8B konoplan
indllplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXX.	MAJ 1982
Pomladno
razmišljanje
NAJPREJ POMISLI NA DELO — ŠELE
POTEM NA DOPUST!
Maj — čarobna beseda, ki nam pomeni pomlad, sonce, cvetje, zelenje, zastave, pesem, mladost.
Da bi bilo že konec te dolge mrzle zime, da bi vsaj za nekaj časa odložili skrbi zaradi vedno dražje kurjave. Tako smo še nedavno hrepeneli in se ozirali v nebo, da bi uzrli prve lastovice in poslušali v daljavo, kdaj se bo oglasila kukavica.
Pomlad je res prišla in z njo prve radosti, prve dobrote če lahko tako imenujemo regrat na jedilniku ter zvončke in teloh v vazah. Toda s pomladjo so prišla tudi razočaranja, ki so nekoliko okrnila optimizem v naših srcih. Mrzel veter še vedno piha okrog vogalov in peči požirajo še zadnje zaloge premoga ter kurilnega olja. Prav nič se ni otoplilo v odnosih med severom in jugom, med vzhodom in zahodom, med tem in onim blokom. Včeraj hladen piš s severa, iz Poljske, danes pa že grozeč vihar z juga, z daljnih Falklandov, o katerih se nam pred to zimo še sanjalo ni, vmes pa hladna burja z vročega vzhoda.
Potem domači problemi. Včeraj se je podražilo meso, danes moka-kruh. Jezili smo se, ker ni bilo praška in kave, pa toaletnega papirja. Včeraj sem
obula zadnje nogavice; ko strgam te, ali bom dobila nove? Morda pa bom lahko brez njih, saj bo sonce vedno bolj toplo.
Poznamo pa še druge skrbi, ki se redno ponavljajo vsako leto v tem času. Učence osmih razredov že tarejo skrbi, kako bo z uspehom in če jim bo uspel vpis v prvi letnik sedaj že usmerjenega izobraževanja, če jim bo uspelo realizirati skrite želje in nagnjenja in življenjske cilje. Še bolj kot učence tarejo te skrbi njihove starše.
Tudi maturantje niso brez podobnih skrbi, čeprav so že odplesali svoj maturantski ples. Dekleta skrbi vpis na fakulteto ali kako bo z delovnim mestom. Fante pa čaka domovina, da ji dajo, kar je njenega in oblečejo vojaško suknjo.
Kmalu bo tu čas dopustov, čas brezskrbnih počitnic. Brezskrbnih? Kakor za koga. Za marsikoga tudi čas dodatnih skrbi in problemov. Vsekakor pa jih bomo vsi potrebni in veseli. Nekaj lepih prostih majskih dni nam je že pričaralo tisoč lepih sanj o počitnicah, o dopustu.
Kako pa v službi, v kolektivu? Saj vsi vemo. So lepi in težki trenutki; so boljši in slabši meseci. Rezultati včeraj dobri, danes slabi, kako pa jutri? Problemov pa ni nikdar manjkalo, res pa so prav zdaj dokaj hudi. Manjka materiala, ni deviz, itd.
Kaj pa odnosi med ljudmi? Odnosi med delavci, med delavci in vodilnimi, med neposrednimi proizvajalci in uslužbenci, med delavci in šefi? In odnosi do dela?
Da, odnosi bi morali biti boljši, bolj tovariški in bolj pristni. Da srečanje na tovarniškem dvorišču ne bi bil kot hladen piš, da bi vodilni delavec svojim podrejenim ne bil samo šef, pač pa da bi razumel probleme tudi najnižjega med njimi. Vsekakor bi morali biti mnogo boljši odnosi tudi do dela, do materiala, odgovornost bi morala biti pojem naše zavesti in morale. In marsikatere težave bi lažje premagali. Med nami bi bilo več optimizma in pomlad bi bila mnogo bolj topla.
Naši mladinci s štafeto mladosti
Albinca
V Zagrebu odslej v paviljonu 20
9. KONGRES ZKS £
SEJA
V POČASTITEV 9. KONGRESA
V počastitev devetega kongresa Zveze komunistov Slovenije, dne 15. 4. 1982, smo se člani OO ZKS Induplati TOZD Proizvodnja in DSSS zbrali na posebni seji, kjer smo se seznanili z vsebino prispevkov naših delegatov za razpravo v komisijah.
Delegati za 9. kongres ZKS iz občine Domžale so bili: Peter Gubane, Angelca Kržan, Irena Cerar, Stane Mlakar, Boris Lenček, Marjana Smole in Mitja Mezgec. Kongresa se je udeležila tudi naša sodelavka tovarišica Marica Jerman, kot članica tovariškega razsodišča pri CK ZKS.
Prispevki naših delegatov so bili s področja družbenoekonomskih odnosov, iz kmetijstva ter delegatski sistem in delegatski odnosi.
Pravtako smo se na tem sestanku seznanili s trenutno situacijo v proizvodnji pri nas, o čemer nas je obvestil vodja TOZD Prroizvodnja ing. Janko Ukmar.
Sestanek smo zaključili z odločitvijo, da pošljemo pozdravni telegram udeležencem
9.	kongresa ZKS.
M. K.
Pano s plakati za 9. kongres ZKS
Za nami je tradicionalni zagrebški spomladanski velesejem, ki je bil od 19. do 25. aprila na prostoru zagrebškega velesejma. V okviru 12 specializiranih sejemskih prireditev je na 154.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora predstavljalo najnovejše proizvodne dosežke 1553 razstavljalcev iz vseh naših republik in pokrajin in 216 tujih razstavljalcev iz 19 dežel, skupno torej 1769 razstavljalcev.
V okviru spomladanskega velesejma so bile naslednje specializirane sejemske prireditve:
30. mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo,
22. mednarodni sejem prehrambene industrije in opreme za prehrambeno industrijo,
9. mednarodni sejem tekstilne industrije, strojev in opreme za tekstilno industrijo,
9. mednarodni sejem pohištva in notranje opreme,
3.	mednarodni sejem opreme za kmetijstvo, ribarstvo in gozdarstvo, 24. mednarodni sejem malega gospodarstva in obrti,
3. mednarodna izložba »URADI SAM«,
INTERDISC — mednarodni salon sredstev in opreme za snemanje in reprodukcijo zvoka in slike, INTERLIBER — 2. mednarodna izložba knjig in opreme za knjigarne in knjižnice,
EDUCA — 6. mednarodna izložba učil in opreme za šole in varstvene ustanove ter ZNAM — HOCU — MOGU — 1NOVA — prikaz ustvarjanja otrok, mladine in odraslih.
Naša delovna organizacija je dolgoletni razstavljalec na tem sejmu. Vsa leta do sedaj smo razstavljali skupaj z Dekorativno v 14. paviljonu, kjer je stalna izložba opreme za gostinstvo in trgovino. Tu je razstavljena predvsem oprema za gostinstvo (od raznih aparatov, ki jih potrebujejo v gostinskih obratih in obratih družbene prehrane pa do igralnih aparatov). Ker po mnenju naših poslovnih partnerjev in tudi po našem mnenju nimamo veliko skupnega s to vrsto dejavnosti, smo se že precej časa trudili, da bi dobili razstavni prostor v tekstilnem paviljonu, vendar je bilo to zaradi prevelikega števila razstavljalcev in premalo prostora nemogoče. Letos se je uprava zagrebškega velesejma, zaradi velikega povpraševanja odločila, da bo tekstilni paviljon razširila tako, da so sedaj namesto enega kar trije — to je 20., 21. (nekdanja češki in poljski) in 25. (že obstoječi tekstilni). Ponudili so nam, če hočemo razstavljati v 20. paviljonu, kar smo z veseljem sprejeli. Sedaj imamo tu za spomladanski in jesenski velesejem stalno na razpolago 54 kvadratnih metrov razstavnega prostora z vsemi priključki (voda, elektrika, telefon).
Prav tako bi lahko dobili tudi zunanji razstavni prostor, v kolikor bi želeli razstavljati šotore.
Naš razstavni prostor smo skušali kar najlepše urediti in na njem najbolje prikazati zavese in prte iz naše kolekcije, ki ste jo v glavnem že videli na sejmu Moda v Ljubljani.
Marinka H.
DELEGATI SO ZAČELI Z DELOM
Na prvem sestanku delegacije za zbor združenega dela smo se odločili, da bomo o vsebini zasedanj, vsaj na kratko seznanjali vse člane kolektiva, preko našega tovarniškega glasila.
Prvo zasedanje je bilo 14. aprila. Na tem zasedanju smo izvolili vodstvo naše občine in sicer predsednika občinske skupščine, predsednika IS in njegove člane ter predsednike in podpredsednike vseh treh zborov skupščine, o čemer boste lahko natančneje prebrali v Občinskem poročevalcu.
Ker je imelo zasedanje predvsem namen konstituiranja, je dnevni red vseboval, poleg volitev in imenovanj, samo eno točko in to obravnavo predloga odloka o sprejetju urbanistične dokumentacije za zazidalni načrt skladiščno industrijske cone Zgornje Jarše. Ker se vsi zavedamo, kako potrebno je za našo občino skladišče blagovnih rezerv, so po natančni obrazložitvi, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti glasovali za ta odlok.
To naj bi bilo o tem zasedanju na kratko vse. Ker mora delo delegatov zanimati slehernega člana kolektiva upamo, da se boste obračali na naše delegate s svojimi vprašanji, svojimi stališči in mnenji; le tako bodo lahko na sestankih, ki so sklicani pred vsakim zasedanjem in na samih zasedanjih, zastopali nas vse in opravičili zaupanje, ki smo jim ga izkazali z izvolitvijo.
Le s sodelovanjem nas vseh, bo delegatski sistem, ki je zakoračil že v tretje mandatno obdobje, deloval tako, kot mora.
Danica
Sklepi delavskih svetov
Delavski sveti TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS in DO so zasedali dne 29. 4. 1982 in sprejeli naslednje sklepe (TOZD Maloprodaja je imela zbor 22. 4. 1982):
1.	Izvoljeni so bili novi predsedniki in namestniki delavskih svetov oziroma zbora delavcev TOZD:
TOZD PROIZVODNJA:
— Janez Belaj, predsednik DS, — Slavko Hribovšek, namestnik predsednika DS.
TOZD KONFEKCIJA:
— Marinka Lautar, predsednik delavskega sveta,
— Janez Koželj, namestnik predsednika DS.
DSSS:
— Danica Bleje, predsednik DS, — Ivanka Bergant, namestnik predsednika DS.
DO:
— Ivo Sešek, predsednik DS,
— Franjo Rihtar, namest. predsednika DS.
TOZD MALOPRODAJA:
— Marinka Zupan, predsednik zbora delavcev.
2.	Vsi delavski sveti so verificirali izide referendumov in volitev z dne 11.3. 1982.
3.	Izvoljene so bile naslednje komisije in izvršni odbori delavskih svetov po posameznih TOZD.
TOZD PROIZVODNJA Izvršni odbor DS:
— Pepca Friškovec,
— Brane Peterka,
— Slavka Vidmar,
— Drago Urbanija,
— Francka Dajčar.
Komisija za delovna razmerja:
— Polda Pavli,
— Vida Šimenc,
— Ana Hanzlovski,
— Anica Kerč,
— Jernej Ručigaj.
Komisija za osebne dohodke:
— Anica Sevnik,
— Draga Zalokar,
— Helena Grojzdek,
— Ivana Gerbec,
— Miro Troha.
TOZD KONFEKCIJA Izvršni odbor DS:
— Helena Učakar,
— Milena Oražem,
— Štefka Borštnar,
— Olga Zore,
— Ana Sršen.
Komisija za delovna razmerja:
— Fani Gerčar,
— Ana Semprimožnik,
— Mimi Brcar,
— Olga Abina,
— Barbara Brate.
Komisija za osebne dohodke:
— Joži Per,
— Mara Šunkar,
— Mara Dimc,
— Marija Prestor,
— Vera Strel.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Izvršni odbor DS:
—	Zdenka Hiršman,
—	Ana Tomc,
—	Pepca Burja,
—	Rajko Kavčič,
—	Marinka Hribernik.
Komisija za delovna razmerja:
—	Vera Habjan,
—	Majda Škorjanc,
—	Jelka Močnik,
—	Stana Hiršman,
—	Marjan Mali.
Komisija za osebne dohodke:
—	Ivan Pirc,
—	Anica Lajevec,
—	Majda Korošec,
—	Milena Selan,
—	Milena Divjak.
TOZD MALOPRODAJA Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke:
—	Martina Štrukelj,
—	Janja Drolc,
—	Irena Urbanija,
—	Mira Vukovič,
—	Zejfa Hasagič.
Izvršni odbor delavskega sveta delovne organizacije:
—	Ema Korošec,
—	Darinka Štrukelj,
—	Ljuba Hafner,
—	Tilka Trojanšek,
— Lidija Petaci.
4.	Zbori delavcev po posameznih TOZD so obravnavali rezultate poslovanja za I. tromesečje in jih sprejeli sledeče:
TOZD Proizvodnja — 73,17 °/0 TOZD Konfekcija — 65,13 % DSSS — 50,89%
TOZD Maloprodaja — 75,00%
5.	Sredstva .iz udeležbe v skupnem dohodku Banke Domžale se združijo v sklade LB — Banke Domžale:
TOZD Proizvodnja:
V	rezervni sklad 224.427,85 din
V	sklad solid. odgovor. 699.766,45 din
TOZD Konfekcija:
V	rezervni sklad 87.388,40 din
V	sklad solid. odgovor. 272.477,10 din
Za DSSS:
V	rezervni sklad 13.341,80 din
V	sklad solid. odgovor. 41.599,65 din
Vsi delavski sveti so potrdili naslednji nadzorni odbor LB — Banke Domžale:
Franc Anžin — Tosama, Janez Štirn — Termit, Ani Vidergar — Toko, Jože Pogačnik — SKIS, Stane dr. Zaletel — Zdravstveni dom, Janez Vrhovnik — Tamiz, Tomo Vautar — Kom. podjetje, Sonja Kotnik — Hidrometal, Tanja Bleje — Napredek, Marjan Grilj — Papirnica.
6.	Skladno z resolucijo samoupravne stanov, skupnosti Domžale o postopni uvedbi ek. stanarin v obdobju 80—85, se s L 2. 1982
povečajo stanarine za 20 %. Delavski svet TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija so sprejeli sklep, da se stanarine za sobe nad upravno zgradbo v Radomljah s L 2. 1982 določijo v naslednjih višinah: soba brez uporabe inventarja 300 din mesečno, soba z uporabo inventarja 480 din mesečno.
7.	Sprejmejo se naslednji samoupravni sporazumi:
z DO Skopje in HEMTEKS Skop-
—	samoupravni sporazum o združevanju dela in sred.
—	sam. sporazum o združevanju deviznih sredstev
s PREDILNICO Litija
—	dodatek k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in srdestev ter o trajnem poslovnem sodelovanju z veljavnostjo od 18. 3. 1982 dalje
—	z JUGOCRVL Ljubljana
—	samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letu 1982 z veljavnostjo od 22. 4. 1982 dalje
z INTERTRADE Ljubljana
—	aneks k sam. sporazumu o združevanju deviznih sredstev ter pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino z veljavnostjo od 24. 3. 1982 dalje.
8.	Delavski svet TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija pooblaščata predsednika SIS za ekonomske odnose s tujino SR Slovenije, da v našem imenu podpiše Samoupravni sporazum, s katerim se ureja medsebojne odnose v zvezi s preskrbovanjem deviznih sredstev za plačevanje uvoza blaga, uslug in drugih odlivov deviz v inozemstvo, ki jih vrši Zvezna direkcija za promet in rezerve proizvodov s posebnim namenom.
9.	Ponovno se usposobi in se da v obratovanje bobnasto sušilni stroj, ki je izven uporabe.
Odobrijo se sredstva v višini din
300.000	za adaptacijo ženskih in moških sanitarij v spodnji tkalnici. Obnoviti bo potrebno tudi pripadajočo kanalizacijo dn odtoke^ ki so zamašeni in sedaj ne služijo svojemu namenu.
Odpiše se nerabni ročni računski stroj (jež) številka 1938.
Odobrijo se sredstva v višini din
190.000	za investicijsko vzdrževalna dela polaganja toplotne izolacije in popravilo lesenih opažev na podstrešju stavbe konfekcije v Mengšu.
10.	Imenuje se komite za SLO in DS za obrat Mokronog, ki bo deloval po svojem obrambnem načrtu:
Predsednik — Stane Štih, nam. predsednika — Magda Repše, člani — Drago Škarja, Valentin Oštir, Slavka Bartelj, Nevenka Miklavčič.
11.	Sprejet je bil obrambni načrt za obrat konfekcije v Mokronogu, ki je sestavljen po obstoječem vzorcu in dopolnjen z zahtevami oz. predlogi sekretariata za LO SOb
Konec na 5. strani
Rezultati poslovanja v I. trimesečju
Z rezultati doseženimi v prvem kvartalu ne moremo biti zadovoljni. Vse združene TOZD so sicer v obravnavanem obdobju dosegle pozitivne finančne rezultate, vendar je proizvodnja merjena količinsko pa tudi vrednostno krepko zaostajala za načrtovanim obsegom v naši naj večji TOZD. Težave, ki so se pojavljale tekom leta 1981, so namreč ostale prisotne tudi letos. Preskrba z repromateriali na domačem tržišču ni zadovoljiva kljub temu, da so dobavitelji v I. oziroma začetku II. trimesečja močno povečali cene. To še posebej velja za vse vrste bombažnih prej, iz 100",, poliestra, ter za nekatere kemikalije. Pojavil pa se je še nov problem, in sicer nenehno pomanjkanje kurilnega olja. Preskrba z repromateriali iz uvoza je nekoliko boljša. Močno oviro še vedno predstavlja pridobivanje ustreznih uvoznih dovoljenj. Kritična je preskrba z rezervnimi deli za tekoče vzdrževanje opreme, saj se razpoložljiva devizna sredstva koristijo predvsem za uvoz najnujnejšega repro-materiala.
V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken v obravnavanem obdobju plan ni bil dosežen zaradi zgoraj navedenih težav. Sicer pa je bilo doseganje predvidenih ciljev po obratih naslednje: v predilnici je bil količinski plan izpolnjen v višini 72,2%. Primanjkovalo je vlaken za predenje nižjih številk in rezervnih delov iz uvoza, predvsem za raztezalke. V tkalnici je bil plan v votkih dosežen v višini 77,5 %. Vzroki za nedoseganje plana so predvsem v pomanjkanju preje Nm 34 bombaž; Nm 40, 5 bombaž-poliester, Nm 34 2, N m 40 2, N m 20/2 sintetična preja ter tehničnega filamenta iz uvoza za ru-stikal zavese in za cerade ter pomanjkanje rezervnih delov iz uvoza. V oplemenitilnici je bil plan izpolnjen v višini 65,5%. Plan ni bil izpolnjen zaradi manjše količine stkanih tkanin ter pomanjkanja barvil in kemikalij. Kar zadeva fiksne stroške so bili v primerjavi s planom preseženi za 6%.
IZ UREDNIŠTVA
Pomotoma je iz spiska članov DOS oplemenitilnice izpadla tovarišica ANA KNEP — namestnik predsednika.
Tov. MARJETA ALJAŽ opravlja dela in naloge referenta v fin. knjigovodstvu in ne računovodje, kot je bilo pomotoma objavljeno.
Za obe nastali napaki, do katerih je prišlo iz objektivnih razlogov, se opravičujemo.
Na domačem trgu je bila dosežena prodaja v vrednosti 98,649.000 din, kar je za 14% več od planirane; prispevek za kritje pa je bil presežen za 27 " „. S planom je bila predvidena stopnja skupnih znižanj v višini 30,2%, dejansko pa so skupna znižanja dosegla stopnjo 29,7 Na zunanjem trgu — konvertibilno področje je v primerjavi s planom dosežena prodajna vrednost za 14% nižja, prispevek za kritje pa za 39" višji od planiranega. Na zunanjem trgu — klirinško področje je v primerjavi s planom dosežena prodajna vrednost komaj v višini 37 "n, medtem ko je prispevek za kritje dosežen v višini 33" „ planiranega. Povprečna stopnja popustov na kvaliteto je znašala 3" „.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen le 80" „, medtem ko je v primerjavi s preteklim obdobjem presežen za 16" „. Ob tem moramo upoštevati, da je celotni prihodek ugotovljen po plačani realizaciji zmanjšan za 8,350.641,55 din zaradi neplačane realizacije, kar je vplivalo tudi na finančni rezultat, ki je zaradi tega manjši za 3,953.373,05 din. Celotni prihodek ugotovljen po fakturirani realizaciji je bil v primerjavi s planom v skupnem dosežen 84,8%. Nedoseganje celotnega prihodka v primerjavi s planom je predvsem posledica manjše prodaje na klirinško področje v celoti in manjše prodaje tkanin na konvertibilno področje. Ob tako nizko doseženem celotnem prihodku in ob istočasnem povečanju amortizacije obračunane po minimalnih z zakonom določenih stopnjah za 16%, je razumljivo, da je dohodek v primerjavi s planom dosežen le 77 " „, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je praktično dosežen v isti višini. Glede na izpolnjevanje določil resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke je ugotovljeno, da je v primerjavi s preteklim obdobjem dosežena rast primerljivega dohodka v višini 5,7 %, pri čemer bi lahko sredstva za osebne dohodke zaradi povečanega izvoza na konvertibilnem področju, naraščala po stopnji 24" 0. Dejansko pa so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom porastla za 39%, kar pomeni, da so naraščala hitreje kot bi po določilih resolucije in dogovora smela.
Proizvodnja v TOZD Konfekcija merjena v Nh je bila v prvem trimesečju za 2 " „ večja od planirane, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 28%. Fiksni stroški so bili za 5% manjši od načrtovanih s planom. Dosežena prodajna vrednost je bila na domačem trgu za 29", „ večja od planirane, medtem ko je bila dosežena stopnja skupnih znižanj v višini 23,2 % za 0,8 odstotkovne točke nižja od plani-
rane. Na zunanjem trgu — konvertibilno področje — je bila dosežena prodajna vrednost 2,7-krat večja od planirane, na klirinškem področju pa za 611,, nižja od planirane.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 28%, medtem ko je v primerjavi s preteklim obdobjem presežen za 111%. Ob tem moramo upoštevati, da je celotni prihodek ugotovljen po plačani realizaciji zmanjšan za 1,901.299,40 din zaradi neplačane realizacije, kar je vplivalo tudi na finančni rezultat, ki je zaradi tega manjši za 1,601.260,65 din. Celotni prihodek ugotovljen po fakturirani realizaciji pa je bil v primerjavi s planom v celoti presežen za 32%. Glede na izpolnjevanje določil resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, je ugotovljeno, da je v primerjavi s preteklim obdobjem dosežena rast primerljivega dohodka v višini 95 %, pri čemer bi lahko sredstva za osebne dohodke, z upoštevanjem olajšav zaradi povečanega izvoza na konvertibilno področje, naraščala po stopnji 39,5 "Dejansko pa so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom porastla za 55%, kar pomeni, da so naraščala hitreje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smela.
TOZD Maloprodaja je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek, ki je v primerjavi s planom za 9% večji, v primerjavi z doseženim v preteklem obdobju pa za 35" „ večji. Doseženi dohodek je za 11 % večji od planiranega in za polovico večji od doseženega v letu 1981. Sredstva za osebne dohodke so naraščala po stopnji 49 kar je hitreje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smela.
TOZD Restavracija in počitniški domovi je presegla planirani celotni prihodek za 4 % in prav tako tudi dohodek za 2%. V primerjavi s preteklim obdobjem je bila dosežena rast celotnega prihodka v višini 39%, dohodka pa v višini 36%. Kljub visoki rasti primerljivega dohodka je rast sredstev za osebne dohodke po stopnji 31 % presegla rast določeno z resolucijo in dogovorom.
V obravnavanem obdobju so v zvezi z dejavnostjo DSSS, ki opravlja dogovorjene storitve za združene TOZD nastali stroški, ki so za 13% višji od predvidenih s planom in kar za 43 % višji od doseženih v preteklem obdobju.
Zaradi tega je bil dohodek dosežen v višini 98 %, celotni prihodek pa v višini 99% planiranega. Kot pri ostalih TOZD je tudi pri DSSS rast sredstev za OD, glede na rast primerljivega dohodka, presegla resolucijske okvire.
Franc Velepec
Novice iz tkalnice
MINI PARK V SARAJEVU
S šoferjem Nacetom sva zgodaj zjutraj s kombijem krenila proti Sarajevu. Kombi je bil poln orodja in rastlinja. Vožnja je potekala brez večjih težav, le na bencin je treba v drugih republikah bolj paziti in na ovce, ki prečkajo cesto, ko jih pastir žene na pašo. Ob Na-cetovem pripovedovanju, kakšna je sprememba od takrat, ko je delal na trasi žel. proge Šamac—Sarajevo in danes, sva v večernih urah prispela v Sarajevo. Naša prodajalna se nahaja v bodočem centru Sarajeva, v pritličju novega bloka. Vodja naše prodajalne je povedal, da se je obisk kupcev letos precej povečal, posebno po TV reklami. Tudi naši prodajalci so zelo prijazni in gostoljubni. Zvečer še malo po mestu, potem pa utrujena od dolge vožnje k počitku, kajti zgodaj naslednji dan sva pričela z delom, zaradi katerega sva prišla (oz. to je bila moja naloga, Nace pa mi je ves čas pomagal) — urediti prostor pred izložbo prodajalne. Najprej sva položila nekaj velikih cementnih plošč, da lahko kupec stopi tik k izložbi, ter da dež, ki kaplja z žlebov, ne poškropi šip. Potem sva še prelopa-tala zelenico, odstranila nekaj večjih neprimernih dreves in posadila nove rastline. To je bilo precej naporno, ker je prejšnje dni močno deževalo. Vmes so mimoidoči in stanovalci bloka vsak po svoje komentirali najino delo. Nazadnje sva presadila še sobne rože.
Zvečer naju je poslovodja peljal po Sarajevu. V mraku mesto zaživi; ljudje se zabavajo ob glasbi in se sprehajajo.
Naslednje jutro pa sva se spet podala na dolgo vožnjo proti domu.
V	mesecu marcu in aprilu se je spet nabralo nekaj novic.
V	tem času je odšlo nekaj sodelavk v pokoj, nekaj pa jih je prišlo na novo. Pričel se je tečaj za nastavljanje tkalskih statev pi-canol.
Skupina petih sodelavk in enega sodelavca je odšla v pokoj in to dve sodelavki in sodelavec iz čistilnice blaga, ter po ena iz pripravljalnice, tkalnice in obratne pisarne. Vsem se iskreno zahvaljujem za opravljeno delo in jim želim še veliko osebnega zadovoljstva v zasluženem pokoju.
Prvič je v tem času pričelo z delom devet delavk. Vse so v tkalnici in sc privajajo za delo tkalke. Večina so še mlada dekleta in jim je to prva zaposlitev, zato sc bodo morale naučiti in pridobiti delovne navade, se podrediti ustaljenim delovnim navadam in normam. Zato prosim vse starejše sodelavke, da jim v tem uvajanju pomagajo in s svojim zgledom in delom pomagajo pri njihovih naporih.
V	pripravljalnici smo za transport volka iz pripravljalnice v tkalnico zaposlili moško delovno silo, to so mladi fantje, ki jim bo potrebno tudi pomagati pri njihovem uvajanju v delovne navade in razpored dela.
V	prostoru za popravilo ur.ifil aparatov pa se je pričel tečaj za nastavitev statev picanol. Najprej bo tečaj za nastavitev statev za gladko tkanje, nato pa še tečaj za nastavitev statev za pestro tkanje (buntavtomatov). Tečaj vodi inštruktor Janez Bajželj iz Kranja. Trenutno so na tečaju trije tečajniki, in to Metod Beden, Stane Burja in Franc Erce.
Težave s pomanjkanjem posameznih vrst prej in ostalega ma-
teriala se ponavljajo in zaenkrat ne kaže na kakšno izboljšanje. Ravno tako so problem rezervni deli iz uvoza. Nekatere poskušamo izdelati doma ali pri zunanjih sodelavcih, določene dele pa bomo prisiljeni uvoziti.
Janez Kotnik
SKLEPI DELAVSKIH SVETOV
Nadaljevanje s 3. strani Trebnje. Sestavljen je iz štirih delov:
—	načrt pripravljenosti
—	načrt mobilizacije
—	načrt delovanja v vojni
—	načrt za odpravljanje kriznih razmer.
12.	Stalni montažni ekipi v sestavi Jože Kncp, Anton Dolenc, Miha Bulič, Janez Pavli, Konrad Ferlič, Zlato Narobe se odobri en dan dodatnega dopusta (za delo pod raznimi vremenskimi vplivi), ki jim pripada po 134. členu pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Konfekcija »Jarše, Radomlje.
13.	V skupščino Krajevne skupnosti Radomlje se imenujeta tov. Joži Rojc in Marica Narat, v skupščino KS Mengeš pa se imenuje tov. Franc Majdič — za mandatno dobo štirih let.
14.	Potrdi se predlog razpisne komisije, da se na razpisana dela in naloge šefa kadr. org. sektorja sprejme kandidata Matjaža Erjavca, višjega upravnega delavca in študenta ob delu 4. letnika visoke šole za organizacijo dela v Kranju, kadrovsko-organizacijske smeri.
15.	Ker smo organizacija posebnega družbenega pomena in ker je opravil v zvezi z ustrezno obrambno pripravljenostjo dovolj, je potrebno odpreti dela in naloge referenta za SLO in DS in ga s 1. 7. 1982 zaposliti. Opis del in nalog je sestavni del zapisnika, ocena del je 1300 točk, r. d. DO 80.
16.	Ponovno se razpišejo dela in naloge šefa nabavnega sektorja z enakimi pogoji. Razpisno komisijo sestavljajo Jože Klešnik, Janko Ukmar in Janez Rainer.
17.	Gradivo za točke dnevnega reda naj člani DS prejmejo istočasno z vabilom oz. 3 dni pred zasedanjem, kolikor je to mogoče.
Kot prva točka dnevnega reda se uvede pregled zapisnika in realizacija sklepov prejšnjega zasedanja DS.
Razpiše se referendum za TOZD Maloprodaja za odločitev o predlogu:	»Sprejme se predlog spre-
memb statuta TOZD, ki se nanaša na določitev njenih dejavnosti.« Referendum bo 14. 5. 1982. V komisijo za izvedbo referenduma se imenujejo: Martina Štrukelj, Pavla Makovec in Breda Gorjup.
Marjan
Pomlajen sušilni stroj
Pogovor z Vinkom Kurziveilom, predsednikom naše KOOS
O vprašanjih, ki niso vsak dan na dnevnem redu pa nas še kako zadevajo, sem se pogovarjal s predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata v Induplati. Kljub neobičajnim vprašanjem je naglasil, da je za vsak konstruktivni pogovor, ki naj ali ki lahko vodi k boljšemu delu sindikata. Kdor pa bi rad polemiziral »za vogalom« tega bo predsednik Kurzvveil povabil na prvo naslednjo sejo, da bo tam povedal to, kar misli, da je pomembno za širši krog naših sodelavcev.
Vinko Kurzvveil
Konoplan: Kakšne so pristojnosti predsednika KOOS? Kdaj so sklepi predsedstva KOOS obvezujoči in kdaj sklepajo o priporočilih KOOS v OOS?
V. Kurzvveil: Predsednik KOOS je predstavnik sindikalne organizacije navznoter in navzven z dolžnostjo, da skrbi za izvajanje akcij skupnega pomena v okviru delovne organizacije.
Predsedstvo KOOS sklepa obvezujoče, kadar gre za priporočila nadrejenih organov na ravni občine ali višje. Mimo teh poznamo »domače« sklepe, ki jih KOOS priporoča v izvršitev in še prej v potrditev.
K istemu vprašanju še to: pošta nadrejenih organov gre direktno do osnovnih organizacij, v teh primerih je KOOS le posrednik in koordinator z zadolžitvijo, da zagotovi pravočasno izvršitev nalog v obliki, da nanje ne bo pripomb. Pri vseh sklepih pa je KOOS zadolžen nadzorovati časovno izpolnjevanje nalog.
Poudaril bi rad, je rekel v nadaljevanju predsednik KOOS, da je pomoč strokovnih služb zelo pomembna, saj pomaga k hitremu razčiščevanju predvsem gospodarskih vprašanj. Sindikat pa bo moral — in to bo ena pomembnejših nalog — spremljati delo v okviru stabilizacijskih prizadevanj po programu, ki so ga že pred leti sprejeli in potrdili vsi v samoupravnih organih in DPO. O teh nalogah je
bil tudi v Konoplanu objavljen podroben načrt dela. Sploh se bomo še bolj zavzemali za časovno pravočasno izpolnjevanje nalog, ki jih bo kolektiv sprejel.
Konoplan:	Koliko članov je v
KOOS? Povejte koliko od teh je Slovencev?
V. Kurzvveil: Delavcev v DO Induplati je nekaj manj kot 1000, vsi, prav vsi so tudi člani sindikalne organizacije.
Slovencev je okrog 92 %• Od skupnega števila sodelavcev, ki so iz drugih republik pa je že dve tretjine takšnih, ki so že postali domačini. Vrsta let, predvsem pa dejstvo, da so se mnogi poročili s Slovencem ali s Slovenko kaže, da se že prištevajo med domačine.
Konoplan: Kje dela največ sodelavcev iz drugih republik?
V. Kurzvveil: Največ jih je v TOZD Proizvodnja.
Konoplan: Kako je urejeno stanovanjsko vprašanje za naše člane, ki niso domačini, posebej za tiste iz drugih republik?
V. Kurzvveil: Konkretnega odgovora ne poznam, bi pa poudaril, da pripravlja naša komisija za standard in socialno politiko analizo trenutnega stanja na tem področju.
Konoplan: Kako je urejeno vprašanje prehrane, zabave in športa v OOS za naše člane?
V. Kurzvveil: Glede prehrane je v Induplati že vrsto let organizirana topla malica, ki je izdatna in ustrezno cenena.
Tudi zabavno in predvsem športno življenje je v našem delovnem kolektivu dobro urejeno, kar ne pomeni, da smo lahko z vsem tem že zadovoljni. Pri športu je še nekaj panog, ki imajo sicer dovolj privržencev, vendar premalo aktivnih športnikov. Tem panogam bomo morali posvetiti več pozornosti, ker ne gre, da bi tako močan kolektiv ne nastopal tako, kot to zmorejo mnogo manjši.
Konoplan: Kako vpliva sindikat na vprašanje zaščite delavca?
V. Kurzvveil: Zaenkrat je vpliv standarden. Organizirali pa bomo svetovalno delo za tiste, ki se pripravljajo na upokojitev, pa niso zadostno seznanjeni s predpisi in denarnimi zneski, ki jih bodo ali bodo lahko prejemali v obliki pokojnine. Sindikat stremi za tem, da bo svetovalec interesentu pojasnil zadevo tako, da bo zanj najbolj ugodna.
K odgovoru sodi tudi to: naši predstavniki bodo v prihodnje sodelovali na vseh sejah disciplinske komisije in na sejah delavskih sve-
tov. Tako bodo s konkretnimi predlogi najlažje vplivali na odločitve.
Konoplan: Ali se naši sodelavci medsebojno poznajo znotraj OOS in med OOS?
V. Kurzvveil: Medsebojno poznavanje je v veliki meri odvisno od delovnega staža v kolektivu ali od starosti delavca. Mlajši po stažu ali po letih pač rabijo čas, da se medsebojno zbližajo. Lažje pa bi se medsebojno spoznali, če bi pristopili k množičnim prireditvam kot so to že bili izleti za 1. maj, praznovanje 17. septembra in podobno. Tudi dopisovanje v Konoplan lahko pripomore k boljšemu spoznavanju.
Konoplan: Ali se vam zdijo direktive občinskega sindikalnega sveta vedno dobre in stabilizacijske?
V. Kurzvveil: Zelo malo je direktiv s strani občinskega sindikalnega sveta, ki so strogo zavezujoče. Večino od njih pretehtamo in proučimo ter ugotavljamo, kako bodo sprejete v naši sredini. Posebno pozorni moramo biti pri podpisovanju samoupravnih sporazumov, ker nas podpis sporazuma tudi obvezuje, da ga izvajamo v praksi. Mislim, da to ni sporazum, če ga enostavno in molče podpišeš, potem pa delaš mimo njega in po svoje. Slabo pripravljenih predlogov delavci navadno ne sprejmejo. Za primer lahko navedem samoupravni sporazum o prispevku za dedka Mraza, ki ga nismo podpisali. Nekoliko samokritični moramo biti in ugotoviti, da tudi v naši sredini nismo naredili dovolj, da bi vsem delavcem osvetlili ta primer z vseh kotov. Nekoliko prehitro smo ocenili, da je akcija nestabilizacijska in sedaj je zelo težko prodreti z nasprotnim mnenjem.
Moje mnenje je, da bo že veliko narejenega v prid stabilizaciji, če bodo razni posveti, sestanki in seminarji zares smotrno organizirani in maksimalno efektni, ne pa le sami sebi namen.
Konoplan: Kako sodeluje sindikat pri pripravi delegatov za delo v ustreznih zborih oz. skupščinah?
V. Kurzvveil: Vse analize družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji kažejo, da se delegatski sistem vedno bolj uveljavlja. Poti nazaj ni, zato je naša osnovna naloga, da ta sistem krepimo. Naši delegati so naši glasniki, preko njih slišijo drugi o nas, obenem pa navzočnost naših delegatov zagotavlja tvorno sodelovanje pri sprejemanju sklepov, ki so
Nadaljevanje s 6. strani za nas življenjskega pomena. Smatram, da je današnji čas še vedno prehodni, tako tudi naš sindikat še ni v celoti zadostil nalogam po tem vprašanju.
Konoplan: Vaše osebno mnenje o višini inflacije letos — o porastu cen, ki vplivajo na življenjsko raven?
V. Kurzvveil: O tem smo že veliko slišali in brali, zato s svojo mislijo ne bom še enkrat izumil »pulfra«. Prepričan pa sem, da enostavno dvigovanje osebnih dohodkov, do možnega maksimuma, tudi ne vodi k dosegu cilja. Rešitev je v boljšem, predvsem v bolj kvalitetnem delu. Za boljšo življenjsko raven moramo doseči najprej boljše delovne rezultate. Iz materiala, ki ga imamo na voljo, moramo izdelati blago najboljše kvalitete!
Cene rastejo — inflacija se giblje. Morda je nekaj povedanega, da ni za enodnevni pension, v kateremkoli hotelu ob Jadranu, cena manjša od 500 dinarjev. Vsak si iz tega podatka lahko sam izračuna, za koliko dni »letovanja« zasluži na mesec.
Inflacija in standard sta neločljivo povezana. Standard ali življenjska raven pa se je lansko leto (1981) znižala za 1,6 točkovne vrednosti. Tudi to je podatek, le težko razumljiv je.
Tako sva prišla na kraj vprašanjem in odgovorom. Prepričan sem, da bodo bralci Konoplana z nekaterimi pojasnili zadovoljni; o vseh odgovorih pa naj premislijo. Za sodelovanje so vrata vedno odprta, to je rekel predsednik Kurzwei! že na začetku.
O. Lipovšek
ORGANI KOOS
Predsednik;
Vinko Kurzvveil Namestnik predsednika: Trojanšek Tilka
NO KOOS:
Požar Miha Rihtar Gizela Giovaneli Lovro Hiršman-Jeraj Zdenka Jamnik Rozi Černohorski Marija Sunkar Mari
IO KOOS:
Predsednik:
Marolt Majda Namestnik predsednika:
Kepec Vinko Člani:
Lavrič Ivanka Lederer Iva Hribar Anton Kurzvveil Vinko Mrdjenovič Drago Krajšek Irma Pavlič Tone Prestor Marija Trojanšek Tilka Drolc Jože Miklavčič Nevenka
Letni občni
19. 3. 1982 so se predstavniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji in predstavnik mladine, sestali na letnem občnem zboru KOOS.
Navzoči smo se seznanili z delovanjem našega IO KOOS in obenem tudi KOOS v preteklem obdobju, katerih delo je tesno povezano. Poročilo o delu TO KOOS je podal tov. Ručigaj. Delovni predsednik Vinko Kepec je podal blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. V delovno predsedstvo sta bila voljena tudi Franc Novak in Pavle Pirnat. Tov. Kosmačeva nas je seznanila z delovanjem odbora tovariške pomoči. Seznanili smo sc tudi s smernicami za delo v prihodnjem obdobju. Po razrešitvi obstoječih organov KOOS, smo soglasno izvolili nove predstavnike v KOOS, IO KOOS, odbor tovariške pomoči in komisije pri KOOS.
V razpravi na podana poročila smo se precej časa zadržali pri razpravi o neuspelem izidu referenduma o pristopu k samoupravnemu sporazumu o praznovanju dedka Mraza. Kljub prizadevanju članov sindikata, da bi bili delavci pravilno informirani, nam ta akcija ni uspela. Otroci so bili obdarjeni v vrtcih in krajevnih skupnostih in imamo zato nekako moralno obveznost, da se tej občinski akciji pridružimo in tako omogočimo našim otrokom, da so tudi obdarovani in da prisostvujejo kulturnemu programu, ki ga prispeva kul-
Odbor tovariške pomoči
Burja Pepca Zalokar Draga Verbič Marija Ulčar Štefka Kosmač Albinca Šoltič Ivo Capuder Ana Pele Kati Javoršek Alenka Štrukelj Martina Lužar Franc Mrdjenovič Drago
Komisija za samoupravljanje
Ručigaj Anton
Birk Rajko
Jerman Stane
Plaznik Tone
Pavlič Bernarda
Robavs Tončka
Novak Vinko
Pollak Marija
Komisija za standard in socialno politiko
Rahne Ana Gerbec Jože Puhan Karolina Plevel Mimi Soklič Majda Vodlan Niko
zbor KOOS
turna skupnost. Za izvedbo programov kulturne skupnosti pa so potrebna denarna sredstva in mislimo, da vsota ca. 100,00 din letno na zaposlenega le ne predstavlja tako velike obveznosti, da je vsak zaposlen ne bi mogel pogrešati.
Predstavniki KOOS, IO KOOS in člani komisij so si zadali nalogo, da delovanje sindikata v naši DO ne bi zajemalo le organizacijo izletov v posameznih OOS, temveč bi morali popestriti tudi delovanje komisij, ki pa razen komisije za šport in rekreacijo, bolj malo delajo.
Delo komisij bi tudi lažje zaživelo, če bi imela Konferenca na voljo večjo vsoto denarja, ker vsota 100.000,00 letno le ne zadošča za aktivno delo vseh komisij in ostalih izdatkov, ki jih ima konferenca v vsem letu.
Predstavljam vam tudi novo vodstvo KOOS, IO KOOS in sestavo komisij, ki jih ima KOOS. Upam, da bomo v prihodnjem obdobju še bolj delavni. Za lažje delo sindikata prosimo vse člane DO, da posredujejo pismene predloge predsednikom OOS, kaj naj bi sindikalna organizacija delala. Predsedniki bodo predloge posredovali predsedniku KOOS Vinku Kurz-vveilu oziroma predsednici IO KOOS Majdi Marolt. Podane predloge bomo skušali vključiti v svoje delo oziroma jih bomo posredovali komisijam, ki so za določena področja pristojne.
Lidija Petaci
Pungerčar Kristina Doma Avgust Gostič Marija
Komisija za šport in rekreacijo
Kavčič Rajko Kavčič Mirjana Urbanija Jelka Šuštar Tone Makovec Marjan Makovec Pavla Zabret Milan Videmšek Anton
Komisija za izobraževanje Pušlar Alojz Kotnik Janez Rihtar Franc Kavčič Majda Gardaševič Gordana Kham Katarina Nakrst Majda Bartol Janez
Komisija za kulturo
Hafner Janez Kepec Vinko Velepec Franc Kavčič Mirjana Veider Franc Mali Marjan Bleje Danica
Ce zagori...
Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE ima med zaposlenimi delavci tovariše in tovarišice, ki so včlanjeni v IGD Induplati Jarše. Člani društva morajo biti redno seznanjeni s teoretičnim in praktičnim znanjem iz varstva pred požarom. Za pridobivanje ustreznega znanja je potreben čas in redne praktične vaje. Vsaka vaja mora biti zasnovana kot zanimiva in poučna.
Tako zamišljeno vajo so izvedli člani društva v četrtek, 22. 4. 1982, ob 12.50 z dvema gasilskima desetinama na lesenem objektu »tehniških pisarn«. Akcijo reševanja in gašenja je zelo uspešno vodil tovariš Anton Hribar, gasilec in dolgoletni član delovne organizacije Induplati Jarše.
Vaja je imela namen prikazati uspešnost reševanja in gašenja. Delo je potekalo dokaj usklajeno. Vsaka desetina je imela svojega vodjo gasilskega napada. Po končani gasilski vaji so gasilci analizirali, kaj je bilo pravilno in kaj narobe. Do s\'ojih napak so bili dovolj kritični, kar je pošteno, saj mora gasilec videti poleg sončnih tudi senčne strani svojega dela.
Največji problem vaje je bila »voda«. Pokazalo se je, da naša delovna organizacija ne razpolaga z ustreznimi količinami vode, potrebne za uspešno gašenje. Drugi problem je, kako dobiti ustrezno gasilsko vozilo za uspešno in hitro intervencijo, kajti uspeh gasilca ni odvisen samo od njegovega znanja ampak tudi od hitrosti pristopa h gašenju. Neredko se zgodi, da zagori v tekstilni industriji. V takem primeru moramo biti dovolj hitri in iznajdljivi, da požar v kali zadušimo. V kolikor nam to ne uspe, se ogenj razširi na celoten oddelek oziroma objekt. V velikih primerih ostane od takega ognja bore malo, kakšna škoda bi bila to za nas in za celotno družbo, nam dovolj zgovorno govore podatki v dnevnem časopisju.
Na koncu razprave so torej člani gasilskega društva ugotovili, da je poleg znanja in dobre volje potrebno imeti tudi ustrezno gasilsko orodje in naprave za gašenje.
Želimo, da se v vrste gasilcev naše delovne organizacije vključi čim več mladih deklet in fantov; le tako bodo naše vrste dovolj močne.
Jože Lavš
Namišljen požar — seveda, bila je le vaja
SPREHOD PO NAŠEM GLAVNEM MESTU
V lepem, sončnem jutru smo se počasi spuščali na letališče Surčin. V pričakovanju nečesa novega in dobre volje smo po pristanku vstopili v avtobus, ki nas je popeljal proti Beogradu, najprej na ogled mesta.
Pot je vodila mimo Kongresnega centra »Sava«, mimo otoka na reki Savi — Ade Ciganlije, znanega športno-rekreacijskega centra, do 511 m visoke planine Avale, na kateri stoji Spomenik neznanemu junaku, simbol borbe za svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov. Nedaleč stran je 200 m visok TV stolp, v vznožju Avale pa stoji spomenik v obliki zlomljenega letalskega krila, postavljen v spomin sovjetskim vojnim veteranom. Svojevrsten vtis, da Kalamegdan, trdnjava s parkom, nekakšen simbol Beograda z vrsto kulturnozgodovinskih spomenikov — npr: Spomenik zmage. Grobnica narodnih herojev, Rimski vodnjak itd. Od tu je enkraten pogled na izliv reke Save v Donavo. Skratka, še in še bi lahko naštevali, vendar samo naštevanje ne pove ničesar. Znamenitosti ne zmanjka in treba jih je videti, kajti vsaka ima svoj pomen.
In potem Dedinje: park, ogled muzeja in Hiše cvetja. Tu — kot da se je za hip ustavil čas. S posebnimi občutki in spoštljivostjo se zazreš v marmornato grobnico, negibno stražo, čudovito cvetje in misli ti otopijo; v srcu nosiš eno samo besedo — TITO.
Prehitro je minil dan in ko se vračaš, razmišljaš, bogatejši za nova spoznanja. Četudi ti je mesto mogoče že poznano, ga vedno doživljaš na nov način. Raznovrstne zanimivosti: spomeniki, parki, stolpnice, ulice, trgi... vse to so kot delci, ki jih sestavljaš v mozaik in si iz njih ustvariš celoto, podobo mesta. Žal, le na zunaj. Spoznati ljudi, njihov temperament, način življenja in navade — za to je potrebno vsaj nekaj časa živeti v mestu in z mestom.
Darja
ZAVOLJO	POMANJKANJA
PROSTORA	BOMO NEKAJ
SESTAVKOV	OBJAVILI V
PRIHODNJIH ŠTEVILKAH.	
	UREDNIŠTVO
REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 30. APRILA 1982
Povprečno doseženi odstotki stimulacije v letu 1981
Osebni dohodek delavca delimo na njegov fiksni in na variabilni del. Fiksni del je določen z vrednostjo oz. oceno sestavljenosti del in nalog, ki jih delavec opravlja (številom točk) in urnim fondom ter vrednostjo točke. Variabilni del (stimulacija) pa je določen z merili za ugotavljanje količine, kakovosti in gospodarnosti dela oziroma z doseženimi rezultati poslovanja. Medtem ko se postavke, ki determinirajo fiksni del osebnih dohodkov, spreminjajo na daljši rok, pa se determinante variabilnega (spremenljivega, gibljivega) dela OD spreminjajo v vsakem obračunskem obdobju (mesecu). Kot smo že omenili, se uporabljajo v DO različna merila stimulacije (nagrajevanja) glede na delo, ki ga delavec opravlja in možnosti uspešnosti njegovega dela oziroma prispevka k novoustvarjeni vrednosti.
Za ugotavljanje delovnega učinka delavca in kvalitete opravljenega dela uporabljamo individualno merilo NORMA-KVALITETA, ki je primemo za večino del v neposredni proizvodnji na delovnih mestih, kjer je uspešnost dela v največji meri odvisna od posameznika. Veliko je tudi del, kjer bi bilo individualno določanje učinka delavca brez smisla, saj le skupinski delovni učinek oziroma dosežena kvaliteta daje sintetični izraz uspešnosti. Za takšna dela in naloge se uporablja merilo PROIZVODNJA-KVALITETA, in sicer po organizacijskih enotah (obratih, izmenah, skupinah). Za ugotavljanje uspešnosti se uporabljajo tudi druga posebna merila, ki so odvisna od značaja opravljenih del. Pri tem velja omeniti merila, ki jih določajo: dosežena realizacija in dohodek glede na plan, zaloge (materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov, vse zaloge) glede na normativ, število prevoženih kilometrov in dosežena prodajna vrednost. Navedena merila nastopajo izolirano ali pa kombinirano glede na dela in naloge.
Stimulacija po vseh zgoraj navedenih merilih je lahko__ samo enaka ali večja od 100 % oziroma enaka ali manjša od 120 %• Dejansko so bili doseženi povprečni odstotki stimulacije v letu 1981 po posameznih merilih in organizacijskih enotah naslednji:
TOZD
Proizv. izdel. iz sint. vlaken Maloprodaja
Restavracija in počit, domovi Konfekcija
Delovna skupnost skup. služb Delovna organizacija
POVPR. ODSTOTEK	ŠTEV. DEL.
14,9	529
16,5	28
6,8	19
14,8	290
10,6	104
14,3	970
TOZD PROIZVODNJA
Norma kvaliteta:
Oddelek	Preseganje norm	Kvaliteta	Povpr. odstotek	Število delav.
1	2	3	4	5
Predilnica	18.4	2.4	20,8	42
Sukalnica	13,5	2.4	15.9	27
Pripravljalnica	25.6	2.7	28.3	32
Tkalnica	13,8	2.7	16,5	114
Oplemcnitilnica	25.7	2.6	28,3	51
Skupaj	19,2	2,6	21.8	265
Skupinska norma	kvalitete:			
1	2	3	4	5
A Predilnica	16,2	2.4	18,6	2
B Sukalnica	13,9	2,4	16,3	11
C Predilnica	18.9	2,4	21,3	2
D Tkalnica	10,1	2.7	12,8	10
E Pripravljalnica	23.6	2,7	26,3	2
Skupaj	13.8	2,5	16,3	27
Druga oblika stimulacije:
		Povp.	Število
Merilo	Šifra	odstotek	delavcev
PKp	20	6,2	15
PKp Znp	21	6,7	3
PKt	22	4,8	57
PKt Znt	23	5,2	2
PKtsl in s5 — bombaž	24 in 28	4,4	5
PKts2 in s6 — sintetika	25 in 29	4,8	6
PKts3 in s7 — ATR	26 in 30	4,7	11
PKts4 — brezčolnične statve	27	4.8	4
PKts8 — šusomati	31	10,5	2
PKtizl in iz2	32 in 33	4.8	2
PKtizl Zntl in Znt2	34 in 35	5.2	2
PKo	36	5,1	17
PKo Zno	37	5,2	3
R-Dtozdl	38	9,0	86
R-D-Ztozdl	39	9.0	1
Rptozd	86	9,8	21
Skupaj		7,0	237
TOZD skupaj		14,9	529
TOZD KONFEKCIJA Norma kvaliteta:				
Oddelek	Preseganje norm	Kvaliteta	Skupaj	Stevilc delav.
1	2	3	4	5
Konfekcija Radomlje	5,5	2,5	8,0	45
Konfekcija Mengeš	11,7	2,5	14,2	28
Konfekcija Mokronog	10.4	2.5	12,9	52
Konfekcija Peče	2,2	2,5	4,7	24
Konfekcija notr. opreme	19.1	2,5	21.6	22
Težka konfekcija	24,5	3,0	27,5	32
Kov. konstrukcije	20,1	3,2	23,3	23
Skupaj	13.6	2.6	16,2	226
Franc Velepec
4. junij - dan krvodajalcev
V skromno priznanje krvodajalcem je Rdeči križ v Sloveniji uvedel »Dan krvodajalcev«, ko se človekoljubov spomni družba v časopisih, radiu, televiziji in na preprostih proslavah. Za dan krvodajalcev so izbrali 4. junij v spomin na
datum, ko so v Ljubljani leta 1945 konzervirali prvih 19 steklenic krvi.
V naši delovni organizaciji je tudi letos uspela krvodajalska akcija. Prikaz:
Plan št. krvod.: 142	Prijav krvod.: 126	Odklonjeni: Darovalo kri:	(na zdrav. pregledu) 121	4
V dnevih krvodajalske akcije so darovali		kri naslednji člani delovne organi-
zacije: 1. 4. 1982:	Cesnik Ivica	Rode Ignac
Uštar Helena	Selan Milena	Melkič Bojan
Brate Barbara	Rahne Ana	Pipan Zofija
Prestor Marija	Hren Anton	Gotovac Marija
	Narat Marica	Hafner Janez
2. 4. 1982:	Bergant Zofija	Gerbec Ivana
Rejc Ivanka	Berdajs Joži	Ulčar Nevenka
Sršen Marta	Strehar Joži	Kočevar Slavka
Mukavec Marija	Banko Cirila	Lončar Franc
Učakar Helena	Baloh Mato	Bohorč Milena
Pavovec Milena	Gregorin Francka	Korunič Marija
Kušar Karla	Letnar Heda	Mikola Elizabeta
Merkužič Marija	Jemec Bernard	Rauh Draga
Bergant Danica	Kavka Franc	Rokavec Fanika
Strmšek Marija	Begič Nuraga	Zajec Fanika
Tratnjak Terezija	Oraščanin Hazim	Kerč Tončka
Klemenčič Tončka	Majdič Francka	Grm Breda
	Žerak Fani	Gorjup Marija
9. 4. 1982:	Hajdinjak Nace	Gorjup Stanka
Perko Pepca	Drolc Marija	Škorjanc Majda
Opaškar Franc	Marinšek Vlado	Kavčič Erna
Verbič Stane	Vrtačnik Janez	Dimc Marija
Drčar Marjan	Cerar Lojzka	Doma Avgust
Jerin Boris	Andrejka Vika	Štrukelj Ida
Jurak Majda	Majdič Majda	Juras Kati
Benda Franc	Peterka Karla	Mrvar Milena
Cerar Slavka	Kočar Doroteja	Oršič Katarina
Pavli Urška	Salkič Serka	Kos Jelka
Hren Tončka	Prosenc Cveta	
Juhant Štefka	Galun Kristina	13. 4. 1982:
Lončar Angela	Hribar Sandi	Pogačar Olga
Stražar Drago	Svetec Stane	Ulčar Helena
Novak Franc	Stojanovič Mirjana	Doboviček Magda
Rode Stane	Hribernik Alenka	Pipan Marjan
Prša Alojz	Kuhar Zvone	Koželj Vera
Urankar Roman	Salika Marta	Kohek Bernarda
Pestotnik Dane	Guberinič Drago	Dervarič Drago
Vidergar Danica	Korošec Marinka	Zupan Anton
Kavčič Cirila	Kramberger Fani	Florjančič Marija
Cerar Anton	Kukovec Angelca	Rihtar Gizela
Kveder Lojzka	Vrenjak Zofka	Janc Angela
Smon Marko	Torkar Milka	Grošelj Ljudmila
Petaci Lidija	Sušnik Vika	
Imenovanim in ostalim sodelavcem, ki so kakorkoli sodelovali v krvodajalski akciji gre posebna zahvala za humano delo.
MAJDA ŠKRINJAR
»Oh, kako me življenje tepe!« je vzdihovala žaba, a je končno prišla do spoznanja, da je boljše biti tepen kot povožen.
PREBUJANJE
Z zaspanimi očmi pogledam v svet,
v sončno jutro, v cvetove nageljnov na oknu pred seboj.
Razposajeni kriki,
otroški jok,
ščebctanje ptic ...
vse to mi ne pomeni nič.
Zamižim pred tem življenjem
in z mislijo se vrnem v noč,
v svet — ki ni pravi,
ki je le spomin
na vse dneve,
ure in trenutke,
ki jih s tabo preživim.
Trenutek s tabo ni minljiv to je sreča in norost, to so želje,
to je nežnost in omama strasten objem ... trenutek s tabo — to je vse,
kar si ta hip želim.
Cvetoča češnja
NIKOLI KONČANA IGRA
Stopila je v zakajen, majhen, z glasbo in govorom napolnjen
prostor.
Nihče se ni ozrl,
le nekdo,
ki jo je imel rad.
Pričakoval jo je, hrepenel po njej...
Ona pa ga je le bežno pogledala niti nasmehnila se mu ni.
Stopila je mimo njega, njene oči so iskale drugega in zagledale so ga — kot vedno s kozarcem in s cigareto v roki naslonjenega na »šank«.
Stopila je k njemu
in se mu srečna smehljala.
In spet je stopila mimo njega, ki jo je imel edini resnično rad.
O. Lipovšek
Potujoča galerija v industriji
POSVET VODSTEV 00 ZSMS IZ OZD
Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Domžale organizira redna srečanja vodstev osnovnih organizacij ZSMS iz organizacij združenega dela vsakič v drugi delovni organizaciji. Organizacijo drugega letošnjega srečanja smo prevzeli mladi iz naše DO na prvem posvetu, ki ga je pripravilo 00 PTT Domžale. Posvet je bil v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri v sejni sobi. Ker je bil predsednik KMD upravičeno odsoten, je sestanek vodil predsednik naše OO, ki je najprej predstavil osnovno organizacijo gostiteljico posveta, njeno organiziranost in delo. Po dolgi razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh 00, smo glede evidentiranja mladih za mladinske delovne akcije ugotovili, da predstavlja oviro za zadovoljivo udeležbo nezainteresiranost mladih. Premalo je namreč predlaganih kandidatov, tako da pristojna komisija v DO praktično nima možnosti odločati glede na racionalno razporeditev delovne sile, saj je postavljena pred dejstvo: eden ali dva kandidata. Predstavnik OK ZSMS nas je seznanil z načrtovanimi obiski predstavnikov OK ZSMS po osnovnih organizacijah. Z obiski želimo ugotoviti stanje v konkretni OO ZSMS, vabljeni pa so tudi predstavniki DPO in individualni poslovodni organi dotičnih OZD. Na posvetu smo ugotovili, da večina osnovnih organizacij nima težav finančne narave, saj njihove prihodke sestavljajo prihodki od članarine, prispevki iz sklada skupne porabe in skupne akcije s sindikatom. Tudi tukaj smo našli nekaj izjem, za katere je prevladovalo splošno mnenje, da je krivda na strani mladih samih zaradi njihove premajhne aktivnosti in preslabe organiziranosti. Predstavniki 00 so nas tudi seznanili z dokaj pestrim programom v počastitev praznikov v mesecu mladosti. Dve uri, namenjeni za posvet, sta kar prehitro minili. Veliko je bilo še tem, o katerih bi se veljalo pogovoriti z mladimi iz drugih 00. Dogovorili smo se, da se v maju spet vidimo, gostitelj pa naj bi bila OO ZSMS Melodija Mengeš.
Franc Velepec
Nekdo je predlagal, da bi v naši jedilnici razstavili umetniške slike slikarja Borisa Jesiha.
Ko boste brati ta komentar (ne strokovno recenzijo) v Konoplanu, bo Jesih svoje slike razstavil že drugod. Skromno bom zato govoril le o slikah, ki so visele na krajši desni steni od vhoda v jedilnico in o tistih, ki so bile ob daljši steni. Ločnico bi napravil s tem, da bi govoril najprej o velikih slikah in potem o manjših — po velikosti (in po ceni). Predno bi sc lotil ocene z umetnostne strani, bi rad povedal, da vem o umetnosti le to, da se ji po latinsko reče »ars«. Tudi tega sem se učil, da razlikujemo tri slikarske zvrsti: perorisbe ali grafike, akvarele in oljne slike.
Tokratna razstava je bila v celoti iz prve zvrsti z nekaterimi posebnostmi, ki karakterizirajo avtorja. Jesihovi motivi so vsi iz narave. Spodnji del slik je vedno zavit v tančico dvigajoče se megle. Tisti del, ki je predmet slike, pa je narisan z mojstrsko roko. Poskušal sem najti napako v tem ali onem motivu, pri tej ali oni sliki. Pa je nisem. To ocenjevanje je bilo več kot laično.
Posebnost umetnika Jesiha pa je v tem, da daje vse svoje motive pod bolj ali manj domiselne grafične mreže. Pri teh mrežah sem imel vtis, da so nekatere preveč umetniške in tako nehote zmanjšujejo vidnost slike pod njimi. Tudi z vsemi barvami teh mrež ne soglašam.
Zato, ker nas (udi) stabilizacija vedno bolj odmika od umetnosti (slikarske, gledališke ali glasbene), so nam tudi vrednosti posameznih del precej tuje. Slikarji sodijo v
skupino svobodnih umetnikov, ki nemalokrat životarijo od bednih dohodkov, ki jih imajo od prodaje svojih stvaritev. To je zato tudi širokim množicam jasno, da vsako sliko, tisto, ki jo je ustvaril v nekaj urah ali tisto, za katero je potreboval nekaj dni, ne more prodati za 4.000 din ali celo manj. Toliko zasluži dandanes delavec pri stroju v Induplati v največ osmih dneh. Veliko del (slik) ima običajno tudi veliko ceno. Tudi pri slikah Borisa Jesiha smo videli slike, ki so bile ocenjene s 50.000 dinarji. Takšne slike ne proda vsak dan, kadar pa se to le zgodi, ima dober dan. Zakaj bi ga slikar ne imel.
No, na kraju še o slikah na splošno. Cena umetninam raste z njihovo starostjo. Drugič, ko postane nek umetnik znan, cene njegovim stvaritvam skokovito narastejo. Od domačih imen bi naštel originale, ki so jih naslikali Maksim Gaspari, Albert Sirk, Dore Klemenčič, Spacal in še mnogi drugi, da ne pozabim na velikega mojstra grafike Božidarja Jakca. Od tujih pa omenjam samo Pabla Picasa in Salvadorja Dalija.
Kdo od slikarjev je dobil za prve slike kaj več kot miloščino in koliko jih na svetu danes »lahko« kupi kakšno od slik svelovnoznanih slikarjev!
Po statistiki nam je poznano, da je med našimi sodelavci veliko takšnih, ki so si uspeli s pridnostjo in varčevanjem zgraditi svoj dom. Samo predlog je to: okrasite notranjost vaše najlepše sobe s kakšno umetniško sliko. Morda jo boste lahko kupili za soliden znesek in morda bo prav ta slika kdaj pozneje vredna celo bogastvo. Morda!
Razstava slik v naši jedilnici v Jaršah
ZAHVALA
Celotnemu kolektivu Induplati Jarše in odboru tovariške samopomoči se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo prejela za zdravljenje mojega sina.
Ančka Močnik
obvestila iz Kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Horvat Jože, not. transp. pripr., vstopil 25. 3. 1982,
2.	Babič Milanka, tkalka, vstopila
5.	4. 1982,
3.	Fotivec Mojca, tkalka, vstopila 5. 4. 1982,
4.	Gerič Stana, tkalka, vstopila 19. 4. 1982,
5.	Matoic Anka, vodja izmene v oplem., vstopila 19. 4. 1982,
6.	Mijič Ljuba, čiščenje prostorov, vstopila 19. 4. 1982,
7.	Pirc Sonja, tkalka, vstopila
1.	4. 1982,
8.	Pranič Cvetka, tkalka, vstopila 22. 4. 1982.
Izstopi:
1.	Kurent Ivan, vratar, upokojen 3. 4. 1982,
2.	Pejič Mijo, not. tran. v tkalnici, odšel v JLA 5. 4. 1982,
3.	Zajc Stanislav, notr. tran. v priprav., odšel v JLA 7. 4. 1982,
4.	Perič Nedeljko, elektrikar, odšel v JLA 6. 4. 1982,
5.	Maček Suzana, stroj, in ročno vezanje, upokojena 30. 4. 1982,
6.	Kos Terezija, previjalka, upokojena 30. 4. 1982,
7.	Šarc Zofija, tehn. admin., upokojena 30. 4. 1982.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
L Andrejka Vido, del. v cer. oddelku, odšel v JLA 3. 7. 1982.
TOZD MALOPRODAJA
Sprememb ni bilo.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Sprememb ni bilo.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstop:
Pogačnik Dimitrij, progr.-organ,-pripravnik, prišel iz JLA . 4. 1982.
Izstopov ni bilo.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
ANTONA FLORJANČIČA se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sodelavcem iz skladišč gotovega blaga, komercialnega sektorja, ople-menitilnice in fizikalnega laboratorija za podarjeni venec.
Hči Milka Narat
POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC 1982
Vrednost točke je bila nespremenjena in je znašala v btto vrednosti din 0,09. Povprečni osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja	din	10.985.—
TOZD Maloprodaja	din	13.200.—
TOZD Restavracija in počit, domovi	din	12.445.—
TOZD Konfekcija din 10.999.—
16.544.—
Pregled osebnih dohodkov za mesec marec za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog:
Delovna skupnost skupnih služb
Razred	Q N N o	Q g-N S	Q Š N m	N F 0 5	(/) c/)
	o £	O ”	O S E- £		cn
	E-4 D-	h S		C— V	Q
7000—8000	20			16	
8000—9000	45			49	
9000—10000	94		2	61	4
10000—11000	138	1	3	59	7
11000—12000	105	5	6	22	4
12000—13000	40	10	3	31	8
13000—14000	28	4	2	10	12
14000—15000	25	1	1	15	11
15000—16000	10		1	3	8
16000—17000	6			3	8
17000—18000	2	2		7	11
nad 18000	4	2	1	7	34
Skupaj	517	25	19	283	107
Najnižji OD	7123	10903	9176	7152	9398
Naj višji OD	25658	24808	21840	28328	34083
Povprečni OD	10985	13200	12445	10999	16544
Bolniški	izostanki	v mesecu m		a r c u	Sprem. druž. § članov v	N	Redni in pod. por. dopust	'1 I.*	Izpadle ure
TOZD	. i, > o ™ s	| a >	K s> 1!	■g 1 > si 2 5				
Proizvodnja izd. iz								
sintetičnih vlaken	535	6.38	0,58	0.92	0.07	1.46	9.41	9658
Maloprodaja	29	4.87				3.45	8.32	456
Restavracija in domovi	19	3,31		0,97			4.28	154
Konfekcija	293	5,66	0,79	1.15	0,40	2,23	10.23	5750
Delovna skupnost								
skupnih služb	111	3,91		0.52	0.13	2.70	7.26	1550
Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 987 delavcev in 2 vajenca.
Izostanki zaradi	bolezni	6,87 %
Izostanki zaradi	nesreč pri	delu	0,55",,
Izostanki zaradi	noseč, in poroda	0,72
Izostanki zaradi	pod. por.	dop.	1,14"»
Skupaj:	9.28
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage mame
MARIJE EMERŠIČ se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice za izraze sožalja ter denarno pomoč.
Še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hči Ana Sankarič
ZAHVALA
Ob smrti najinega dragega očeta
ANTONA KOSI se zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč.
Hčerki Brigita Kosi in Ema Kavčič
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).