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Vaški odbor SZDL CANKOVA KMETIJSKA ZADRUGA - CANKOVA KMETIJSKA ZADRUGA - PERTOČA KMETIJSKA ZADRUGA - ROGAŠEVCI KMETIJSKO GOSPODARSTVO - TOPOLOVCI KMETIJSKO GOSPODARSTVO - KR AMAROVCI MLIN IN ŽAGA - SKAKOVCI VALJČNI MLIN IN ŽAGA - PERTOČA VALJČNI MLIN - JURIJ MLIN IN ŽAGA - SERDICA MLIN IN ŽAGA - SOTINA PREBIVALCI OBČINSKEGA OKOLIŠA — POSLUŽUJTE SE STORITEV IN IZDELKOV NAŠIH PODJETIJ, KAJTI S TEM KREPITE GOSPODARSTVO V OBČINI IN PRISPEVATE K NJIHOVEMU RAZVOJU POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 13 Jože Kuhar, predsednik Obč. LO Martjanci: Naša občina na pragu druge desetletnice Smo šele v prvih mesecih delovanja novih občin, zato se ne moremo pohvaliti s kakšnimi posebnimi uspehi; smo šele v začetku našega razvoja in se srečujemo z raznimi težavami, ki jih ni mogoče takoj odstraniti. V našem ljudskem odboru pa so ljudje, ki se zavedajo svojih dolžnosti in aktivno sodelujejo pri reševanju vseli problemov in nalog. To pa je prav gotovo tudi glavni uspeh. Občinski ljudski odbor ima sedem svetov, ki se ukvarjajo z zadevami s svojega področja in v okviru svojih pristojnosti. Ljudskemu odboru posredujejo koristne predloge. Samo nekaj primerov! Svet za gopodarstvo je proučil stanje v občinskih mlinih in žagah ter prosenjakovski pletilnim. V nekaterih obratih zelo slabo gospodarijo. najbrž zaradi tega. ker predstavljata ves kolektiv le po dva človeka. Njihove poslovne izgube nam upravičeno vzbujajo sum, da gre morda tu in tam zaslužek po črnih kanalih. Svet je predlagal ljudskemu odboru, naj bi se vsa podjetja — razen pletilnice v Prosenjakovcih — združila v eno podjetje z organi delavskega upravljanja, ki bi se potem zavzemali za rentabilnejše in boljše gospodarjenje. Tudi o kmetijskih gospodarstvih so člani sveta precej razpravljali. zlasti še o kmetijskem gospodarstvu OZZ v Tešanovcih. ki zadnje čase zelo zaostaja in menda ne dobiva zadostne pomoči od Okrajne zadružne zveze. Prav bi bilo, če bi kmetijska gospodarstva v Motvarjevcih, Prosenjakovcih in Tešanovcih združili pod eno upravo, ki bi potem lahko imela upravnika — strokovnjaka in več možnosti za sodobno gospodarjenje. Posestva bi morala v našem gospodarsko močnem predelu dajati vzgled ostalim kmetovalcem, kako je potrebno umno gospodariti — morala bi biti središče kmetijske pospeševalne službe. Naša občina ima zelo slabe prometne zveze in ceste. V zvezi s prometom se bom ustavil pri problemu, ki močno vznemirja večino goričkih prebivalcev, zato naj bi o njem razmišljali tudi vodilni ljudje na okraju. Ta predel (Fokovci, Lončarovci, Središče, Motvarjevci) je oddaljen povprečno 15 do 20 km od M. Sobote; ti kraji so stalno navezani na železniško postajo, zdravniško in veterinarsko pomoč okrajnega središča, vendar brez vsakih prometnih zvez. Od leta 1937. dalje je na tej progi stalno vozil avtobus. Zadnja leta je vozil vsak drugi dan. sedaj pa so ga ukinili. Ljudje se zgražajo nad tem. Saj so zelo pogosti primeri, da morajo občani peš ali pa na kmečkem vozu 20 km daleč k zdravniku; v jeseni in pozimi pa je to skorajda nemogoče. Po mojem mišljenju ni upravičljiv vzrokov za to, da so ukinili avtobusno progo. Ta problem bomo morali čimprej rešiti sporazumno z odgovornimi ljudmi. Svet za komunalne zadeve je razpravljal o stanju občinskih cest, ki so zelo slabe. V našem občinskem okolišu je sorazmerno malo cest III. razreda, ki bi jih vzdrževala Uprava za ceste pri OLO. Svet je predlagal, naj bi pri občinskem ljudskem odboru ustanovili cestni odbor, ki bi se izrecno potegoval za izboljšanje prometa; skrbel bi predvsem za redno vzdrževanje cest. Seveda mu bomo morali zagotoviti potrebna sredstva. Govora je bilo tudi o gozdnih komunikacijah: v razpravi so ugotovili, da Gozdna uprava v M. Soboti vse premalo skrbi za vzdrževanje gozdnih cest in poti, katere uničujejo pri izvažanju lesa iz gozdov. Gozdarji in revirna vodstva se bodo morala veliko bolj zavzemati za njihovo redno vzdrževanje in »popravila. V našem okolišu nimamo gradbene obrti, čeprav nam ne primanjkuje zidarjev in drugih kvalificiranih delavcev. Na seji sveta so razpravljali o možnostih za ustanovitev gradbenega podjetja, ki nam je tudi zelo potrebno. V občini tudi nimamo zdravstvene službe, zato je Svet za zdravstvo že razpravljal o tem. da bi bilo potrebno v Fokovcih ustanoviti zdravstveno postajo in sčasoma odpreti zobno ambulanto. V fokovskem zadružnem domu so primerni prostori za poslovanje teh ustanov in za stanovanje, v katerem bi se lahko vselil zdravnik. Omeniti smo dolžni tudi požrtvovalno delo naših občanov, ki se z velikim poletom zavzemajo za elektrifikacijo svojih krajev in že težko čakajo na trenutke, ko jim bo prvič zasijala električna luč. Mnogo denarja in prostovoljnega dela so že prispevali za nevidno pomočnico, kajti zavedajo se, da prodirajo družno z elektriko tudi srečnejši dnevi za našega kmečkega človeka. Tudi gradnje gasilskih domov s prostranimi kulturnimi dvoranami napredujejo iz dneva v dan. Saj domala ni vasi. ki ne bi imela svojega gasilskega doma ali pa se ne bi vsaj pripravljala na gradnjo. Posamezniki vlagajo v to delo mnogo denarnih sredstev in telesnih naporov — vse za dobrobit in razvoj svojih krajev. Vse to nam po svoje dokazuje, da se je naše ljudstvo vedno voljno potegovati za napredek in izboljšanje gospodarskega in kulturnega življenja na podeželju. Razvijati in podpirati te pozitivne težnje občanov — to naj bo glavna naloga ljudskega odbora in njegovih svetov, pa tudi krajevnih odborov. S pomočjo Socialistične zveze bomo lahko odstranili vse težave in probleme, ki nas zaustavljajo na tej poti, seveda le takrat, če bomo enotni in če se bomo vsi kot en mož borili za napredek svoje občine. V znamenju tega hotenja pa praznujmo tudi letošnji največji praznik — Praznik republike in 10-letnco ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije. Jože Kuhar — predsednik Obč. LO Martjanci Z zadnje živinorejske razstave v Martjancih Ob letošnjem praznovanju 10-letnice Federativne ljudske republike Jugoslavije pozdravljamo naše občane in jim želimo še več uspehov pri skupnem prizadevanju za napredek občine. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKA GASILSKA ZVEZA Martjanci Naše storitve so vedno pravočasno in kakovostno opravljene po dostopnih cenah, naši izdelki pa cenjeni in iskani. OBČINSKI MLIN - MARTJANCI OBČINSKI MLIN - MLAJTINCI OBČINSKI MLIN - SEBEBORCI OBČINSKA ŽAGA - MORAVCI PLETILNICA - PROSENJAKOVCI DESETLETNICA PROGLASITVE FLRJ JE NAŠ PRAZNIK! Naš glavni smoter je in bo tudi v prihodnosti: POMAGATI NAŠIM ČLANOM IN KMETOVALCEM PRI NJIHOVEM PRIZADEVANJU ZA NAPREDEK KMETIJSTVA in jim posredovati potrebščine za dom in kmetovanje. KMETIJSKA ZADRUGA - Selo-Vučja Gomila poslovalnici: Selo in Vučja gomila KMETIJSKA ZADRUGA - Prosenjakovci poslovalnici: Prosenjakovci in Motvarjevci, posestvo v Prosenjakovcih KMETIJSKA ZADRUGA - Tešanovci KMETIJSKA ZADRUGA - Moravci KMETIJSKA ZADRUGA - Martjanci KMETIJSKO POSESTVO OZZ - Tešanovci KMETIJSKA ZADRUGA - Bogojina poslovalnice: Bogojina. Filovci in Strehovci KMETIJSKA ZADRUGA - Ratkovci Ob Dnevu republike tudi naš pozdrav vsem delovnim ljudem Pomurja! POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 14 OB DNEVU REPUBLIKE NAS POZDRAV CENJENIM ODJEMALCEM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU NAŠEGA POSLOVNEGA OKOLIŠA. Maloprodajno trgovsko mrežo in kmetijske zadruge obveščamo, da prodajamo na veliko in drobno vse vrste usnja in čevljarske potrebščine. DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »USNJE« MURSKA SOBOTA NA VELIKO NA MALO Ob 10-letnici proglasitve republike želimo občanom in vsemu prebivalstvu Pomurja uspeh pri utrjevanju naših socialističnih načel v področjih družbenega življenja nas vseh OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI OBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV PODODBOR UROJ OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKI KOMITE LMS DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TVD PARTIZAN LENDAVA 29. november praznik vseh delovnih in naprednih ljudi. Ob Dnevu republike pozdrav vsemu prebivalstvu Pomurja KMETIJSKO GOSPODARSTVO LENDAVA Obiščite nas in si oglejte trtne cepljenke, raznovrstno semenje, pletarske izdelke in poskusite prvovrstno lendavsko vino, ki ga prodajamo po konkurenčnih cenah. Ob desetletnici proglasitve FLRJ in letošnjem Prazniku republike čestitamo vsem strankam in poslovnim prijateljem ODKUPNA POSTAJA »KOTEKS « Murska Sobota Odkupujemo surove kože vseh vrst in jih tudi najbolj ugodno plačujemo. »TRIBUNA« TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN KEMIKALIJAMI LENDAVA Pri nas dobite kolesa, štedilnike, poljsko orodje, posodo vseh vrst in kemikalije. Čestitamo svojim od jemalcem in vsem ljudem socialistične domovine ob 29. novembru — Prazniku delovnih ljudi. DELOVNI KOLEKTIV Splošna, mehanika LENDAVA čestita ob Prazniku republike vsemu ljudstvu naše socialistične domovine. Popravljamo vse vrste kmetijskih strojev — prepričajte se o našem delu. Kmetijska zadruga v Murski Soboti nudi svojim članom in ostalim prebivalcem kakovostno blago za dom, gospodinjstvo in kmetovanje — vse v svojih poslovalnicah in obratih. Pestra izbira blaga! Odkupuje kmetijske pridelke vseh vrst in živino. 29. november naj bo kažipot k novim delovnim zmagam in vzpodbuda za še večji napredek v zadružništvu. DELOVNI KOLEKTIV "REMONT" Lendava čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Pomurja. Opravljamo vsa, v gradbeno stroko spadajoča dela in se priporočamo. »PRETEKS« Trgovina s tekstilnim blagom Partizanska 100 Tekstilno blago po zmerni ceni dobite v naši trgovini! Ob Dnevu republike čestitamo vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine. Čestitamo občanom in delovnim ljudem Pomurja k Prazniku republike in desetletnici proglasitve FLRJ z željo, da bi v bitki za zmago socializma dosegli v prihodnosti kar največ uspehov. Razvijajmo tradicije naše ljudske revolucije in jih kronajmo z novimi delovnimi podvigi. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS Petrovci - Šalovci Mestne kumunalne ustanove LENDAVA Ob narodnem Prazniku pozdrav vsem občanom in ljudem Pomurja. Ob letošnjem Prazniku republike čestitam vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se priporočam Švec Štefan pekarna L E N D A V A Odjemalcem nudim vsak dan svež kruh in dobro pecivo — pridite in prepričajte se Ob Dnevu republike čestita vsem ljudem Pomurja delovni kolekitv gostišča „PREKMUREC“ LENDAVA V našem gostišču vam bomo postregli s toplimi in mrzlimi jedili. Točimo dobro lendavsko vino. Solidna postrežba! Nizke cene! Svojim odjemalcem sporočamo, da imamo na zalogi prvovrstno tekstilno blago — hitra postrežba — zmerne cene TRGOVINA S TEKSTILNIM BLAGOM "IZBIRA" Lendava Ob 10-letnici proglasitve FLRJ čestitke vsemu delovnemu ljudstvu Pomurja. Zidake vseh vrst, strešno opeko, rapid nosilce in podnike iz klinker opeke OPEKARNA LENDAVA Delovni kolektiv opekarne v Lendavi čestita ljudem v Pomurju ob 10. obletnici proglasitve republike — 29. november tudi naš praznik. Ob Dnevu republike čestitamo vsem svojim članom in ljudem Pomurja Kmetijska zadruga Lendava s poslovalnicami: PINCE, DOLINA, MOSTJE, DOLGA VAS Tudi v bodoče vam bomo solidno postregli. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 15 Letošnje praznovanje desetletnice proglasitve naše socialistične FLRJ naj vzpodbudi vse naše občane, da se bodo v prihodnosti še bolj odločno zavzemali za uveljavljenje socialistične demokracije v družbenem življenju in za napredek pomurske metropole. Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS MURSKA SOBOTA Ob prazniku republike pozdravljamo vse delovne ljudi v občini in prebivalce Pomurja. Izdelujemo kakovostno opeko. Z našimi cenjenimi odjemalci bomo sklepali pogodbe od 5. do 10. januarja 1056 — za dobavo naših izdelkov v prihodnjem letu. Opekama-Nemčavci Delavski pozdrav opekarjev vsem delovnim Pomurcem k našemu prazniku — Dnevu republike! Na zalogi imamo večje količine kmetijskih pridelkov (žito, povrtnino, sadno drevje, plemensko živino itd.), mleko, jajca, med in druge dobrine za prehrano. Ugodne cene. O kakovosti naših pridelkov se sami pripričajte! Kmetijsko gospodarstvo Rakičan p. M. Sobota Ob prazniku republike pošiljamo svoje delavske pozdrave osem sorodnim kolektivom o Pomurju! Svoje člane — delovne kolektive trgovskih podjetij in poslovalnic kakor tudi prebivalce pokrajine ob Muri toplo pozdravljamo ob letošnjem prazniku — Dnevu republike — in jim želimo se več blestečih delovnih uspehov n prihodnosti. TRGOVINSKA ZBORNICA za okraj MURSKA SOBOTA Čestitkam naših delovnih kolektivov za 29. november — Praznik FLRJ — se pridružujejo tudi oskrbovanci in delovni kolektiv DOM ONEM0GLIH v Rakičanu v zavesti, da je v socialistični domovini Jugoslaviji dobila skrb za onemogle državljane popolno veljavo. Naš delovni kolektiv se trudi, da bi kar najbolj ustregel svojim strankam s pravočasnimi in solidno opravljenimi storitvami. Naši mlevski izdelki so kakovostni in cenjeni. MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA Ob prazniku republike tudi naš pozdrav vsem delovnim ljudem pokrajine ob Muri! Pri »Potrošniku» boste vedno solidno postreženi. V specializiranih skladiščih »Potrošnika« je velika izbira manufakturnega, špecerijskega, galanterijskega in železninskega blaga. Z blagom soboškega »Potrošnika« vam je zajamčen poslovni uspeh DELOVNI KOLEKTIV Veletrgovine ´Potrošnik´ MURSKA SOBOTA Titova ulica 1 čestita svojim cenjenim odjemalcem, strankam in poslovnim prijeteljem ob praznovanju našega največjega praznika — Dneva rebuplike in 10-letnice proglasitve FLRJ. NA DEBELO! NA DROBNO! Konkurenčne cene Popravljamo radioaparate in računske stroje, gramofone in podobne naprave, izdelujemo radioaparate, ojačevalce, trofazna stikala itd. Naše storitve so vedno solidno opravljene, naši izdelki pa kakovostni. Radio in finomehanična delavnica »RAFIMUS« Murska Sobota Tudi naš pozdrav ob Prazniku republike! KAKOVOSTNO OPEKO: zidake — votlake — zareznike — bobrovec — drenažne cevi izdelujemo in dobavljamo naročnikom v OPEKARNI PUCONCI (Prekmurje) Desetletnica socialistične FLRJ naj bo vzpodbuda za naše nadaljnje napore pri socialistični graditvi. Ob tem pomembnem prazniku čestitamo prebivalcem Pomurja. Naša prizadevanja so usmerjena k kmetijstvu — ▼ okviru naših pospeševalnih odsekov. — V naši poslovalnici boste vedno solidno postreženi z blagom za dom in kmetovanje. — Odkupujemo les in poljske pridelke po dnevnih cenah. KMETIJSKA ZADRUGA MAČKOVCI Ob 10-letnici proglasitve FLRJ tudi naše pozdrave delovnim ljudem v Pomurju! Žagamo les solidno in pravočasno ŽAGA - MAČKOVCI Ob Prazniku republike tudi naše čestitke! Kamnoseštvo in cementnine Murska Sobota Delovni kolektiv čestita svojim strankam in poslovnim prijateljem k našemu največ jemu prazniku — 29. novembru, Dnevu republike. 16 POMURSKI VESTNIK, 24. novembra Kmetijska zadruga Moščanci Trudimo se, da bi našim članom in ostalim kmetovalcem kar najbolj pomagali pri njihovem prizadevanju za napredek kmetijstva. Vključite se v naše kmetijske odseke. V trgovski poslovalnici pa boste vedno postreženi s kakovostnim špecerijskim, manufakturnim in galanterijskim blagom. Ob Dnevu republike pozdravlja- mo svoje člane in ostale prebivalce našega poslovnega okoliša. ČAJNO MASLO — SIR — MLEČNI PRAH najboljše kakovosti izdeluje in dobavlja svojim strankam Tovarna mlečnega prahu MURSKA SOBOTA Kmetovalci, zadružniki! Svoje mleko lahko najbolje vnovčite v zbiralnicah tega podjetja. Zanj boste dobili redno plačilo. Delovni kolektiv pošilja prebivalstvu Pomurja svoje tople pozdrave ob praznovanju desetletnice proglasitve FLRJ. Da raste iz malega veliko, se lahko na svoje oči prepričate, če stopite v obratovalne prostore INDUSTRIJE KOVINSKE GALANTERIJE »PANONIJA« MURSKA SOBOTA in videli boste, da nastajajo pod pridnimi rokami delavcev raznovrstni predmeti in stroji za kmetijstvo, gospodinjstvo in dom: poljedelski stroji, škropilnice, trierji, kuhinjske potrebščine in drugi kovinsko — galanterijski izdelki. Željam naših cenjenih strank in poslovnih prijateljev, katerim čestitamo k letošnjemu Prazniku republike in 10-letnici proglasitve FLRJ, bomo skušali vedno ugoditi tudi v prihodnosti. Če hočete po zmerni ceni kupiti dobro orodje za obdelovanje zemlje, kuhinjsko posodo, štedilnik in druge železninske potrebščine, potem stopite brez oklevanja v poslovalnico TRGOVSKEGA PODJETJA »ŽELEZO« MURSKA SOBOTA in prepričali se boste o vljudni in solidni postrežbi. Delovni kolektiv pošilja svoje pozdrave cenjenim strankam in prebivalcem Pomurja in jim želi, da bi neutrudno gradili dalje na pridobitvah 10-letnega svobodnega življenja v socialistični FLRJ. Naše storitve so vedno ob pravem času in strokovno opravljene, izdelki pa cenjeni pri strankah. Zato naj velja: kadar boste potrebovali usluge kleparja ali vodovodnega inštalaterja, se vedno oglasite v OBRTNEM PODJETJU »KLEPARSTVO IN VODOVOD« MURSKA SOBOTA in ne boste razočarani. Prebivalstvo soboške občine in še posebej naše cenjene stranke pa toplo pozdravljamo ob letošnjem največjem prazniku — Dnevu republike. Hudo je biti bolan, toda če se pravočasno poslužiš strokovno pripravljenih zdravil v »CENTRALNI LEKARNI« - Murska Sobota in jih po nasvetu uporabljaš, boš kmalu okreval. Zdravila na recepte in po željah! Ob 29. novembru — Dnevu republike — pozdravlja delovni kolektiv vse svoje cenjene stranke in ostale prebivalce soboške občine. Hočete biti oblečeni po modi? Želite biti vljudno in solidno postreženi? In po zmernih cenah? Prav gotovo že, zato brž obiščite TEKSTILNO TRGOVINO »MODA « — Murska Sobota in prepričali se boste, da je res tako. Deset let plodnega življenja v socialistični domovini — kažipot v našo prihodnost. Ob Dnevu republike se pridružujemo s čestitkami ostalim delovnim kolektivom. KOLEKTIV Kolodvorske restavracije V MURSKI SOBOTI želi ob desetletnici FLRJ vsem delovnim kolektivom in cenjenim gostom obilo uspeha pri nadaljnji socialistični graditvi v naši svobodni domovini. Če vam še ni znano, potem zvedite sedaj, da lahko kupite vsak dan v poslovalnicah Zadružnega trgovskega podjetja „PLAVICA“ MURSKA SOBOTA SPECERIJSKO BLAGO,________ MANUFAKTURNO BLAGO IN______ ŽELEZNINO najboljše kakovosti. Bogata izbira blaga! Konkurenčne cene! Vljudna in solidna postrežba! K prazniku REPUBLIKE čestita svojim cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in prebivalcem Pomurja. Delovni kolektiv ko čestitamo cenjenim strankam in delovnim ljudem Pomurja k 29. novembru, prazniku naše socialistične domovine, jim hkrati sporočamo, da bodo tudi v prihodnosti vljudno in solidno postreženi s špecerijskim blagom — posodo — votlim steklom — kolonialnim blagom — galanterijo — čistilnimi sredstvi — usnjenimi in ščetkarskimi izdelki — nogavicami — perilom — klobuki — igračkami — keramiko — kozmetičnimi izdelki — konserviranim in svežim delikatesnim blagom v Trgovskem podjetju „KOLONIALE“ MURSKA SOBOTA Poslovalnice: Špecerija »LENDAV- SKA«, Špecerija »TRG ZMAGE«, Špecerija »HRANA«, Špecerija »PREHRANA«, GALANTERIJA«, »DROGERIJA«, »DELIKATESA I« in »DELIKATESA II«. Poceni — kakovostno blago — vzorno poslovanje — tudi naš bodoči smoter. POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 17 KMETJE KMETIJSKA POSESTVA KMETIJSKE ZADRUGE Pri nas dobite vsakovrstne kmetijske stroje, umetna gnojila in vse predmete, ki so potrebni dobremu kmetovalcu na polju in doma. »AGROMERKUR« MURSKA SOBOTA Uprava Slomškova 5 — telefon 42 in 56 Lesni obrat Lendavska cesta — telefon 101 Skladišče kmetijskih strojev in umetnih gnojil Titova 15. tel. 28 Skladišče kmetijskih pridelkov Lole Ribarja 19. tel. 39 Ob Dnevu republike čestita vsem cenjenim odjemalcem — poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu Pomurja KOLEKTIV AGROMERKURJA VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA OB 29. NOVEMBRU DNEVU REPUBLIKE KOLEKTIV ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V MURSKI SOBOTI S svojim delom krepimo naše zadružništvo in kmetijstvo. Vsem cenjenim odjemalcem čestitamo ob 10. obletnici proglasitve republike in ob 29. novembru — Prazniku našega ljudstva MESTNA PARNA PEKARNA MURSKA SOBOTA ČESTITAMO DELOVNEMU LJUDSTVU IN SE PRIPOROČAMO AGROTEHNIKA SERVIS L J U T O M E R Opravimo vsa specialna dela pri popravljanju kmetijskih strojev. Naše storitve so cenene. Vsem delovnim ljudem socialistične domovine čestitke in pozdrav oh 29. novembru — Dnevu republike Tovarna mesnih izdelkov M.Sobota Lendavska 9 telefon 8 in 80 Značilnost za naše izdelke sta kakovost in nizke cene. Kmetijskim zadrugam sporočamo, da odkupujemo živino po konkurenčnih cenah. Prebivalstvu Pomurja ob Dnevu republike naše čestitke. »B O VE X« Export — Import Zagreb odkupna postaja M. Sobota Odkupujemo vse vrste živalskih kož po najvišjih dnevnih cenah. POZOR! Tehnični material, električni material. radioaparati, pohištva, kolesa itd. KUPITE POCENI PRI TRGOVSKEM PODJETJU ´TEHNOPROMET´ MURSKA SOBOTA, Trg Zmage 1, telefon 81 tehnični material, električni material, radio aparate pohištva, kolesa Ob 29. novembru Prazniku republike čestitamo delovnim ljudem Pomurja TRGOVSKO PODJETJE TOBAK MURSKA SOBOTA Na zalogi imamo tobačne izdelke naših najboljših tobačnih tovarn. Za naklonjenost se priporoča. KOLEKTIV Velika izbira vsakovrstnega blaga za otroke in odrasle je v tekstilni trgovini »IZBIRA« MURSKA SOBOTA Odjemalcem in poslovnim prijateljem čestitamo ob 29. novembru — Prazniku delovnih ljudi. POPRAVLJAMO kmetijske stroje vseh vrst VRŠIMO SERVISNE PREGLEDE ZA STEYER, DEUTZ, UNIMOG IN MERCEDES K čestitkam ob Dnevu republike se pridružuje tudi naš kolektiv 18 POMURSKI VESTNIK, 24. novembra Ob 10. obletnici svobodne graditve naše socialistične domovine in utrjevanja tradicij ljudske revolucije na vseh področjih družbenega življenja čestitamo vsem ljudem naše občine — Pomurja in socialistične domovine ob 29. novembru, Dnevu republike in Prazniku delovnih ljudi G R A D Trgovina Gradbeno podj. »STAVBAR« Žaga — Bufet KMETIJSKA ZADRUGA KUZMA KMETIJSKA ZADRUGA VADARCI KMETIJSKA ZADRUGA RADOVCI KMETIJSKAZADRUGA OTOVCI MLIN IN ŽAGA KUZMA V vseh naših trgovskih poslovalnicah je velika izbira potrošnega blaga. Postrežba solidna — Cene nizke Kupujemo in žagamo les. Naši mlevski izdelki so vedno kakovostni, storitve pa vedno ob pravem času in solidno opravljene MLIN IN ŽAGA HODOŠ Ob Dnevu republike naš pozdrav cenjenim strankam in prebivalcem našega poslovnega okoliša Ob Dnevu republike čestita svojim zavarovancem in vsem delovnim ljudem socialistične domovine Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota Ob 10-letnici proglasitve republike in ob Prazniku delovnih ljudi 29. novembru iskrene čestitke ZAVOD ZA KOMUNALNE STORITVE Murska Sobota s svojimi obrati: Cvetličarna, Tehtnica, Zimsko in letno kopališče, Pogrebni zavod, Prevozništvo, Klavnica. »ZIDAR« GRADBENA OBRT M. SOBOTA Grajska ul. 3, telefon 121 opravlja vsa, v gradbeno stroko spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. Delovnim ljudem Pomurja in vse naše socialistične domovine čestitamo ob Dnevu republike IZVOZNO PODJETJE ˝PERUTNINA˝ PTUJ — filiala Murska Sobota KMET JE! Odkupujemo jajca in perutnino po najvišjih tržnih cenah. Ker nam je napredek kmetijstva pri srcu, si vztrajno prizadevamo za njegov napredek v okviru naših odsekov. V trgovski poslovalnici pa dobite kakovostno manufakturno, špecerijsko in galanterijsko blago — manjše naprave in orodje za kmetovanje. Odkupujemo poljske pridelke in živino. Kmetijskazodruga - Hodoš 29. NOVEMBER — TUDI NAS PRAZNIK! Ljudem o Pomurju čestitamo ob Dnevu republike — Prazniku naših narodov GOSTILNA »PRI TOVARNI MESNIH IZDELKOV« Murska Sobota Če pridete v M. Soboto nas ne pozabite obiskati — vljudno in hitro vam bomo postregli Solidna postrežba, kvalitetno blago, nizke cene, velika izbira Tekstilna trgovina »TKANINA« MURSKA SOBOTA Odjemalcem čestita ob Dnevu republike — Kolektiv Članom — odjemalcem — poslovnim prijateljem — vsemu delovnemu ljudstvu čestita ob 10. obletnici proglasitve republike Kmetijska zadruga Čepinci Odkupujemo kmetijske pridelke — na zalogi imamo veliko izbiro blaga Delovni kolektiv HOTELA »ZVEZDA« čestita vsem delovnim ljudem ob 29. novembru Dnevu republike Članom naše zadruge in delovnim ljudem Pomurja pozdrav ob 29. novembru Dnevu republike KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. SELO Elektrotehnično »BLISK« Murska Sobota Čestita za 29. november vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu socialistične domovine. Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Pomurja ob Dnevu republike. Hotel »PLATANA« Murska Sobota Iskrene čestitke vsem cenjenim odjemalcem ob Dnevu republike KMETIJSKA ZADRUGA - Gornji Petrovci Cenjenim odjemalcem in vsem ljudem Pomurja čestitam ob Prazniku republike PUSTAI KORNEL urarstvo Murska Sobota Ob Prazniku republike moje čestitke HELENA GIDER šivilja Murska Sobota Ob praznovanju našega največjega praznika — Dneva republike — čestitamo vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Pomurja TOVARNA OLJA SLOVENJSKA BISTRICA ODKUPNA POSTAJA Murska Sobota Lendavska c. 46 — telefon 10. Zamenjujemo semena vseh vrst oljaric za pristno bučno ali sončnično olje. — Prodajamo vse vrste olj, oljnatih pogač in bučne otrobe. Vsem članom prostovoljnega gasilstva našim nesebičnim sodelavcem in delovnemu ljudstvu Pomurja čestitamo k velikemu prazniku Dnevu republike in kličemo Na pomoč! Okrajna gasilska zveza Murska Sobota POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 19 vrača zdravje, krepi in osvežuje človeka Delovni kolektiv »Radenske slatine« Vam bo vedno vljudno ustregel — pa bodite popotnik ali gost. Prebivalcem Pomurja čestita k letošnjemu prazniku — Dnevu republike. ODKUPUJEMO: poljske pridelke vseh vrst, sadje in zdravilna zelišča, perutnino, jajca in polže, izdelke domače obrti, ki jih lahko vnovčite v najbližji zadružni poslovalnici. Za nas odkupujejo vse kmetijske zadruge. Svoje pridelke lahko dobro prodate, kajti naš končni smoter je: pomagati našemu kmetijstvu tudi s socialističnim trgovanjem! ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE »ZADRUŽNIK« LJUTOMER Opravljamo tudi posredniške posle v korist kmetijstva: kmetijskim in vinogradniškim posestvom, kmetijskim zadrugam in zasebnim kmetovalcem prodajamo poljedelske stroje, umetna gnojila, zaščitna sredstva, semenje in ostali reprodukcijski material. Razvijajmo in utrjujmo velike pridobitve 29. novembra! Univerzal pletiva in druge izdelke iz pocinkane in žgane žice izdelujejo in dobavljajo strankam v industrijskem podjetju »ŽICA« LJUTOMER Ob 10-letnici FLRJ tudi pozdrav tega delovnega kolektiva! Pridelujemo in šolamo pristna slovenjgoriška vina svetovno znanih vrst in kakovosti. »Radgončan« si je že krepko utrl pot na domače tržišče in v inozemstvo. Delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva GORNJA RADGONA čestita delovnemu ljudstvu občine in vse pokrajine ob Muri k našemu skupnemu prazniku, Dnevu republike. Delovni rezultati in zmage v desetih letih socialistične domovine — FLRJ — naj bodo velika vzpodbuda občanom pri nadaljnjem prizadevanju za napredek naših krajev in domov, za še doslednejše uveljavljenje socialističnih odnosov na podeželju. Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS LJUTOMER Ob letošnjem Prazniku republike pozdravljamo svoje občane in delovne ljudi Pomurja. Borba za uveljavljenje socialističnih odnosov v družbenem življenju in prizadevanje za vsestranski napredek občinskega okoliša — glavna smotra, ki ju bomo uresničevali tudi v prihodnosti. Ob desetletnici proglasitve naše neodvisne in socialistične domovine, FLRJ, pozdravljamo vse občane in prebivalce Pomurja z željo, da bi naša pokrajina v drugem desetletju še bolj napredovala na vseh področjih družbenega delovanja Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS GORNJA RADGONA Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »TOBAK« LJUTOMER in GORNJA RADGONA čestita delovnemu ljudstvu Pomurja k Dnevu republike. Deset letnica FLRJ — važen mejnik v naši zgodovini. Ob tem prazniku pozdravljamo svoje cenjene stranke in prebivalce Pomurja. UPRAVA KOMUNALNIH IN GOSPODARSKIH USTANOV GORNJA RADGONA Odkupujemo govejo živino in drobnico po dnevnih cenah. V mesnicah, ki jih imamo v Gor. Radgoni, boste vedno postreženi s kakovostnim mesom in mesnimi izdelki. »KLAVNICA« - GORNJA RADGONA 29. NOVEMBER — PRAZNIK VSEH NAS! POMURSKI VESTNIK, 24. novembra 20