GLASILO OBČINE LUKOVICA Maj 2002, letnik 4, številka 5 ML Obisk na gradbišču Kmalu po novozgrajeni avtocesti do Kompolj Vtorek, 16. aprila, je potekala 5. seja Komisije za spremljanje priprav in izgradnjo avtoceste v Šentvidu pri Lukovici. Tema pogovora je bila podrobna informiranost o delih na avtocesti in izvajanje ukrepov na cesti G I-10. Nato je sledil ogled del na trasi avtoceste na odseku Krtina - Kompolje. V celoti so se seje udeležili člani imenovane komisije in njihov predsednik Janez Miklavc, ki je sejo tudi vodil. Prisotna sta bila oba podžupana, Janez Hrovat in Franc Cerar, ter predsednik KS Lukovica Stanislav Smerkolj. Na vprašanja je odgovarjal Aljoša Brus, direktor Družbe za državne ceste - Projekt 2. Najprej je Janez Miklavc, predsednik Komisije za spremljanje priprav in izgradnjo avtoceste, vsem prisotnim pojasnil, kako potekajo dela na odseku AC Krtina - Kompolje, ki naj bi bil odprt za promet predvidoma v začetnih poletnih mesecih. Gre za 6,1 km dolg odsek, za katerega se ho v drugi gradbeni etapi porabilo 11 milijard, v tretji pa 9,8 milijard tolarjev. Nakazal je tudi vsa nadaljnja dela in v povezavi z njimi tudi ptedvidene finančne Kompolje - nastajajoča cestninska postaja in izvoz na obstoječo magistralno cesto. Foto: Marta Lavrič stroške na odseku Kompolje-Blagovica, kjer mora po predvidenem načrtu promet steči leta 2004 in na Trojanah leta 2005. Obstoječa dela na avtocesti Krtina-Kompolje je strokovno obrazložil tudi inženir Aljoša Brus. Istočasno z odprtjem avtoceste na tem odseku bo zaživela tudi cestninska postaja v Kom-poljah, je pojasnil. Dela na zadrževalniku vode Drtijščica in vodnem rovu so zaključena. Trenutno potekajo dela na mostovih, prav tako je v gradnji odtočni objekt v Krašnji - zapornični del v strugi Radomlje. Obe podjetji, Istrabenz in Petrol, s polno paro gradita bencinski črpalki. Vse našteto naj bi bilo ob odprtju avtoceste v funkcioniranju, smo izvedeli. V kratkem bodo začeli z gradnjo čistilne naprave desno pod Krtinskim hribom v smeri Ljubljane. V zvezi z njo pa je v gradnji kanalizacijski kolektor vse do vasi Kompolje. Seveda je Aljoša Brus pojasnil tudi tehnološko spremembo na čistilni napravi. Nadaljevanje na 2. strani Zastava občine Lukovica v družbi zastav sosednjih občin pred geometričnim znamenjem. Več na 5. strani. Foto: Danilo Kastelk IZ VSEBINE Nadvoz v Kompoljah 4 Vrtec v Lukovici 6 Dan odprtih vrat v OŠ 9 Mozart na Limbarski gori 12 Gasilska zveza Lukovica 13 Revije pevskih zborov 14 0 telefonskih priključkih 15 Šport od vsepovsod 17,18 Birma v župniji Brdo 21 Razpisi, kronika 22 aktualno Rokounjač Spoštovane bralke in bralci! V naše domove prihaja Rokovnjač v nekoliko prenovljeni podobi. V diki in besedi smo ga oblikovali člani novega Uredniškega odbora, seveda tudi z vašo pomočjo, dragi dopisniki, ki ste nam poslali prispevke, Naj se ob tej priložnosti zahvalim Občinskemu svetu Lukovica za potrditev in zaupanje. Da je pred nami zahtevna in težka naloga, bo držalo! Vsaj nekateri smo se ž.e nekoliko utrdili v prejšnjem mandatu in delu v prid sprejemali vse dobre nasvete odgovornega urednika g Vilija Golota ter skupaj z njim okušali, da novinarsko delo v domačem kraju ni lahko. Tako rekoč smo orali ledino in se ob izkušnjah učili. Za vse dobro bivšemu uredniku iskrena zahvala! Novo uredništvo si je zamislilo časopis in njegovo programsko zasnovo nekoliko bolj približati občanom, saj smo na terenu pogosto ugotavljali, da ljudje želijo več izvedeti o delu občinske uprave, o videnju problemov v naši občini Občinskega sveta, o delu raznih komisij in odborov ter društev. Bolj bomo prisluhnili posameznim problemom in aktualnim dogodkom v krajevnih skupnostih. Pomembno je, da smo občani dobro informirani o z.adevah, ki nam v tem prostoru pomagajo k boljšemu življenju. Nikogar ne bomo žalili- Včasih pa je le potrebno kakšen problem realno in kritično izpostaviti tudi v medijih, saj je znano, da ga že s samo objavo za javnost lahko omilimo, premaknemo Z mrtve točke ali pa se zanj najde jrrava rešitev. Ne pomišljajte, dragi občani! Pišite nam o stvareh, ki vas zanimajo. Mi pa se bomo potrudili, da bomo prišli do pravih informacij in strokovnih nasvetov ter jih pravočasno objavili. Prav zato bomo v časopisu poseben kotiček namenili vašim aktualnim vprašanjem, ki jih boste lahko posredovali od sedaj dalje tudi po E-mailu rokovnjac@lukovica.si. Predvsem me veseli, da postajajo mediji - zlasti tisk v svobodni Sloveniji bolj odprti za ljudi, kar je bistvenega pomena za informiranje tudi na lokalni ravni. Naj omenim, da je pretekli mesec april našo občino zaznamoval z nekaterimi razveseljivimi dogodki na različnih področjih. Dan odprtih vrat v OS Brdo je bil osrednji dogodek naših šolarjev. V župniji Brdo je birmoval nadškof dr. Franc Perko. Tudi na športnem in šahovskem področju so naši občani dosegli lepe rezultate. Občina je bila uspešna v čistilni akciji, kar velja posebej pohvaliti. Vzgoja v tej smeri je osnova, da nas bo naše okolje še bolj navdihovalo z lepotami, čeprav ga v času gradnje avtoceste nekateri doživljamo bolj pesimistično. Tu mislim na zgoščen promet, prah in hrup kot tudi na do sedaj še neizjnlnjene obljube gradnje nadvoza v Kompoljah. Ali nam bo uspelo realizirati obljubo države in DARS-a v samem začetku gradnje o brezplačni cestnini do Lukovice! Se veliko problemov obstaja v zvezi z gradnjo avtoceste, o čemer boste lahko brali. Ob koncu meseca pa smo doživeli še Peregrinov sejem. Čeprav je botrovalo aprilsko vreme, nas je sejem navdušil z izredno ponudbo. Ob izidu tega glasila bomo že v mesecu maju. Ljudje smo že kar dobro začutili, da tudi delo postaja vrednota in upam, da bodo novih delovnih mest na novi cestninski postaji v Kompoljah veseli naši občani. V nastajajočem čebelarskem centru Slovenije na Brdu so v aprilu odprli čebelama. Konec maja pa bo odprtje tega centra zelo slovesno, o čemer boste obveščeni že v tej številki Rokovnjača. Mesec maj je praznični mesec. Zagoreli so kresovi tudi v naši občini. Mladi Prepihovci pa so ga doživeli kar na Menini planini. To bo tudi čas za krajše ali daljše izlete, prve dopustniške dni, ki jih bodo nekateri verjetno preživeli v tem mesecu. Svoj pravi občinski praznik pa v tem mesecu praznujejo v sosednjih Domžalah. Tudi nam se ponujajo zanimiva doživetja v tem mesecu, najlepšem v letu, kar maj zagotovo je. Praznujte ga po svoje. iS Marta Lavrič, glavna in odgovorna urednica Nadaljevanje s 1. strani Kmalu do Kompolj Temu pojasnilu je sledila njegova razlaga o potrebnih posegih tudi na obstoječi cesti G I-10, ki zaradi gradnje AC v tem okolju prav tako zahteva dodatne spremembe. Vprašanja članov komisije so kar deževala, kar kaže, da je gradnja avtoceste povzročila veliko dilem, problemov in zapletov pri ljudeh v tem okolju. Nekatere probleme pa si ljudje povzročimo sami, saj je v občini še veliko nerešenih odkupov zemljišč, ki slabo vplivajo na dokončanje posameznih del, sta menila inženir Aljoša Brus in Janez Miklavc. Dolina zajema kar šest nadvozov, ki jih je potrebno urediti in opremiti z javno razsvetljavo. Rečeno je bilo, da še vedno ni rešen odkup zemljišča pri križišču za Zlato polje, kar ovira njegovo izgradnjo. Izpostavljene so bile cestne ureditve na Prcvojah in na trojanskem predelu, ki jih bo potrebno čimprej dokončati. Nerazsvetljeni mostovi nad avtocesto bodo lahko nevarni je omenil podžupan Franc Ccrar. Križišče v Podzidu, ki ni opremljeno z javno razsvetljavo in zato nevarno, je bila pripomba člana komisije Trojan. Trojančane zanima tudi izgradnja vodovoda v Podmilju. Prav tako še ni rešeno vprašanje o križišču proti Gradiščem ter ureditev pločnikov v Lukovici pri Stari pošti. Vse to se bo uredilo še v letošnjem letu pred odprtjem avtoceste. Jeseni bosta zgrajeni avtobusni postajališči v Spodnjih Lokah in v Podmilju. Član komisije iz Blagovice je želel odgovor na vprašanje O obcestni ureditvi s pločnikom od Spodnjih Lok do Blagovice. Problem je nastal pri samem razpisu, saj se je eden od ponudnikov za izvedbo del pritožil, ker ni bil izbran, je pojasnil Aljoša Brus. Ce ho porrehen nov razpis, se bo izgradnja pločnika zavlekla. Turistično društvo in krajani iz Gradišč so posredovali veliko vprašanj. Zanima jih, kaj bo z dovozno potjo do zajezitve, bo asfaltirana? Odgovor je bil pozitiven. Zaradi umestitve turistične dejavnosti v svoj prostor so dali pohudo, tla bi jezero zaživelo vsestransko v sožitju z naravo in okoljem. Skrbi jih, kdo vse ho upravitelj jezera in kakšni hodo pristopi do njega. Se vedno ni rešena cesta, ki vodi iz vasi do jezera. Gradiščane je tudi zanimalo, kaj je z elektrovodim za strojnico ob jezu. Izvedeli so, da se bodo najverjetneje morali zadovoljiti z električnim agregatom, če ne bodo pridobili vseh podpisov služnostnih pogodb s strani vaičanov. Trenutno poteka nova cenitev, zato se cilj odmika. Predstavnik iz Krašnje je podal pripombo na kažipot v Krašnji, ki ni na pravem mestu. Postavil je vprašanje v zvezi z izgradnjo drugega dela obcestne ureditve s pločnikom v Kompoljah - v smeri Trnjave. Odgovor Aljoše Brusa je bil negativen s pojasnilom, da se je v Kompoljah izvoz iz avtoceste ptestavil iz prvotne točke pri cestninski postaji proti Krašnji, zato izvoz neposredno ne ogroža tega dela obstoječe ceste. Pod velik vprašaj je v Kompoljah izpostavljen tudi nadvoz, o čemer je vse prisotne informiral Janez Miklavc in podal mnenje vaščanov Kompolj o nujni izgradnji tega nadvoza, ki je hil potrjen v prvotni uredbi. Nato je bilo govora tudi o cestninski postaji v Kompoljah. Mnenje prisotnih je bilo proti obljubljenim cestninskim zaporam, ki jih predvideva vzpostaviti naša država na relaciji Ljuhljana-Kompolje. Franc Barlič je podal konkretno pripombo o zagotovilu ob gradnji avtoceste, da naj bi imeli domačini brezplačno cestnino, kar je bilo sklenjeno pred gradnjo. Pojasnilo Aljoše Brusa je bilo, da je v letošnjem letu naša vlada sprejela sklep o postopnem uvajanju cestninskih zapor na slovenskih avtocestah. Dokaj burni razpravi je sledil ogled na gradbišču avtoceste od Krtine preko Lukovice do zadrževalnika Drrijščica, Trnjave do cestninske postaje v Kompoljah. Na terenu so posamezniki postavili še dodatna vprašanja in izmenjali mnenja, za katera upajo, tla se hodo upoštevala. čas praznikov Zapisali so Živel prvi maj! Mnogi so že pozabili, kako so praznovali prvi maj še pred nekaj leti. Počasi nam spomin seže na praznovanja, ko smo z vsemi častmi odpirali nove proizvodne obrate, tovarne. Danes tega ni več. Praznovanja so vsako leto bolj skromna, saj je sindikalna denarnica čedalje bolj suha. Tudi mladim se "fijakanje" z odvitimi izpušnimi cevmi ne zdi več zabavno, saj je zjutraj prav prijetno malce poležati. Tradicijo pa ohranjajo še godbeniki, ki na dan pred prvim majem od njihove ustanovitve prirejajo krajše koncerte po naši občini. Začnejo na najvišji točki v občini na Trojanah, sledijo si Rlagovica, Krašnja, Lukovica, Zlato polje, Rafolče, Videm in na koncu še Prevoje, kjer zaigrajo tudi kakšno vižo več, saj je tam doma največ godbenikov. Različni sprejemi pa jih ne odvrnejo od nastopanja, tako je razočaranje oh maloštevilnem občinstvu v Lukovici popravila velika množica na Vidmu, kjer koncert godbe spremenijo kar v vaško veselico v malem. Se nekje ohranjajo tradicijo - v Praprečah mlado m staro sodeluje pri postavitvi mlaja in to že nekaj let uspešno. Ena, dva, tri in oh pomoči tehnike je mlaj stal in tudi naslednje leto ho verjetno tako. Po hribih so zagoreli kresovi, zaslišala se je pesem. Nekje se še znajo poveseliti, znajo praznovati, vendar jutri bo za mnoge nov delovni dan. Novodobni gospodarji ne poznajo nobenega praznika, le denar. Denar je, žal, še vedno sveta vladar. (b djd Pozdrav prazniku dela Spodobi se in pravično je ....., tako nas uči krščanska vera, tako naj hi bilo prav tudi v vsakdanjem življenju in tako je tudi prav, da so na tak način počastili letošnji prvi maj v Blagovici. Krajevna skupnost, Prostovoljno gasilsko društvo, Planinsko društvo in Aktiv podeželskih žena so letos skupno otganizirali oziroma povabili pihalno godbo iz Lukovice, da je odigrala kar nekaj lepih skladb v počastitev praznika dela. Ob lepih in ubranih zvokih lukoviške godbe je na igrišču v Blagovici oh zgodnji popoldanski uri zadnjega aprila uživala kar lepa skupina ljudi z otroki. Verjamem, da bi jih 5 Godna iz Lukovice. bilo še več, če bi bila ura malo bolj primerna in bi ne bil za marsikoga še delovni dan. Toda začetek je bil dober. Pa niso uživala samo ušesa, tudi pogled na prelepe uniforme godcev je bil čudovit. Lepo je, da se je pihalna godba odzvala vabilu organizatorjev in predsednik PGD Blagovica Milan Florjančič se jim je zahvalil tet jih povabil zopet naslednje leto. Godbi se je mudilo naprej v druge krajevne skupnosti, da pa ne bi odšli lačni in žejni, so poskrbele žene iz APŽ Blagovica -Trojane. Čas neusmiljeno beži in se spreminja, spreminja se tudi odnos do delovnega človeka, v spominu pa ostajajo takšni drobni, čudoviti trenutki. »*> Milena Bradač Prvi maj ni več praznik, kot je bil včasih Prvi maj ni več praznik kot je bil včasih. Vendar nekateri še vedno vztrajamo in svoj praznik obeležimo z izletom na ljubljanski Rožnik ali na kak drug hrib. Na Rožniku se srečamo s prijatelji in znanci, se pozdravimo, poklepetamo, popijemo ta "zelenega" in se z rdečim nageljnom v gumb-nici odpravimo domov z zavestjo, da naša preteklost ni povsem pozabljena. Sedanji čas marsikomu ni naklonjen. Veliko ljudi je ostalo brez redne zaposlitve. Nekaj jih je na njihov račun obogatelo in tako ne eni ne drugi ne zmorejo sproščeno praznovati. Moram priznati, da sem bila letos prijetno presenečena, ko sem na Ciciju zagledala mlaj in vrh njega je nad Krašnjo plapolala slovenska zastava. Kar ponosna sem bila, da so še ljudje, ki na naš delavski praznik niso pozabili. Tudi kres na Češnjicah in na Korenu sta mi polepšala letošnje praznovanje. A Magda Kreft TURIZEM IN PODJETNIŠTVO RokOUnjClČ Vrtec v Lukovici Gradbena dela se bližajo koncu Gradnja našega za nekatere težko pričakovanega in prepotrebnega vrtca se bliža h koncu. V notranjosti vrtca tako polagajo še zadnje metre keramike, opravljajo slikopleskarska dela in obloge stropov v mansardi ter strojne in elektro inštalacije. S primerno izsušeno vlago bo možno polagati tudi parket in ostale talne obloge. Tudi zunanjost vrtca bo sedaj začela dobivati svojo končno podobo. Tako urejajo vodotoka Vrševnika in Tanika, teren za pešpoti okoli vrtca in most kot povezavo med dvoriščem in dostopno cesto. Pripravlja se že razpis za notranjo opremo, ki je potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja, ostala oprema pa bo naročena, ko bo znano vodstvo vrtca. Načrtuje se, da bodo vsa dela končana do konca julija 2002, saj je takrat predviden tehnični prevzem. Tako ho možno z vsemi pozitivnimi testi pridobiti uporabno dovoljenje v avgustu 2002. Vsa sredstva so v proračunu zagotovljena in z dokončanjem objekta je tega potrebno predati osebju, ki bo tam zaposleno. Predvideno aktiviranje vrtca za otroško varstvo je v septembru 2002. Tikrat bomo pridobili prvi objekt za predšolske Otroke v Lukovici. Na 970 kvadratnih metrih prostorov v pritličju bodo prostori za malčke, WC in umivalnice, terase, telovadnica, kuhinja in pisarne. V mansardi pa še pralnica, prostor za hišna opravila in arhiv. Ostali prostori v mansardi bodo dokončani v 4- gradbeni fazi in njihov namen še ni določen. Otroško igrišče je na južni strani, terase pa bodo pokrite s pergolo, kar naj bi zagotavljalo nekaj suhega svežega zraka tudi v dežju. Na otroškem igrišču velikosti 1600 kvadratnih metrov bodo vlakci, peskovnik, gugalnice, drogovi, tunel... Na severni strani pa bo tudi 1000 kvadratnih metrov veliko dvorišče s 1 3 parkirnimi mesti. Vrtec bo tako po opremljenosti srednjega kakovostnega razreda. Letos bo urejeno tudi križišče na državni cesti z voznim pasom za zavijanje v levo, s čimer bo poskrbljeno tudi za večjo varnost prevoza otrok do vrtca. Sedaj pa nekaj podatkov, na katete verjetno že nestrpno čakate vsi starši malih nade-budnežev. Vrtec bo imel 5 oddelkov - 2 oddelka s po 14 otroki od 1. do 3. leta starosti, 2 oddelka s po 24 otroki od 3. do 6. leta starosti in 1 oddelek s po 24 otroki za malo šolo. Zaposloval naj bi vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, kuharja, hišnika, perico, čistilca in računovodsko-administrativnega delavca. Zaradi majhnosti samega vrtca bodo dela lahko tudi deljena. Javni razpis pa je v prvi vrsti odvisen od same organizacije vrtca. Ta je lahko samostojen, kot enota šole ali pa je podeljena koncesija drugemu zavodu. Za pripravo na vpis otrok je občina Lukovica izvedla predhodno anketo o interesu med starši potencialnih "kandidatov-otrok". V anketo so zajeli otroke, rojene od 1.1.1996 do 31.12.2001. Vseh je 378, po vrnjenih anketah pa je število interesentov 130. Ce na hitro preračunamo kapaciteto in kandidate, vidimo, da je število teh za 30 % večje. Na občini pravijo, da je panika nepotrebna, saj se po podatkih iz drugih krajev razlikuje interes na predhodnih anketah od dejanskega vpisa ravno za teh 30 %. Veliko ljudi je zainteresiranih za vrtec, vendar si, če imajo možnost varstva doma, zaradi cene premislijo. Občina sicer krije od 20 % do 90 % cene vrtca, višina pokrivanja pa je odvisna od dohodka na člana družine, vendar je za nekatere tudi to preveč. Upajmo, da vrtec ne bo postal luksuz in privilegij premožnejših in da bodo kapacitete zadostne za vse malčke, katerih starši hodo potrebovali varstvo. Za konec naj poudarimo, da je po zagotovilu z občine dovolj ptostora in da hodo razpisi objavljeni, ko bo znano vodstvo vrtca, kar pomeni nekje v juliju 2002. 4S L. P. Foto: Gregor Zdovc 6. srečanje Podjetniške regije V lukoviški gostilni Pri Bevcu je bilo 5. aprila srečanje Podjetniške regije. Bodočo Podjetniško regijo zastopajo predstavniki iz občin Moravče, Domžale, Mengeš, Kamnik, Trzin, Vodice in Lukovica. Namen bodoče podjetniške regije je, da predstavi turistične znamenitosti ter rekreacijske in gostinske ponudbe iz omenjenih občin. Šesto srečanje, ki ga je vodil Franci Bernot, je že v tej fazi priprav, da bodo občine pripravile svoje predloge logotipa -grba in nato izbrale najboljšega za vse. Kasneje bodo izbrani logotip oziroma grb spravili v pravno formalni okvir statuta LTO (lokalna turistična organizacija), katerega bodo sprejeli občinski sveti občin Podjetne regije. Velik izziv za kolesarje so bodoče kolesarske pori, ki so jih predstavili pred stavniki iz občin Komenda, Domžal in Lukovice. Naj omenim, da so imele nekatere občine že pripravljene predloge, ostali pa jih bodo še pripravili. Za povezavo vseh poti skupaj v grafični obliki pa bo poskrbelo podjetje OiKOS d.o.o. iz Vira. Predstavniki občin Podjetniške regije se še niso dokončno opredelili o predlogih za gostinski objekt ali kmečki turizem, ki bi sodeloval na tekmovanju o urejenosti krajev. Veliko časa so namenili pogovoru o izobraževanju lokalnih turističnih vodnikov. Lokalni turistični vodniki hi morali imeti naslednja znanja: znanje vsaj enega tujega jezika, dobro poznavanji' zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine in etnologije. Občine se bodo morale dogovoriti o višini subvencije šolanja lokalnih turističnih vodnikov. V občinskih glasilih pa bodo tako v jesenskih mesecih objavili razpise za lokalne turistične vodnike. V občini Lukovica so prejeli ponudbo podjetja l.ogina za infomat. Predlog GOKT-a občine Lukovica je, da se Podjetniška regija odloči o nakupu, oh tem pa so predlagali lokacijo počivališče na AC v Lukovici, kjer bosta stala bencinska servisa in gostinski objekti. Večina občin Podjetniške regije se je strinjala, da je potrebno postaviti infomate, zraven pa je potrebno povabiti k sofinanciranju in oglaševanju vse zainteresirane turistične gostinske ponudbe regije. Naslednji gostitelj srečanja bo občina Moravče. Srečanje se je zaključilo s pogovori ob dobri ponudbi domače gostilne. A I hinilo Kaalelic Rokounjač turizem in podjetništvo Otvoritev čehclarne na Brdu pri Lukovici Vse za ljubitelje slastnega medu Dober mesec pred odprtjem čebelarskega centra Slovenije je v petek, 19. aprila, že odprla svoja vrata "čebelama" na Brdu pri Lukovici. Trgovina s čebeljimi produkti in pripomočki za čebelarje prinaša v naš kraj tudi novo delovno mesto. V razstavno prodajnem salonu vam bo pri izbiri pomagala kmetijska inženirka Mojca Smerkolj - Votek. Poleg repromateriala in embalaže za čebelarje bodo kupci lahko izbirali tudi meti mnogimi drobnimi darili. Direktor Pušnik je po uvodnem pozdravu številne goste povabil na ogled prodajnega salona in ostalih prostorov v čebelarskem centru, kjer potekajo še nekatera zaključna dela. Napovedal je odprtje celotnega čebelarskega centra 26. maja letos. Čebelarji pričakujejo, da se ho tu na Brdu zbralo staro in mlado od blizu in daleč. *3> in joto: Zinka Meden Trgovina je bogato založena. ODPRTJE ČEBELARSKEGA CENTRA SLOVENIJE Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije vabi, čebelarje in ljubitelje čebel in narave, da se udeležijo slovesnega odprtja čebelarskega centra Slovenije. Slovesnost bo v nedeljo, 26. maja 2002, v čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Brdo pri Lukovici. Program slovesnosti: ob I 1.00 - Zbiranje udeležencev pri čebelarskem centru Slovenije ter ogled trgovskega in gostinskega dela čebelarskega centra (do 15.00); ob 12.00 - Zbor praporščakov in kosilo za udeležence (za kosila so potrebna poprejšnja naročila); ob 13.00 -Začetek kulturnega programa; ob 15.00 - Začetek slovesnega odprtja čebelarskega centra Slovenije: - pozdravni nagovor župana Občine Lukovica Anastazija Zivka Burje; - slavnostni govor predsednika CZS Lojzeta Petetleta; - slavnostni nagovor ministra za kmetijstvo mag. Franca Buta ter slovesno odprtje čebelarskega centra Slovenije. Posvetitev čebelarskega centra Slovenije, kapelice sv. Ambroža in drugih poslopij v okviru CCS bo opravil nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Po zaključku odprtja bo družabno srečanje. Vljudno vabljeni Lojze Peterle, predsednik Čebelarske zveze Slovenije XXV. DRŽAVNO SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV BO NA OŠ JANKA KERSNIKA NA BRDU PRI LUKOVICI Državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo v soboto, 8. junija 2002, na OŠ Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Tekmovalne ekipe naj bi na prizorišče tekmovanja prispele tlo 9. ure. Natančen razpored tekmovanja bodo vse prijavljene ekipe dobile po pošti. Ekipe se morajo pisno prijaviti na sedežu Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica in sicer na obrazcu, ki ga dobite na spletni strani ČZS www.cebelarska-zveza-slo.si. Tekmovanje ho izvedeno na podlagi Pravilnika o državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev (objavljen je bil v reviji Slovenski čebelar, št. 4, 1998). Za nižjo in srednjo skupino bodo vprašanja sestavljena na podlagi delovnega zvezka čebela se predstavi, za višjo skupino pa tudi na podlagi knjige Od čebele do metlu. Jubilejno XXV. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo potekalo v neposredni bližini čehelarskega centra na Brdu pri Lukovici in delno tudi v njegovih prostorih. Za razliko od dosedanjih tekmovanj tokrat sodeluje Čebelarska zveza Slovenije, ker je tekmovanje namenjeno tudi ptevetjanju organizacijskih sposobnosti vseh slovenskih čebelarjev pred bližnjim svetovnim kongresom APIMONDIE leta 2003 v Ljubljani, ki ga Čebelarska zveza Slovenije organizira skupaj s Cankarjevim domom. Udeleženci tekmovanja in obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi novi čebelarski center, saj bo do takrat že odprt. Pričakujemo prijave preko sto dvočlanskih ekip iz osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije, skupaj z mentorji in tekmovalci, okoli štiristo udeležencev tekmovanja. Sočasno razpisujemo tudi natečaj za izvedbo XXVI. tekmovanja mladih čebelarjev leta 2003. Prijave za izvedbo tekmovanja pošljite na čebelarsko zvezo Slovenije. Čebelarski zveza Slovenije Moravski upokojenci kolesarji obiskali Gradišče DU Moravče (kolesarska sekcija) vsako leto organizira več kolesarskih izletov tudi na območje občine Lukovica, kjer sodelujejo z lukoviškimi upokojenci. Prav zaradi tega te kraje vsako leto radi obiskujemo. Kot sosednja občina in Društvo upokojencev smo med seboj povezani v dobro vseh občanov. Naše prvt) kolesarjenje letos je bilo 15. marca z namenom, da obiščemo zanimive turistične kraje v občini Lukovica. To nam je tudi uspelo, vendar z malo udeležbo kolesarjev. Pa kljub temu smo vztrajali. Ta dan je bil sončen in tudi zanimiv za kolesarje iz Moravč, ki so obiskali Spodnje Koseze, Spodnje Prapteče, Gradišče, Preserje in Imcnjc. Imeli smo kaj videti v teh krajih - prijazne prebivalce in čiste vasi. Vas Gradišče je spoznavna po turističnem društvu, ki uspešno deluje 10 let. Vsako leto pripravijo različne prireditve, ki so dobro obiskane. Na vrhu Gradiškega hriba stoji že od daleč vidna poznogotska cerkev sv. Marjete, ki je bila zgrajena v začetku 16. stoletja, s pokopališčem in s čudovitim razgledom na Posavsko hribovje, Ljubljansko kotlino vse do Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Lep je tudi razgled na urejeno "umetno jezero", ki ga gradijo V dolini pod vasjo. Moravskim upokojencem kolesarjem so ostali lepi spomini na obiskane kraje, v katere, pravijo, da se hodo še vračali. Naj omenimo, da se moravski upokojen« i vsako leto udeležujejo tudi Lukovega in Peregrinovega sejma v Lukovici. Moravski kolesarji - upokojenci hodo še naprej radi kolesarili po prelepi lukoviški občii Jože Novak 8 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA RokOVIljClĆ Svetovni dan Zemlje in čistih voda Varujmo naravo, tudi mi smo del nje Vsoboto, 20. aprila, dopoldne nas je bila polna Lukovica. Predstavniki zelene bratovščine - lovske družine Lukovica so se pogovarjali o čisto drugačnem plenu kot ponavadi. Dogovarjali so se s komunalnim obratom, kje bodo nabrano lahko naložili in odpeljali. Druga večja skupina so novoustanovljeni ribiči, ki so kar na hitro včlanili tudi mene. Obuti so v visoke škornje, da bodo laže bredli in pobrali vsako "ribo", ki ne sodi v vodo. "Zakaj ni rib v "rjavem bajerju"? se sprašuje prisotni ribič. "Caplja jo je pobrala, videl sem jo", odgovarja drugi. Toda tudi čaplja ima svoje pravice, si mislim. Po skupnem fotografiranju se razdelijo v skupine in odidejo. Sam jo mahnem čez Brdo in vidim, kako Prepih deluje po rokovnjaškem gozdičku. Ti V Šentvidu okolje že leto dni krasi napol porušen objekt in odpad za smeti. ¥oto: Danilo Kastelic mladinci, kar 16 jih je bilo, ne nabirajo gob, ampak vso drugo lumparijo, ki se je nabrala čez zimo. Čebelarski dom ne sodi v ta članek, mimo pa tudi ne morem. Veliko delovnih akcij čebelarjev je bilo potrebnih, da je zraslo to, kar imamo sedaj in mislim, da prihaja čas, ko se bodo lahko oddahnili. Tudi ob prevojskih bajerjih je živo. Toda tukaj poteka drugačna akcija. RD Bistrica ima tekmo v ulovu rib. Živahno je tudi v krošnjah vrh nad njimi, kjer hitijo nabirat pridne čebelice. Krapi v vodi so še bolj lenobni, držijo se v jatah in jim ni kaj dosti mar za koruzo na trnkih. Nekaj so vendarle ujeli, ob koncu so našteli 16 kosov, najtežji je bil Sahinin, ki je tehtal 2,35 kg. Spoštovani ribiči RD Bistrica, morda bi v naših bajerjih ujeli kaj več, če bi zanje bolje skrbeli! Nenazadnje moram omeniti še čistilno akcijo TD Gradišče, ki je potekala že na cvetno soboto, organizator pa je bil naš predsednik. Najbolj zagnani so očistili igti.Šče in okolico brunarice. Mladina se je z vrečkami razkropila po okolici. Najmlajši pa so pobirali pod cerkvijo v spremstvu sosede. Nabrali so toliko, da jim je zmanjkalo embalaže. Ostali smo čistili okrog domov in kmetij, kjer tudi ni vselej tako, kot mora biti. Letošnja čistilna akcija je pri kraju. Naj mi oprostijo ostali, ki so se tudi trudili in jih nisem omenil. Čutiti je, da osveščenost raste in upam, da bomo imeli v prihodnje manj dela. 46 Marko Cerar Društvo Ajda Naše društvo za biološko - dinamično (B-D) gospodarjenje domžalsko - kamniškega območja AJDA Domžale s sedežem v Podrečju 10 ima osnovno usmeritev: obdelava zemlje po B-D metodi; pridelava in uporaba zdravih pridelkov; ohranjanje trajne plodnosti tal in semen; ekološko ravnovesje tal. Ustanovljeno je bilo 12. 09. 2001 iz matičnega dtuštva AJDA Vrzdenec. Trenutno je iz našega območja 52 članov, od tega so štirje kmetje z znamko Demeter, ki je ostrejša od znamke Biodar, ki jo imajo ekološki kmetje. Pri biološko - dinamični metodi se ne uporablja nobenih kemičnih sredstev in umetnih gnojil, ampak le predelani komposti in škropiva preparatov B-D in čaji, ki jih sami pripravljamo iz naravnih sestavin. Naša predavanja trenutno potekajo v Knjižnici Domžale in na kmetijah naših članov Demeter. Informacije dajemo na predavanjih ali na tel. 721-48-00. Naš ptogram v mesecu maju je: - 07. 05. 2002 ob 19. uri v Knjižnici Domžale predavanje ga. Perdih "Zaščita rastlin s čaji po B-D metodi". - 18. 05. 2002 ob 19. uri pri Ribiški koči oh bajerju v Radomljah "Terensko spoznavanje, nabiranje in priprava (na licu mesta v naravi) samoniklih užitnih rastlin" z vodenjem Darija Cortese. 46 Mifia Ko.scc, u.dl., Cesta Kadomelj.ske čete 39, 1235 Radomlje (031 663 560) Člani Športnega društva Zlato Polje čistili svojo okolico Čisto okolje naš ponos Veliko pozornost smo člani Športnega društva Zlato Polje v letošnji pomladi namenili čiščenju okolice, v kateri živimo, saj smo prav v mesecu, ki je za nami, beležili dan Zemlje ter dan zdravja, kar nas je še posebej vodilo k vestnemu in še bolj obsežnemu delu. Organizirali smo kar tri velike čistilne akcije, v katere smo vključili staro in mlado. Na prvi se je trideset predšolskih in šoloobveznih otrok lotilo čiščenja okolice ob cesti grad Brdo, preko Zlatega Polja do križišča Pšaj-novica. Nabrali so kar zajetno količino vreč odpadkov, v veliki večini odvrženih od neos-veščenih voznikov jeklenih konjičkov. Sledilo je organizirano čiščenje divjega odlagališča v KS, predvsem v Brezovici, kjer smo iz odpadnega grabna čistili zavrženo nesnago. Nekaj dni kasneje pa smo izvedli še tretjo akcijo čiščenja ter se lotili brezna v KS Lukovica na Rjavem ovinku pod Cepljami. Veliko gomilo odpadkov smo spravili na vrh brezna le I pomočjo jeklenih vrvi na traktorskem vitlu. Zaradi velikega smradu smo delo opravljali z zaščitnimi maskami. Veseli smo bili, da nas je na tej čistilni akciji obiskal predstavnik občinske uprave Tomaž Cerar tet se tako tudi sam lahko prepričal, kako težavno je bilo čiščenje iz preko osemdeset metrov globokega brezna, v katerem je sedaj kar za nekaj tovornjakov manj zdravju škodljivih odpadkov. /i Tone Habjanič VABILO! Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica vabi na strokovno predavanje v četrtek, 6. junija, ob 20.00 uri v dvorani KI) Janka Kersnika v Lukovici z naslovom - Možnosti trženja ekološko pridelane hrane na domžalsko kamniškem območju (Pavla Pirnat) - Zdravilnost brane in nevarnost gensko spremenjene hrane (Mitja Fajdiga) Vabljeni Tomaž Močnik u.d.i.a strokovni tajnik Rokopnjač šolstvo Dan odprtih vrat v OŠ Janka Kersnika Brdo Z gibanjem do zdravja Vsoboto, 13. aprila, smo v OŠ Janka Kersnika izvedli dan odprtih vrat na temo "Z gibanjem do zdravja". Učenci so se pomerili v športnih igrah, za starše in učence pa smo pripravili še 12 različnih dejavnosti. Na naši šoli smo se odloČili, da homo za predmetno stopnjo (učenci od 5. do 8. razreda) izvedli dan odprtih vrat na temo Z gibajem do zdravja. Namen dneva odprtih vrat je, da se šola predstavi z dejavnostmi, ki se v šoli izvajajo. Zato smo to soboto v šolo povabili tudi starše, ki so lahko aktivno sodelovali v različnih dejavnostih, lahko pa so si dogajanje v šoli samo ogledali. Dan odprtih vrat je bil razdeljen na dva dela. En tlel so predstavljala medrazredna tekmovanja v športnih igrah, kjer so sodelovali vsi učenci posameznih razredov. Fantje 5., 7. in 8. razreda so se pomerili v košarki, dekleta 7. in 8. razretla v odbojki, deklice petih razredov pa v igri mati dvema ognjema. Scstošolei so se pomerili v vlečenju vrvi. V drugem delu smo učencem in staršem ponudili 12 različnih dejavnosti: ples, aerobiko, namizni tenis, metanje prostih metov, vlečenje vrvi, šah, tek za zdtavje, lokostrelstvo, dve likovni delavnici, hrain gym, pripravo osvežilnih napitkov, brskanje po interne-tu. Vse te dejavnosti so bile dobro obiskane. V plesni delavnici so se dekleta poti vodstvom Nataše iz plesne šole Miki pozihavale v ritmu sambe. Pri aerobiki so se močno namučile tako učenke kot tudi njihove mame poti vodstvom Bogdana. Matematična učilnica je bila rezervirana za šah. Tek za zdravje je zaradi slabega vremena odpadel, zato je Darja Kokalj - maratonka izvedla okroglo mizo na temo "Tek za zdravje". V likovnih delavnicah so poslikavali svilene nitke in šale, risali na majice in izdelovali iz gline. Pri lokostrelstvu 50 spoznali, kako se rokuje s športnim lokom. Starši, učenci in učitelji so se pomerili na hodniku razredne stopnje v namiznem tenisu. Veliko staršev in učencev se je pomerilo v metanju prostih metov, na koncu pa so sestavili dve mešani ekipi in odigrali še košarkarsko tekmo. S hodnika, kjer so vlekli vrv, se je slišalo glasno navijanje in veliko smeha. Pri pedagoginji so se osmošolke spoznavale z možgansko telovadbo, ki jim bo v srednji šoli gotovo prišla prav. Nekaj deklic je skrbelo za dobro počutje obiskovalcev. Zjutraj so jim postregle s kavo, kasneje pa so pripravile degustacijo mlečnih napitkov. Za lačne in žejne pa SO pripravile osvežilne napitke, čokoladice, hot dog... Ko se je ura bližala poldnevu in naj bi se šolska vrata počasi zaprla, učenci kar niso mogli domov. Osmošolci in sedmošolci so se pomerili še v košarki, šahisti SO igrali še meti seboj... Maja Skrlep Redna seja sveta staršev OŠ Janka Kersnika Brdo Predstavniki staršev otrok, ki obiskujejo OS Janka Kersnika Brdo in podružnični šoli Krašnja in Blagovica, se dvakrat letno srečamo rta seji sveta. Tu se seznanimo z delovnim načrtom šole in z realizacijo le-tega. Prenašamo informacije staršev do vodstva šole, seznanjamo se z učnim uspehom, poskušamo pa tudi reševati težave, ki nastanejo na relaciji učitelj - učenec - starši. Zadnja seja sveta staršev je bila 15. aprila na Brdu. Kar nekaj staršev opaža razlike meti učiteljicami istega predmeta in s tem težave učencev v srednji šoli. Ravnateljica po pregledu in pogovoru z učiteljicami ni ugotovila napak. Res pa je, tla profesorji v srednjih šolah, predvsem gimnazijah, včasih preveč pričakujejo od osnovnošolcev, večkrat pa so rudi pričakovanja staršev prevelika. Kar nekaj je bilo tudi pripomb in vprašanj v zvezi s prevozi otrok. Svet je soglasno sprejel predlog ravnateljice o pobudi sestanka s predstavniki občine, šole in prevozniki. Ravnateljica je predstavila rezultate poskusnega zunanjega preverjanja znanja za 8. razred z ugotovitvijo, da dosegamo slovensko povprečje. V nadaljevanju je namestnica predsednice šolskega sklatla podala poročilo o dosedanjem delu in stanju sredstev, zbranih v ta namen. Starši smo dobili še nekaj dodatnih informacij in napotkov o pripravah na devetletno osnovno šolo, predvsem o prostorski stiski in reševanju tega problema ter o pripravi sestanka s starši otrok, ki bodo prvi prestopili v devetletno šolo. Kljub vsemu lahko ugotovimo, da je delo učiteljev in učenje učencev celotne šole Janka Kersnika Brdo uspešno in zasluži naziv zdrava šole. Matjaž Markovšek, predsednik sveta staršev Dan odprtih vrat v OŠ Roje 13. aprila smo obiskali šolo, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami, ki ne morejo slediti pouku v razredih s prilagojenim programom. Zato je večji del usposabljanja namenjen vzgoji, predvsem na I. stopnji, seveda pa se otroci tudi izobražujejo tolikt), kolikor kdo zmore. Na I. stopnjo pridejo običajno iz razvojnega odtlelka in ostanejo takt) dolgo, da osvojijo potrebne vedenjske norme in postanejo čimbolj samostojni. Otroke je potrebno naučiti samostojnega oblačenja, obuvan-ja, hranjenja, uporabe stranišča, umivanja rok, zob... Vsak otrok je posebnost zase in vsakemu se morajo približati njemu primerno. Napredek je počasen, zato je potrebno mnogo vztrajnega ponavljanja. Težko se naučijo pisanja in risanja, za nekatere je uspeh že to, da naredijo črto s pisalom. Zelo radi pa rišejo na računalnik s posebnim svinčnikom. Program vzgoje in izobraževanja zajema razvijanje samostojnosti, splošno poučenost, gibalno in športno vzgojo, glasbeno -ritmično vzgojo, likovno in delovno vzgojo. Zelo veliko hodijo na ekskurzije, tako da si vsako stvar ogledajo v naravi. Oh pogovoru z logopedinjo me je zanimala prihodnost devetletne osnovne šole in prizadevanja, tla hi šole s prilagojenim programom ukinili in da bi poučevali vse otroke skupaj. Pravi, da tej težnji ne nasprotuje in da hi bilo celo dobro za normalno razvite otroke, ki bi tako spoznali drugačnost. Drugačni otroci pa bi bili lahko kaj hitro odrinjeni in prikrajšani, če se jim ne bi dodatno posvečali. Seveda ima šola tudi popolno osemletko, kjer se učenci učijo po prilagojenih programih in lahko tudi nadaljujejo šolanje. Na hodniku oh kavi srečam ravnateljico, polno energije in načrtov. Med drugim hi rada učencem nudila tudi spodobno garderobo, ki jo imajo sedaj kar na stopnicah. Zunaj šole bi rada uredila pokrit predprostor, ki bi bil zaščiten pred vsiljivci, ki delajo škodo. Zanima me tudi, v kakšnem finančnem stanju je šola. "Nekako se izide," mi pove. V to šolo hodijo učenci iz več občin, ki bolj ali manj redno plačujejo svoje obveznosti glede na število njihovih otrok. Posebno je pohvalila našo občino in poudarila, da z župani lepo sodeluje. Nekaj denarja dobi šola tudi od donatorjev. Tako je torej OŠ Roje tudi naša šola. 46 Marko Cerar 10 skrb za sočloveka RokOUIljcič 27- medobčinsko srečanje društev invalidov Veseli obiska prijateljev iz Izole Srečanje društev invalidov občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica v hali komunalnega centra v Domžalah si ne bomo zapomnili samo po tem, da je bila sobota ter da je padal sneg, ampak tudi po besedah, ki so jih izrekli slavnostni govorniki, recitacijah mladih iz OS Roje, plesu in pesmih. Z eno besedo: posijalo je sonce in ogrelo njihova srca. Besede govornikov predsednika medobčinskega društva invalidov Edvarda Završnika, podžupana občine Domžale Milana Pirmana, člana upravnega odbora zveze delovnih invalidov in predsednika društva iz Kranja Mirka Galičiča pa niso bile namenjene samo udeležencem srečanja, ampak rudi nam, da hi znali in mogli bolje prisluhniri problemom, s katerimi se srečujejo, in jih s skupnimi močmi tudi reševati v zadovoljstvo nas vseh. Navzoči so se razveselili obiska prijateljev iz društva v Izoli, kjer mnogi izmed njih poleti nabirajo moči. Kaj vse zmorejo, pa so dokazali tudi nastopajoči, med katerimi je s petjem navdušila Saša Surla, ki bi se mirno kosala s kakšnim kvazi umetnikom z naše glasbene scene. Ocena za nastop mladih invalidov: odlično. Srečanje se je ob zvokih ansambla Vrhovec raztegnilo v pozno popoldne, pa saj je prav tako. Sodeč po nasmehih na vaših ustih, ste tisti dan bolečine in skrbi poslali na dopust. ASM 'i ■ U /: " /j Djd Mladi invalidi so pokazali, kaj znajo in zmorejo. Prvi maj - svetovni dan nekajenja! Predlagam razmišljanje o lepem, dobrem in zdravem načinu življenja v mesecu maju, ko bomo skupaj načrtovali življenje brez tobaka v zaprtih prostorih, še posebno tam, kjer živijo, se igrajo in učijo naši najdražji otroci. Uvod v etiko zasvojenosti 1. Hipokratovo načelo dobrohotnosti, zaveza zaupnosti - zdravnik vedno hoče dobro. 2. Paternalistično načelo, ljudje se morajo pokoravati - podrejati zdravniku in ubogati Uradne ure Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, v okviru katerega delujejo skupine s člani različnih generacij z željo po bolj kakovostnem preživljanju starosti, obvešča, da imajo utadne ure vsak četrtek od 15. do 16. ure v prostorih sejne sobe Centra za socialno delo Domžale, Kolodvorska 4 (stara domžalska knjižnica). Vabljeni vsi, ki vas zanima delo Medgeneracijskega društva Jesenski cvet in še posebej tisti, ki bi želeli obiskovati takšne skupine ter vsi, ki bi bili pripravljeni kot prostovoljci voditi novonastale skupine. Vse informacije dobite med uradnimi urami v Domžalah. njegova navodila; navedi uporabne primere. 3. Današnje gledanje je od paternalističnega diametralno nasprotje od "egalitarnega" kaj zdravnik lahko dovoljuje bolniku, ki ima že bolezen (naštej vse oblike raka pljučno bronhialne bolezni, pljučni emfizem prehladne bolezni), pri kateri mora bolnik poslušati zdravnika, če ne, mu mora zdravnik odkloniti nadaljevanje zdravljenja. To je v interesu pacienta, davkoplačevalcev, plačnikov prispevkov za zdravstveno zavarovanje in javnega zdravstva, oblasti. Zasvo- jencu, ki noče prenehati, zdravnik pomaga samo s sredstvi proti bolečinam. 4. Niirnberška načela - rasna higiena, druga svetovna vojna, koncentracijska taborišča. Ta proces je uzakonil: "Svobodno in zavestno odločitev - privolitev kot predpogoj medicinske obravnave". Potrebno je postaviti vprašanja spoštovanja pravičnosti, vprašanja koliko je javno zdravstvo v resnici javno. Nihče, ki ima otroke, ni tak gospodar v hiši, da hi smel brez sramu zastrupljati svoje otroke. Vito Kotnik Podpis pod sliko: blagoslov veteranskega prapora v cerkvi sv. Luka v Pralrrečah. Foto: Danilo Kastelie 14 KULTURA RokOVIlja Revije pevskih zborov Pesem je Slovencem že v zibelko položena Revija odraslih zborov Pevski zbori z območja nekdanje občine Domžale smo se letos zbrali na 42. območni reviji odraslih pevskih zborov, tokrat v Moravčah. Ker je ljubiteljev petja, ki prepevajo v pevskih zborih, izredno veliko, je revija tako kot vsako leto potekala v dveh delih: v petek, 5. aprila, v Kulturnem domu v Grobljah in v soboto, 6. aprila, v Kulturnem domu v Moravčah. Da je pesem Slovencem že v zibelko položena, so rekli že naši pradedje in res je tako. Stoletja se je naš natod branil s pesmijo, na vsakem koraku je mogočno zvenela in naznanjala veselje, srečo ali žalost in obup. Vselej pa je ohranjala vero in upanje, hila je svetel pla-menček, kakor kruh, potreben za preživetje. Tudi danes je tako, saj človek potrebuje poleg osnovnih življenjskih dobrin tudi nekaj, kar ga osrečuje; nekaj, s čimer lažje premaguje vsakodnevno pehanje za materialnimi dobrinami. Da je to lahko tudi pesem, dokazujemo tisti, ki se enkrat ali dvakrat tedensko zbiramo na pevskih vajah, pa tudi tisti, ki prepevajo v krogu družine ali prijateljev. V Moravčah je zazvenela pesem naslednjih zborov: Komorni moški zbor "Lek", Ljudske pevke "Ginko" Domžale, MoPZ društva upokojencev "Janez Cerar", MePZ "Šentviški zvon", MoPZ "Lipa" Trojane, MePZ "KD Groblje", MoPZ Radomlje, Oktet "Bratov Pirnat", MePZ "KUD Svoboda" Mengeš. Pevska revija nima tekmovalnega značaja, kljub temu pa jo vsako leto sptemlja sttokovnjak s področja zborovskega usrvar-janja; po končani predstavitvi pesmi vseh zborov poda kritično oceno o nastopu posameznega zbora. Tako je namen druženja dosežen - poleg srečanja pevcev, ki vselej pomeni družabnost in vesel dogodek, je tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Pevci Šentviškega zvona pritrjujemo ljudskemu pregovoru: Kdor poje rad, ostaja mlad. Če ne po letih, pa v srcih prav gotovo. V mesecu maju in juniju bomo zapeli večkrat: 18. maja na srečanju "Zvonov" Slovenije, to je vseh pevskih zborov z imenom "zvon". Letošnji otganizator je Šentviški zvon, zato boste zborom lahko prisluhnili v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. V juniju pa se bomo udeležili še srečanja "Šenrvidov" Slovenije, in sicer v Šentvidu pri Ljubljani. Pridite in prisluhnite nam! Mojca Stoschitzky Mladinski zbori v Lukovici... 11. aprila je v dvorani Kulturnega doma v Lukovici nastopilo šest osnovnošolskih zborov iz Moravč, Domžal, Rodice, Brda pri Lukovici, Roj ter Domžalčki Glasbene šole Domžale. Prepevalo je več kot 160 mladih. Prav vsi nastopajoči so se potrudili in zapeli, kol so najbolj znali. Slišali smo vrsto znanih slovenskih narodnih in rudi nekaj pesmi iz tujih logov, ki jih mladi radi pojejo. Pesmi so pevci popestrili še z instrumentalno spremljavo. Se posebej so navdušili pevci in instrumentalisti MPZ OŠ Roje. Ob poslušanju mladih pevcev so mi misli odtavale k zborovodjem, ki jim gre največ zaslug za zborovsko petje v osnovnih šolah. Vem, koliko truda je vloženega za ustanovitev pevskega zbora in škoda, da po osnovni šoli ni več glasbene vzgoje in tako komaj pridobljene pevce izgubimo. Res škoda, da naš izobraževalni sistem za glasbeno vzgojo po osnovni šoli nima posluha. Izognili hi se mar- sikateri zadregi, ki pesti odrasle pevske zbore, ki se nemalokrat sprašujejo, kje pridobiti nove mlade pevce. ... in otroški zbori v Mengšu Na 1. območni reviji otroških pevskih zborov so se v Mengšu predstavili otroci osnovnih šol od 1. do 5. razreda iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin. Skupaj je prepevalo več kot 250 otrok. Petje je spremljal strokovni ocenjevalec Karel Leskovec. Vsem, ki smo bili prisotni na reviji, je popoldne minilo v prečudovitem doživetju. Vzdušje v dvorani je bilo prijetno in vsem pevcem in njihovim zborovodjem (Mojci Malovrh, Katji Jukič, Tini Mesesnel, Marički Perko, Andreji Kosmatin, Jožici Vidic, Ljubi Sitar, Elizabeti Kunaver, Petri Zupan, Gorazdu Klepu, Karmen Logar, Sonji Kožel-Juhant, Alenki Markus in Andreji Polanec-Kolenc) se lahko zahvalimo za lepo popoldne. ft> Magda Kreft Potujoča knjižnica Lukovica - poročilo za leto 2001 Izposojevališče Število bralcev Število o diskov Število prebranih knjig Blagovica 19 33 229 Češnjice 15 79 420 (iradišče 37 239 1123 Koreno 12 124 396 Koseze 34 266 777 Krajno Brdo 17 64 268 Krašnja 95 249 1012 Lukovica 53 127 520 Mali Jelnik 10 99 231 Prevoje 58 219 1192 Rafolče 28 156 897 Spodnje Loke 9 75 330 Spodnji Petelinjek 7 61 247 Šentožholt 9 108 1199 Šentvid 31 175 856 Trnjava 20 159 808 Trojane 42 137 804 Vošce 18 102 403 Vrh nad Krašnjo 8 37 146 Zgornje Loke 37 241 1380 Zlatenek 5 22 137 SKUPAJ 565 2772 13375 V občini Lukovica je 21 izposoje v a išč, v letu 2001 pa je bila odprta 3 34 ur, vključno z dvema izposojevališčema v občini D imžale. Števil o bralcev in število prebranih knjig je v Potujoči knjižnici vsako leto večje, zato lahko z veseljem ugotovimo, da je v občini Lukovica knjiga še vedno mnogim prijateljica. Poročilo \m\iravila Vera Beguš Rokounjač prejeli smo 15 Deki aracija o vračanju vladanj v javno telekomunikacijsko omrežje Preplačevanje telefonskih priključkov Sistem, ki je pogojeval pridobivanje telefonskega priključka z vlaganji v izgradnjo javnega omrežja in tako imel za posledico, da so posamezni lastniki telefonskih priključkov plačevali v istem času za telefonske priključke tudi do šestkrat večje zneske kot nekateri, je bil skrajno nepravičen. Prav je torej, da se sedaj, ko država namerava prodati to isto premoženje, povrnejo vlaganja tistim, ki so v izgradnje) te infrastrukture vlagali nesorazmerno večja sredstva kot vsi ostali državljani. Državni zbor je uzakonil obvezo družbe, da povrne tem vlagateljem njihova prekomerna vlaganja že v "starem" Zakonu o telekomunikacijah iz leta 1996. Kljub zakonski obvezi in zahtevani številnih posameznikov zakonodajalec tlo razveljavitve zakona ni realiziral svoje obveze. To je ugotovilo tudi Ustavno sodišče in naložilo Državnemu zboru, da takšno nepravno stanje odpravi. Predlog zakona je bil poslan v parlamentarno proceduro že leta 1998, vendar kljub temu in predvsem zaradi različnih pogledov in stališč posameznih političnih opcij do predmetnega vprašanja zakon ni bil sprejet. Zato so se vlagatelji spomladi leta 2001 organizirali v združenje, ki zastopa njihove interese in si prizadeva, da pride v najkrajšem času do sprejema ustreznega zakona in do realizacije vračanja vlaganj. Ob sprejemu novega zakona o telekomunikacijah je vladajoča politična opcija ponovno poskušala odpraviti pravno podlago za izvedbo vračanja vlaganj. Združenje je to uspelo preprečiri šele z vložitvijo pobude za naknadni zakonodajni referendum in na njegovo zahtevo je bila v nov zakon o telekomunikacijah vnesena določba, da bo DZ RS sprejel zakon, ki bo urejal povračila vlaganj v 6 mesecih od uveljavitve zakona. Ta rok se je iztekel 13, II. 2001, vendar pretiloga zakona v tistem času Vlatla RS še ni poslala v parlamentarno proceduro. Predlog zakona, ki je bil poslan v sprejem Državnem zboru po hitrem postopku, je bil slabo pripravljen in nedorečen ter neusklajen s stališči združenja. V pretiloga smo sicer uspeli odpraviti številne pomanjkljivosti in nedorečenosti, takoda bo omogočal učinkovito in racionalno izvedbo vračanja, nismo pa se uspeli uskladiti v bistveni 'očki, glede obsega vračanja, kjer se predlagatelj ni bil pripravljen pogovarjati o naših predlogih in stališčih, odgovornost pa je prevalil na sam državni zbor. /a vlagatelje je nesprejemljivo, tla bi bilo vračilo, zmanjšano za nekakšno amortizacijo s predvideni« mi otlstotki višine povračil, glede na čas vlaganj. Amortizacija je po svoji definiciji strošek upravljanja in je bila obračunana in plačana v mesečni naročnini in ceni impulza. Nesprejemljivo je, tla bi se posledice poslovne politike ali gospodarjenja upravljavca javnega telekomunikacijskega Omrežja prenesle izključno samo na breme tistih Naročnikov, ki so vlagali nesorazmerno velika sredstva v izgradnjo omrežja, medtem ko tisti, ki so plačali zgolj priključnimi, ne nosijo bremena amortizacije za isto omrežje. Razen tega je potrebno upoštevati dejstvo, tla izgrajena infrastruktura ni služila samo za enosmerno komunikacijo, ampak jo je uporabljala celotna družba. Predlagana rešitev je nesprejemljiva in v nasprotju z osnovnim ciljem zakona, da se izenačijo pogoji za pridobivanje telefonskih priključkov, saj se z njo posamezni vlagatelji postavijo v različen položaj glede na čas vlaganja sredstev. Vlagatelji ne pričakujejo nobenih kapitalskih donosov ali obresti od svojih vlaganj, zahtevajo le povračilo realne vrednosti tistega, kar so vložili več, kot je bila cena telefonskega priključka. Zato zahtevamo, da se vračajo vlaganja vsem vlagateljem v enakem odstotku, zmanjšana le za morebitno neplačano ceno telefonskega priključka in neplačani prispevek SIS-u. Odbor za gospodarstvo, ki je kot matično telo obravnaval pretilog zakona, je potrdil le predlog tistih amandmajev, ki jih je združenje uspelo predhodno uskladiti s predlagateljem zakona. Predlog amandmaja združenja k drugemu odstavku 4-člena predlogi zakona (združenje je predlagalo, da se črta besedilo drugega odstavka, ki določa vračilo vlaganj v višini 20 - 40 % od osnove, glede na čas sklepanja pogodb), je bil na odboru zavrnjen. Pri tem je prišlo do proceduralnega zapleta, saj so najprej člani odbora soglasno podprli predlog amandmaja in ga kasneje po intervenciji predlagatelja zakona umaknili zaradi neusklajenosti besedila predloga amandmaja. Popravljenega predloga amandmaja člani odbora v drugo niso podprli z zadostno večino (podprli so ga le poslanci opozicijskih strank). Zlasti nas preseneča brezkompromisni pristop predlagatelja v tej točki, ki je ključnega pomena, saj predlagatelj ni bil pripravljen predlagati ali sprejeti vsaj minimalnega kompromisa. V združenju smo se še vedno pripravljeni pogovar-jari o možnosti kompromisne refitve v točki glede odstotkov vračanj, vse do odločanja o predlogu zakona v DZ RS, saj menimo, da je potrebno in primerno, da se takšna vprašanja rešujejo tako, tla predstavljajo družbeno sprejemljiv kompromis. Referendum je skrajna možnost in po našem mnenju ni primerna oblika za reševanje takšnih vprašanj. Razen tega pri referendumu ni možen kompromis, ampak obvelja samo eno stališče, ki pač preglasuje drugo. Zato v združenju upamo, da bosta tako predlagatelj zakona in predvsem državni zbor zmogla toliko politične modrosti in moralne odgovornosti in sprejela zakon, ki ho predstavljal družbeno sprejemljiv kompromis tako za vlagatelje kot tudi ostale državljane. Predlagatelj in poslanci bodo v nasprotnem primeru morali prevzeti odgovornost ludi za velike si roške izvedbe referenduma, ki ga bomo prav tako morali plačali vsi davkoplačevalci, ampak tO seveda Vladi očitno ni kaj dosti mar. V združenju pred' lagamo Vladi in državnemu zboru, da denar, ki ga ho zapravila za izvedbo referenduma, raje nameni za vračila vlaganj, lako tla uskladimo višino odstotka vračanj. Stališča združenja podpirara tudi obe združenji občin, kakor tudi poslanske skupine opozicijskih strank in rudi posamezni poslanci iz koalicijskih strank. Stališča združenja so popolnoma legitimna in realna. V primeru, da ho predlagatelj brezkompromisno poskušal uveljaviti svoje stališče, ho moral prevzeti tveganje, da se bodo volivci na referendumu odločili drugače in podprli predlog združenja, da se povrnejo vlaganja v celoti, brez zmanjšanja vračila, glede na čas sklepanja pogodb. Glede na našo organiziranost v združenju ne dvomimo v uspeh referenduma, zlasti ne zato, ker pričakujemo, da se ga hodo zagotovo udeležili vsi tisti, ki se jih neposredno tiče, se pravi vlagatelji. Apeliramo na odgovorne v državi, predvsem pa na poslance Državnega zbora, da ne spregledajo množičnosti in upravičenosri zahtev in pričakovanj vlagateljev in sprejmejo predlog zakona v takšni obliki, da ho sprejemljiv za večino v družbi, ne pa samo za nekaj posameznikov, ki svoja stališča sicer skrivajo pod krinko gospodarnosti in varčevanja, po drugi strani pa so pripravljeni lahkomiselno zapraviti milijarde denarja davkoplačevalcev za nakup luksuznega aviona. Zgoraj omenjeno deklaracijo smo sprejeli na občnem zboru Vseslovenskega združenja vlagateljev v javno telekomunikacijsko omrežje 2 V aprila 2002 v Kulturnem domu na Vranskem. Verjetno, ko boste brali ra članek, ho Zakon o vračilu vlaganj v javne telekomunikacije že sprejet. Pa vendar je potrebno omeniti, tla vlagatelje iz leta 1995 v občini Lukovici ta zakon izriva za povračilo. Na zboru nam je poslanec in pooblaščenec poslanskih skupin SOS in N.Si nagovoril, tla se omenjeni zavzemamo za povračilo vlaganj vsem po letu 1974- Zato so skupaj vložili amandma k zakonu, ki Ki urejal tudi to vprašanje. Po 15. maju pa homo vedeli, ali Kulo vladni poslanci porrdili omenjeni amandma. O glasovanju bomo naknadno poročali. Oglasil sem se rudi pri županu občine Lukovica Zivku Burja. Povprašal sem ga, če bo občina Lukovica podprla omenjeno deklaracijo in amandma k zakonu. Zagotovil nam je popolno podporo pri prizadevanju, da bi vlagateljem povrnili njihov vložek. Vendar je oh tem dejal, da ne more nič proti politiki koalicijskih poslancev, ki krojijo usodo pri privatizaciji, ki ni bila nikoli uzakonjena. Bomo videli, kakšen ho izid glasovanja v Državnem zboru!? Po leni pa lahko presodit«, katero stranko hoste volili na naslednjih volitvah. Za Civilno iniciativo občanov občine Lukovica in Vseslovensko združenje vlagateljev v telekomunikacijsko omrežje. Sv Danilo Kastclk PREJELI SMO Rokounjač Zadnje novice ZVVS Domžale - sekcija Lukovica Nagrade učencem za uspeh na literarnem natečaju Marca in aprila so potekale veteranske športne igre ZVVS. Nastopilo je preko 300 tekmovalcev iz vseh območnih odborov ZVVS. Tekmovalo se je v orientacijskem teku v Kočevju, v pikadu v Novi Gorici, v šahovskem tekmovanju v Mariboru, v košarki v Velenju in streljanju z malokalibrsko puško in pištolo pri Kranju. Člani 00 ZVVS Domžale smo sodelovali na vseh tekmovanjih. Vsa tekmovanja so se točkovala in tako je naše združenje doseglo skupno v vseh tekmovanjih osmo mesto. Za ta uspeh se je vsem tekmovalcem v imenu ZVVS Domžale zahvalil predsednik Dominik Grmek na skupnem sestanku, kije bil v Rodici pri Domžalah. Ob tej priliki smo se spomnili tudi na lanskoletnega tekmovalca Marjana Dolinarja iz Prevoj, ki ga letos ni bilo v košarkarski ekipi, saj okreva po težki operaciji. Vsi veterani mu želimo, da bi se čimprej pozdravil. Zelo smo veseli, da se je na literarnem natečaju glasila Veteran in Ministrsrva za obrambo RS na temo "Slovenija moja dežela" odzvalo kar nekaj učencev osnovne šole Janko Kersnik z Brda. Čestitamo vsem učencem za sodelovanje, posebej pa še trem nagrajencem: Katarini Stopar, Janu Stoschitzckv in Urški Rupar iz OS Janko Kersnik. V zahvalo bomo objavili vsa tri literarna dela v glasilu Rokovnjač. Učenci bodo o podelitvi nagrad naknadno pisno obveščeni. Spodaj objavljamo prvo literarno delo z naslovom "Spomin na rdečo preprogo in skrivališče v kleti". Sv Danih) Kastelk Spomin na rdečo preprogo in skrivališče v kleti V času začetka mojega življenja je začela svoje samostojno življenje tudi moja država Repuhlika Slovenija. Rodila sem se leta 1987 v Sloveniji, eni od republik takratne države Jugoslavije. To so bili zelo napeti časi za vse državljane Jugoslavije, kar pa sama nisem občutila, saj sem bila premajhna, da bi sploh vedela, kaj se dogaja. Danes vem, da je bil to najbolj pomemben čas za samostojnost Slovenije. Moj spomin sega do dogodkov v letu 1991. Takrat se je želja državljanov Slovenije, da morajo imeti samostojno državo, ki jo bodo vodili sami, brez kakršnega koli nadzora in dirigiranja državnih organov Jugoslavije, tudi uresničila. Po izvedbi plebiscira v decembru leta 1990 in kar neverjetnih 88,2 % odločenosti, da zaživimo samostojno življenje v lastni državi, so se začeli vrstiti dogodki z neverjetno hirrostjo. Najbolj se spominjam tega, da je hil moj očka zelo veliko odsoten. Večkrat je prišel domov v uniformi in mami mi je povedala, da hodi na vojaške vaje. Nisem dobro vedela, kaj pomenijo "vojaške vaje". Predstavljala sem si, da je to nekaj v zvezi s streljanjem, uniformo in orožjem. V spominu mi je ostal tudi dogodek, ki se je odvijal na začetku poletja. To je bil sprehod predsednika države po rdeči preprogi in prepevanje slovenske himne. Dan samostojnosti naše nove države - Repuhlike Slovenije. To slavnostno proslavo sem z mamico in starimi starši spremljala po televiziji, medrem ko je hil očka še vedno na vojaških vajah. Veselje slovenskih ljudi se je končalo že naslednje jutro, saj so se takrat na cestah pojavili prvi jugoslovanski tanki. Začela se je vojna, prava vojna z Jugoslavijo. Spomnim se tudi zanimive priprave kleti, v katero bi se skrili v primeru zračnega napada. Rila sem zelo navdušena, čeprav v tem ni bilo nič dobrega. Z vrstniki smo velikokrat izdelovali "bunkerje". Tako smo imenovali skrivališča, ki smo jih napravili mi sami in vanje znosili vse, nam potrebne srvari, brez katerih ne bi mogli preživeti dneva, Takrat je ta naša igra postala resnična, igrali so se tudi odrasli. Napravili so mnogo boljše skrivališče kot mi. Stari mami sem pomagala nositi hrano, dedku pa zaščititi najbližja okna. Vem tudi, da sem si posebej zase v klet prinesla nekaj jogurtov, ki jih imam tako rada. Mamico in staro mamo sem spraševala, kje bi vsi spali, ker ni bilo dovolj prostora. Oe se prav spominjam, je bila samo ena velika hlazina zame in za mlajšega bratranca. Povedali sta mi, da bi se skrili samo v najnujnejšem primeru, drugače pa bi spali in živeli zgoraj v stanovanju. Ker naj ne bi bilo velike verjetnosti, da bi prišlo do hujše nevarnosti, imamo spodaj v kleti pripravljeno samo najnujnejše. Tako sem z veliko vnetostjo sodelovala pri pripravi kleti, obenem pa sem razmišljala, katere igrače bi vzela s seboj in kam bi vse dala. Na koncu sem čakala na sireno, ki bi nas opozorila, da se morava poskriri in bila sem kar malo razočarana, ker je ni bilo. Želela sem se skrivati v kleti, sa] je bila njena priprava tako nekaj posebnega. Če se sedaj postavim nazaj v risti čas, sem lahko srečna, da se je vse tako končalo. Takrar pa je hilo to, da sirene ni bilo slišati, zame konec neke zanimive dogodivščine. Slovenija si je priborila svojo neodvisnost. Kljub temu, da ni hilo letalskih napadov, se je na slovenskih tleh odvijala bitka z Jugoslovansko narodno armado. Po desetih dneh vojne so se začela pogajanja, v okto-hru 1991 pa so zadnji vojaki zapustili našo deželo. Dohili smo svojo samostojno državo. Letos ho minilo enajst let od teh dogodkov. Meni beseda Slovenija pomeni prelepo deželo, kjer živim. Nekomu drugemu, ki je starejši od mene, pa lahko pomeni isto, obenem pa se spomni na trud in prizadevnost, ki smo jo vložili, da je naša dežela postala samostojna. A Katarina Stopar, OS Janka Kersnika, Lukovica ISCG DOMŽALE A V T O S O L A LONČAR doo. Cesta talcev 10, 1230 Domžale t? 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 TEČAJ CPP 1 7. 6. ob 1 8. uri TEČAJ za traktoriste 3. 6. ob 1 7. uri AVTO CERAR d.o.o. Tkalska pot 6,1241 Kamnik, Tel.: 01/839-50-40, Fax: 01/839-50-41 Rokounjač šport 17 Šahovsko društvo Crni graben Organizirali bi mednarodni turnir Šahovsko društvo Črni graben že vrsto let druži šahiste od Trojan do Prevoj, ki uspešno tekmujejo na regijskih, državnih in mednarodnih turnirjih. Letos se izjemoma lahko pohvalijo z dobrimi uspehi. Najprej so osvojili I. mesto v Ljubljanski ligi, nato pa še dobre šahovske točke na mednarodnih turnirjih. Udeležba na tekmovanju II. Ljubljanske delavske lige je potekala od 10. januarja in trajala do l. aprila. V konkurenci 12 ekip (Telekom, Toplarna, študent LJ., Mengeš I. in II. Trzin, Komenda III, Višnja gora, Rarob Kamnik in Bor Dob I in II) in v devetih dvobojih je ekipa Onega grabna dvakrat remizirala (Dob I. in Telekom) tet sedemkrat zmagala. Ekipa je igrala v naslednji postavi: 1. deska - Janez Hribar, 2. Viktor Hribar, .3. Tomo Omahna, 4- Bojan Marinček rer rezerve: Zoran Nikolič, Milan Vidergar, Alojz Čijan. Iz 9 dvobojev so nabirali naslednje število točk: 1. Janez Hribar iz osmih partij 5 točk; 2. Viktor Hribar iz šestih partij 5 točk; 3. Tomo Omahna iz devetih partij 7,5 točk; 4- Bojan Marinček iz petih partij 4 točke; 5. Zoran Nikolič iz štirih partij 3 točke; 6. Milan Vidergar iz dveh partij 1 točka; 7. Alojz Čijan iz dveh partij 2 točki. Za najboljši seštevek točk na 3. deski je dobil Tomo Omahna zlato medaljo, na 2. deski Viktor Hribar srebrno in na 4. deski Bojan Marinček srebrno medaljo. Tudi na mednarodnih turnirjih so člani društva Črni graben osvajali dobra mesta. Prvi tak turnir je bil v Palomi - Sladki vrh dne 1. aprila z udeležbo Avstrije, Madžatske in Hrvaške. Od 156 udeležencev je 78 mesto zasedel Alojz Čijan, 84 Tomo Omahna in 88 Zoran Nikolič. Udeležili so se tudi mednarodnega turnirja dne 21. aprila v Domžalah in od 111 udeležencev osvojili: Janez Hribar 30. mesto, Alojz čijan 61., Janez Vidergar 74- in Zoran Nikolič 84- mesto. Na zelo močnem (turnirju) mednarodnem Šahovska ekipa črnega grabna. mesta Ljubljane v Cankarjevem domu dne 27.4-, ki se ga je udeležilo 6 velemojstrov, 16 mednarodnih mojstrov, 2 mojstra, 14 mojstrskih kandidatov ter L, II., III. kate-gorniki je Alojz Čijan osvojil 34. mesto, Tomo Omahna pa 52. mesto. Člani Društva Črni graben upajo, da tudi v bodoče uspehi ne bodo izostali in imajo veliko željo, da hi tudi kdaj v občini Lukovica organizirali mednarodni turnir, kot ga organizirajo Domžale in Moravče. S« Alojz Cijan Orientacijski pohod v Krašnji Športno društvo Ktašnja je v nedeljo, 14. aprila pripravilo tradicionalni orientacijski pohod. Preko sto dvajset ljudi se je podalo na pot, ki je bila nekaterim zelo domača, saj je marsikdo, prav ob tej poti prvič segel parrnerju v roko. Poleg odgovorov na vprašanja so privreli na dan spomini, tako da je pot, ki je bila tokrat trasirana preko Korena na Kompoljski hrib in nazaj v Krašnjo, minila vse prehitro. Nekaj vprašanj pa se je nanašalo tudi na delo trgovine Lila z Doba, ki je bila tokrat sponzor prireditve. Tudi njihova ekipa se je udeležila tekmovanja. Na začetku so ekipe, ki so štele od tri do pet članov, hodile ločeno, vendar so se kmalu združile v veliko veselo družino, ki je vse naloge družno reševala. Starost udeležencev je bila zelo različna, saj so povečini sodelovale družine. Najmlajši še niso bili godni za šolo, najstarejši pa so že tudi pozabili, kdaj so šteli osemsto mesecev. Okrepčevalnica je bila pri Vovkovih na Korenu, kjer smo se okrepčali s sadjem in čajem. Potem se nam je že mudilo do štartno-ciljnega prostora, kjer nas je pričakala naša gostja, smučarska tekačica Petta Majdič. Hvaležni smo našemu predsedniku Marjanu Štruklju, da nam jo je pripeljal. Njena prijetna, sproščena beseda nai je ponovno prepričala, da veliki športniki in veliki ljudje ne iščejo častilcev, ampak jih osrečuje iskrena beseda. Najbrž se zato tako malo družijo s politiki. Dan se je nadaljeval z druženjem. Medtem je Marjan pridno kontroliral rešene naloge in sešteval rezultate. Seveda, čeptav je bil dan predvsem namenjen druženju, so rezultati vendar pokazali, katere ekipe dobijo nagradne cule, v katerih je bilo nekaj domačih dobrot. Podelitev, zatem slovo od Petre, ki je v spomin na srečanje z nami tudi dobila svojo culo. Počasi smo se razšli. AV. G. Športno društvo Trojane je zaživelo Zelje so se uresničile in sanje številnih mladih o ustanovitvi športnega društva so postale tesničnost. Zelja po novem društvu je v vseh tlela že nekaj let, a do dejanske uresničitve je prišlo 1. decembra 2001, ko so se vsi, ki jih šport zanima tako ali drugače, zbrali v gasilskem domu na Trojanah. Na prvi ustanovitveni sestanek je prišlo precej ljudi, najbolj pohvalno pa je, da to niso bili le mladi, ampak vsi, ki jih šport in rekreacija zanimata. V soboto, 13. aprila 2002, je Športno društvo Trojane prvič kot uradno priznano društvo sklicalo svoje člane na 1. redni občni zbor. Vsi prisotni so se strinjali, da je prvo leto zelo pomembno, pa vendar je potrebno delovati premišljeno in v skladu z zmožnostmi, predvsem pa pogumno, kajti le tako bo v prihodnjih letih laže graditi na uspehih. Športno društvo ima v tem letu v načrtu organizirati turnir v namiznem tenisu, pa kresovanje in dva turnirja v malem nogometu. Pozabili niso niti na dan državnosti, ko naj bi sodelovali na prireditvi na Lipovcu, v planu pa je še pohod na Čemšeniško planino, košarka, turnir v ročnem nogometu pa še kaj bi se našlo. Na občnem zbotu smo bili tudi seznanjeni, da je nakup raznih športnih rekvizitov in pripomočkov za različne športne dejavnosti v polnem teku (tu so mišljene predvsem žoge, mreže in podobno). Tudi v tej sezoni se bodo fantje, ki nosijo trojanske drese, udeležili številnih turnirjev v malem nogometu, prav tako pa imajo v načrtu sodelovati v močni Zasavski ligi. Vrhunec pa ho najbrž turnir v malem nogometu na Trojanah, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja, privablja vse več ekip in poskrbi za prijetno druženje. Lani sta bili na turnirju prisotni tudi dve ženski ekipi, ki sta z izvrstnostjo in iznajdljivostjo navdušili vse prisotne in s prekrasnimi podajami, predložki in goli poskrbeli za obilico smeha in dobre volje. Prepričana sem, da letos ne bo nič drugače. Vetra Hlebec is šport Rokounjcic Uspešna rallvsta David Gostič in Matija Koritnik s svojim cliom Velik uspeh na Hrvaškem. Z leve: David Gostič in Matija Koritnik z osvojenimi pokali. Avtomobilska dirka - rallv - besede, ki pritegnejo veliko pozornosti. Mnogo ljudi občuduje in obožuje te mlade, ekstremne, korajžne in neustrašne fante in sovoznike za volani. Pred dnevi sem se pogovarjal z Davidom Gostičem iz Zaboršta pri Šentvidu, strojnim rehnikom, zaposlenim v AS Remont Domžale, ki mi je povedal, da je s svojim prijateljem, voznikom rallja Matijem Koritnikom iz Depale vasi dosegel velik uspeh. Lani sem bil še njegov mehanik, letošnjo pomlad pa sem kot sovoznik z njim nastopil na veliki dirki na Hrvaškem. In uspelo nama je! Mi je zatrdil. Moj prijatelj, s katerim smo pripravili vozilo Renault Clio, je lanskoletni državni prvak v diveziji 1. Ugnala sta ne le svoje konkurente, temveč tudi vse ostale tekmece z močnejšimi vozili ter osvojila odlično ptvo mesto v skupni razvrstitvi. S Cliom na dvokolesni pogon in stopetdesetimi konjskimi močmi sta med 42 nastopajočimi zmagala. Triindvajsetletni David je za Htvaško TV priložnostno povedal, da je bil njegov prvi rallv zelo razburljiv, glede na takratno vteme pa je bilo potrebno izbrati za dirko prave gume, ki so velikega pomena (pravi izbor). Ob pogovoru z nekim novinarjem jima je slednji čestital za osvojeno ptvo mesto ter rekel: VSAKA ČAST FANTA, še veliko sreče ter takšnih uspehov vama želim. A Tone Habjanič Po sprejetju letošnjega proračuna Nacionalni program športa za leto 2002 Dne 1 5. aprila 2002 sta v Domžalah Urad za šport v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter Odbor za šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije želela lokalne skupnosti ter športne zveze in zavode za šport na lokalni ravni seznaniti z načrti, ki jih imata v letu 2002, da bi športu omogočili kar najboljše pogoje za delo in za nadaljnji razvoj. S sprejemom proračuna za leto 2002 s strani države je izpolnjen temeljni pogoj za uresničevanje nacionalnega programa športa za leto 2002. Na srečanju so hile predstavljene naslednje teme: I. Sofinanciranje športne infrastrukture s strani ministrstva za Šolstvo, znanost in šport; 2. Vsebine nacionalnega programa šporra in problemi meril, ki jih lokalne skupnosti sprejmejo za izvajanje letnih programov športa; 3. Društva, ki delujejo v javnem interesu na področju športa; 4. Vloga občinskih (mestnih) .športnih zvez; 5. Izvajanje zakonodaje na področju športa; 6. Športni informacijski center; 7. Panožni Športni cenrri; 8. Športni oddelki v gimnazijah; 9. Sofinanciranje šporrnih programov v osnovnih šolah; 10. Strokovno usposabljanje in spopolnjevanje v športu; 11. Vodenje razvidov javnih zavodov v športu; 12. Prohlemarika lasrnine šporrnih objektov; 13. Nadomestilo stroškov vadbenega prostora za smučarje Tekmovalce. Lahko hi pisali o vseh zgoraj navedenih točkah, vendar naj omenim samo nekatere izmed njih. Za sofinanciranje športne strukture s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport se je Občina Lukovica prijavila v letu 1998. Takrar smo od skupne vrednosti investicije za obnovo tal v šolski telovadnici 4,6 mio SIT uspeli pridobiti 2 mio SIT. Na razpis v lerošnjem letu se nismo mogli prijaviti, saj je potrebno za izgradnjo bodočega šporrnega parka v Lukovici imeti že izdelane projekte, ti pa seveda stanejo. Olede na zakonska določila naj bi vse občine v Sloveniji na svojih občinskih svetih sprejele merila za izvajanje letnih programov šporra. Z lemim programom športa lokalna skupnost določi, kaj bo v posameznem letu sofinancirala. Lerni program športa v lokalni skupnosti obsega programe športa, obseg in vrsre dejavnosti ter obseg finančnih sredstev za tekoče leto. Na osnovi navedenega mora občina objaviri javni razpis za sofinanciranje šporrnih programov, kasneje pa z izvajalci letnega programa športa sklene pogodbe. Lerni program športa mora biti usklajen z nacionalnim programom športa, s katerim se določi način uresničevanja javnega interesa v športu. Merila naj bi za razliko od nacionalnega programa športa upoštevale vse vsebine iz nacionalnega programa. Na vprašanje, ali bo s srrani ministrstva pripravljen vzorec za merila o izvajanju športnih programov v občinah, smo prisotni dobili odgovor, da se navodila po metodologiji pripravljajo, vsehinsko pa mora vsaka občina zase pripraviti merila. Vzrok remu je seveda raznolikost šporrnih dejavnosti po posameznih občinah, katerim se pripisuje tudi različna "teža" -pomembnost posamezne športne dejavnosti. Vloga občinskih - medobčinskih šporrnih zvez je v tem sklopu pomembna predvsem pri pripravi meril in izhodišč za proračun. Delavci šporrnih zvez že po svoji strokovnosti šport in njegove zakonske podlage ter druge akte ter izvajanje teh določil tudi najbolje poznajo. V letu 2000 je imelo merila za izvajanje letnih programov šporra sprejetih 1 32 občin v Sloveniji. Od teh jih je 109 že objavilo javni razpis. Občina Lukovica ima Pravilnik o financiranju športa v občini, ki vključuje tudi merila kot najpomembnejši del tega akta, v pripravi za sprejem v letošnjem letu. Glede vpisa šporrnega objekta v razvid športnih objektov naj omenim, da je pomemben zaradi zaščite namembnosti objekta. Enako se na ta način zavaruje tudi vlaganje sredstev v ohjekt. 20. člen Zakona o športu (Ur. 1. RS 28/98) določa, če se javnemu športnemu objektu spremeni namembnost, se mora zagotoviti nadomestni športni objekt. ()bčina Lukovica ima v razpis javnih športnih objektov zaenkrat vpisane telovadnice pri OŠ Janka Kersnika Brdo. Športni programi, ki se sofinancirajo iz ministrstva so sledeči: Program Zlati sonček, Ciciban planinec:, Krpan, Naučimo se plavati, šolska športna tekmovanja (od področnih tekmovanj dalje), delovanje panožnih športnih šol..... Pri nas se ti programi Zlati sonček, Krpan in Ciciban planinec na osnovni šoli zaenkrat še ne izvajajo. Iz državnega proračuna RS se za proračunsko leto 2002 zagotovi za šport 4.839 mio SIT. Od tega 2.420 mio SIT za programe športa, 500 mio SIT za investicije v športno infrastrukturo in 1.919 mio SIT za dejavnost izvajalcev letnega programa Sporta (za delovanje zvez in zavodov). Kolikšen kos pogače si lahko od navedenega lahko odreže Občina Lukovica, je deloma razvidno in jasno iz že zgoraj navedenega. Večinoma pa velja načelo. "Če boš sam veliko dal, li bo nekaj dala tudi država, če se boš zato pošteno potrudil". *» Vanja P ograje Rokounjač programska zasnova 19 Glasilo Rokovnjač Odsev življenja in dela v občini Programska zasnova mesečnika Rokovnjač je namenjena obveščanju javnosti o aktualnih dogajanjih na vseh področjih življenja in dela v naši občini. Tako bomo v glasilu objavljali prispevke, ki jih bomo posredovali člani uredniškega odbora Rokovnjač, dopisniki in ostali dopisovalci. Poudarek mora biti tudi na mladih. Želimo, da glasilo poslane nekoliko bolj aktualno, kot je bilo morda do sedaj. Nekoliko bolje bomo obelodanili delo občinske uprave in občinskega sveta, mnenja in poglede svetnikov, zlasti na tiste vidike družbenega in gospodarskega življenja v naši občini, ki so predmet obravnave. Objavljanje prispevkov mora enakovredno pokrivati vse predele naše občine. Posebej bomo pozorni, da bodo enako dobro predstavljena področja, ki nimajo članov v našem uredniškem odboru. V lakih primerih bo potrebno pokrivati njihovo področje in sodelovati z rednimi dopisniki. Vsi, ki bomo sooblikovali glasilo in zlasti s članki prispevali k njegovi vsebini, moramo vzpostavljati z okoljem občutek zaupanja v obojestranski komunikaciji in jo usmerjati v pozitivno smer. To bo vodilo v objektivnost vsega, kar bomo hoteli v glasilu predstaviti, komentirati ali polemizirati. Vsebina ho vključevala sledeča področja: - Informacije 0 delu občinskega sveta Občine Lukovica in odborov v obliki predlogov in sprejetih sklepov, pobude, mnenja in vprašanja svetnikov tet odgovorov nanje s strani občinske uprave. - Informacije o delu občinske uprave. - Vesti in komentarji o dogajanjih v sosednjih krajih, zlasti sosednjih občinah. - Informacije iz krajevnih skupnosti. - Vesti iz strankarskega življenja. - Članke, ki oživljajo tradicionalne slovenske etnografske in druge vrednote. - CJanke s področja dela društev. - (danke s komentarji o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. - (danke o srečanjih z občani ali ljudmi, ki so z občino kako drugače povezani. - Informacije z okroglih miz, tiskovnih konferenc, različnih obiskov v občini in p< »dobno. - Informacije, ki prispevajo k večji prometni varnosti. - Članke s področja varstva okolja. - Informacije s področja izumiteljstva, inova- torstva, ekologije tet varčevanja z energijo. - Pisma bralcev: odzive, mnenja, odmeve, predloge, pobude, komentatje, pritožbe. - Informacije s področja športa. - Humoristične prispevke, humoreske, epigrame, anekdote. - Literarne prispevke. - Prispevke pedagogov in učencev osnovne in podružničnih šol. - Prispevke o življenju mladih v občini. - Predstavitev zanimivih družin (rejništvo, šport, obrt, glasba, kmetijstvo,...) - Kronološko o rojstvih, porokah, na novo priseljenih in umrlih občanih. - Reklamno-propagandna obvestila. Uredništvo k programski zasnovi dodaja upoštevanje cilja, da se v vsebino časopisa Rokovnjač vključujejo vsi članki, ki prihajajo dobronamerno na naslov časopisa. Uredništvo ima pravico tlo neohjavljanja člankov, ki so namenjeni žaljenju, blatenju, obrekovanju, poniževanju,... Uredništvo tudi ne bo objavljalo člankov, ki zadevajo spore med ljudmi. Pravilnik o honoriranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu Rokovnjač ter o nadomestilu za člane uredniškega odbora želimo dopolniti z naslednjim: Honorirali homo vse prispevke članov uredniškega odbora in dopisnikov, torej naročene prispevke in tudi druge literarne prispevke, ker so inovativni v smislu boljše vsebine glasila in tudi usmerjani na sestankih uredniškega odbora. Nenaročenih člankov ostalim dopisovalcem ne homo honorirali. Ostale dopolnitve bomo dodali po diskusiji uredniškega odbora. Marta Lavni Naš gost - Drago Jerman Z novimi ljudmi pri glasilu Rokovnjač nastajajo tudi nove rubrike. Kot prvega gosta predstavljamo znanca iz sosednje ulice, človeka, ki je predan slikanju ter Brdu. Močno je povezan z našim krajem, saj je ni pomembnejše prireditve, kjer ne bi podarili ene izmed njegovih slik v spomin. Seveda, to je slikar Drago Jerman. Butino spremlja dogajanja v občini in z videt) kamero posname prenekatero prireditev. Se večkrat pa ga je videti, ko z stojalom in papirji hiti proti kraju nastajanja njegove nove umetnine. Drago je bil rojen leta 1940 in je gluhonem od rojstva, kljub temu pa je končal osnovno solo ter poklicno Solo v Ljubljani. Izučil se je za črko-slikarja in je svoj poklic opravljal v podjetju Sap. Kot slikar amater se je pričel uveljavljati že v mladosti, njegovi priljubljeni temi pa sta pokrajina in kulturna dediščina podeželja. Sodi v sam vrh gluhonemih umetnikov amaterjev v Sloveniji in se rad udeležuje kolonij širom po naši tleželi. Med trajnimi deli je tudi njegova upodobitev cerkve na Brdu, katete bližnji sosed je in je bila uporabljena že v nekaj izvedbah kot priponka, nalepka, značka. V veliko veselje in čast nam je lahko, tla poznamo tega preprostega, vendar velikega slikarja. Iz svojih mlajših let sem pri kolesarskem klubu Rog spoznal kar nekaj gluhonemih kolesarjev, ko smo se po dolgem času srečali, jih je poleg tega, kako živiš, zanimalo tudi, kje in ko sem povedal, tla v Lukovici, so takoj omenili ime Drago Jerman. Zaradi njegovega podpisa na slikah je avtot zapisa spremenil način podpisovanja sam umetnik pa tudi. A Djd PLESKARSTVO in SOBOSOKARSTVO Miro Jerman Podsmrečje 4, 1223 BLAGOVICA, tel.. 041 640 298 Nudimo: Vse klasične soboslikarske storitve Dekorativni ometi in premazi Izdelava toplotno izolacijskih fasad Oplesk napušcev 20 POLITIČNE STRANKE RokODujCIČ Misli Antona Martina Slomška so še kako aktualne V poldrugem stoletju se ljudje nismo poboljšali Tožiti nad slabimi časi ljudje dobro znajo. Zdihovati, da so ljudje čedalje hujši, slišimo marsikoga. Pa vse take tožbe so prazne, dokler roke križem držimo, hudobi pa damo prosto rasti med nami. S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ne sami sebe, ampak vsak naj stori po svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo boljši svet. Anton Martin Slomšek V poldrugem stoletju se ljudje nismo veliko poboljšali. Slomškova graja zadeva nas prav toliko, kot je njegove sodobnike. Pritožujemo se nad vsem mogočim: nad potratno državo, ki nam nalaga vedno višje davke, nad slabo občinsko upravo, ki ne ugodi našim osebnim željam, nad slabimi plačami in visoko inflacijo, zdravniki stavkajo, ker hočejo višje plače in manjše obremenitve, po dtugi strani pa je veliko ljudi nezadovoljnih z njihovim delom. Praznik dela, ki smo ga nedavno praznovali, nam je spet postregel z množico hesed, iz katerih smo lahko razbrali, da je delo še vedno cenjena vrednota. Mogoče pa je manjkalo malo Slomškovega poudarka - vrednora je samo dobro in vestno opravljeno delo, slabo in površno pa ne. In če bi vsak od nas v svojem poklicu vsaj del energije, ki jo porabimo za pritoževanje nad slabim delom drugih, usmeril v svoje delo, da bi ga dobro in pošteno opravil, bi se količina slabo opravljenega dela v naši družbi hitro zmanjšala in hi porreba po pritoževanju močno upadla. Tone Meden koaliclta M.Si sds Nova Slovenija Občinska odbora SDS in Nsi Lukovica Vas vabita na javno tribuno Aktualna vprašanja političnega življenja v Sloveniji v petek, 7. junija 2002 ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici. Na njej bosta nastopila predsednika strank Koalicije Slovenija dr. Andrej Bajuk in Janez Janša. Gostja večera bo kandidatka za predsednico RS ga. Barbara Brezigar. Andrej Kržan predsednik OO SDS Lukovica Veselimo se srečanja z vami! Franc Avbelj predsednik OO Nsi Lukovica OBVESTILO Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem obvešča vse občane, da bo razpis ugodnih posojil: - stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila; - posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva; - posojil za razvoj obrti, podjetništva in turizma, zaradi usklajevanja pravilnikov z Zakonom o nadzoru državnih pomoči (Ur. list RS, št. 1/00), objavljen v eni izmed naslednjih številk glasila Rokovnjač. Hvala za razumevanje. Občina Lukovica, Občinski svet, Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem 1. junija na Rokovnjaški pohod Meddruštvena odbora planinskih društev kamniško-bistriškega območja - Ljubljana in Planinsko društvo Moravče vabijo 1. in 2. junija na 12. nočni Rokovnjaški pohod od Trojan do Moravč. Start 1. junija ob 20.30 uri pred gosrinskim podjetjem Trojane d.o.o., cilj pa 2. junija ob 9. uri v Moravčah pred pred Gasilskim domom. Štartnina za udeleženca je 1.200 tolarjev. Prijavite se lahko do 28. maja na tel. 041/683 338 ali osebno dve uri pred startom na Trojanah. Pohodniki hodijo na lastno odgovornost v skupini pod vodstvom planinskih vodnikov. Organizacijski odbor Predstavljeno Gradiško jezero Učenci turističnega krožka OS Janka Kersnika Brdo pod vodstvom mentorice ga. Marjane Flis Lederer so na 16. festivalu "Turizmu pomaga lastna glava" s temo "Napeljite vodo na turistični mlin" uspešno predstavili svojo vizijo Gradiš-kega jezera in s tem osvojili zlato priznanje. Pred tem so se pomerili tudi v regijskem merilu, kjer so tudi osvojili zlato priznanje. Svojo vizijo so predstavili v obliki makete jezera z okolico, brošuro rer v dramski obliki. Avror odrske uprizoritve Vili Golob je z domiselnim besedilom navdušil žirijo in gledalce. Vsem iskreno čestitamo in želimo še naprej uspešno in kreativno delo! to Zupan in občinska uprava Turna smuka na Komni Letos sem bil na Komni že tretjič. Poleg Tadeje in Bogdana, ki sta vodila turno smučanje, nas je bilo v skupini še osem fantov in pes. V petek smo se s kombijem odpeljali priti slapu Savici. Smuči in velike nahrbtnike smo dali na tovorno žičnico, z manjšimi nahrbtniki in palicami pa smo se odpravili proti Komni. Pogledat smo šli tudi slap Savico, kjer smo imeli malico. V kočo pod Bogatinom smo prišli v času kosila. Med bivanjem na Komni smo odhajali na ture, se učili o plazovih in izvedeli veliko novega. Imeli smo štafetne igre in tekmovali v smučarskih skokih. Trije dnevi našega bivanja na Komni so minili veliko prehitro. Ko sem utrujen prišel domov sem sklenil, da grem naslednje leto znova na Korono. to Andrej Testen 4- b. Rokounjcič naše župnije 21 Birma v župniji Brdc Naših petinšestdeset birmank in birmancev Vrazcvetelem nedeljskem dopoldnevu enaindvajsetega aprila je zvonjenje v župnijski cerkvi Matere Božje na Brdu privabljalo množico ljudi. Krona slovesnega praznovanja je bila potrditev zakramenta sv. birme, ki ga je prejelo kar petinšestdeset birmank ter birmancev iz domače župnije. Slovesno mašo je vodil nadškof in metropolit dr. Franc Perko, ki je tudi birmoval. V mašni daritvi sta poleg domačega župnika Andreja Sveteta sodelovala še Peter Kvaternik in župnik iz župnije Ljubljana-Koseze Igor Dolinšek, po rodu domačin iz Dupeljna. Duhovno so jo obogatili tudi birmanci sami, starši, botri in zborovsko petje mladinskega in mešanega pevskega zbora. Ta dan je bil posvečen tudi duhovnim poklicem, ki jih je župnija Brdo že darovala v preteklosti, je v začetku maše pohvalil nadškof. Prejem zakramenta sv. birme pa je začetek vsakršne duhovne poklicanosti. "Velik je dar svetega duha", ki so ga v veri potrdili birmanci, je v pridigi poudaril. Je začetek zrelega krščanskega razmišljanja, pomemben mejnik v življenju za mladega človeka, ki vstopa v jutrišnji svet, zasičen z dobrim in slabim, zato je stanovitnost člove- Slika za spomin. ka v veri, zlasti ljubezni do bližnjega edino prava pot. Temeljita priprava na letošnjo birmo na Brdu je pri verouku potekala skozi celo šolsko leto in se dopolnjevala v vetski vzgoji tudi v domačem okolju, kat je veliko Foto: Nada Prašnikar delo domačega župnika in staršev. Slovesnosti je botrovalo tudi lepo vreme, ki je bilo sicer prav te dni zelo muhasto. to Marta Lavrič Slovesna razglasitev sklepov sinode 18. maja na Brezjah Slovesna razglasitev sklepov sinode bo v soboto, 18. maja, dopoldne na Brezjah. Navzoč, ho posebni papežev odposlanec. Ker gre za zelo pomemben dokument, ki ho v marsičem zaznamoval prihodnost Cerkve na Slovenskem, in je sad naših skupnih iskanj, smo vabljeni v čim večjem številu k tej slovesnosti. Kulturno izobraževalno društvo Franc Bernik pripravlja predavanje z naslovom Prostovoljno delo v vzgoji in izobraževanju v četrtek, 6. junija ob 20.00, v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah. Maša za domovino v cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori in kresovanje na Limbarski gori bo v nedeljo, 23. junija ob 20.00 uri. toM. L. Župnijska karitas Zbiramo star papir Pod geslom Naredite tri lepe stvari naenkrat župnijska Karitas Brdo in Zlato polje zbira star časopisni papir ob pomoči Surovine iz Kranja. Zbrani znesek pa bodo namenili misijonarju Franciju Pavlicu, ki deluje v Boliviji. Če hi vsak od učencev veroučne šole prinesel samo 20 kg papirja, bo znesek zbranega denarja pokazal na obletnico, ki jo letos obhaja slovenski katoliški tednik Družina. Pospraviti stanovanje odvečnega papirja, pomagati industriji priti do prepotrebnih surovin ter finančno pomagati rojaku v misijonu pa so tri lepe stvari naenkrat. Akciji se je odzvala tudi občinska uprava in namenila kar nekaj kilogramov časopisnega papirja za dober namen. Če vam je doma v napoto, ga lahko oddate v župnišču na Brdu. Kaj več o delu in življenju Francija Pavlica pa v eni od prihodnjih številk. to in joto: Djd Otroci z veseljem prinašajo papir. 22 RAZPISI - KRONIKA RokODiljCIČ Na podlagi 12. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/98) Komisija za priznanja in odlikovanja objavlja Javni razpLs za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 2002 1. Priznanja Občine Lukovica v letu 2002 so: - častni občan Občine Lukovica - priznanje Občine Lukovica 2. Priznanja Občine Lukovica se podeljujejo za dosežke, ki so prispevali k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izohraževalnem, športnem, naravovarstvenem področju in na drugih področjih 3. Priznanja se lahko podelijo: posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. 4. Predlog za podelitev priznanj Občine Lukovica lahko podajo posamezniki, politične stranke, podjetja, dtuštva ter druge organizacije in skupnosti. 5. Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v pisni obliki ter mora vsebovati: - podatke o predlagatelju - vrsto predlaganega priznanja - obrazložitev k predlogu - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. 6. Rok za vložitev predlogov je 30.06.2002. Svoje predloge pošljite na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica s pripisom "Javni razpis za podelitev priznanj Občine Lukovica." Predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja: Ciril Smrkolj, l.r. Ukrepi kmetijske politike 2002 Tudi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002. Vloge, ki jih bodo lanskoletni uptavičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo kmetijski svetovalci pted oddajo na agencijo prekontrolirali na popolnost. Obrazci - evidenca o količini mleka na kmetiji- so na voljo pri KSS in KZ Lukovica. Izpolnijo jih vsi rejci krav-tudi krav dojilj. V nadaljevanju vas na kratko želim opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002. NEKAJ SPLOŠNIH NASVETOV ZA PRAVILNO IZPOLNJENO IN POPOLNO VLOGO: 1. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami 2. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno) 3. Bodite pozorni na spremembe in novosti: V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primerjavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katete bodo uktepe SKOP izvajali naslednjih pet let. 4. Uskladite...... - podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra; - stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu; - stanje v Registru trajnih nasadov (nasadi jablan, hrušk) s stanjem v natavi. 5. Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu. S seboj obvezno prinesite tudi kopijo katastrskega načrta z vrisanimi posamičnimi enotami rabe 6. Držite se roka za oddajo vloge - od 25. aprila do 24. maja 2002 7. Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar. Tomaž Močnik, dipl. univ. inž. Dogodki na območju občine Lukovica od 01.04.2002 do 30.04.2002 Vlom v kontejner v Kompoljah Policisti Policijske postaje Domžale so bili po telefonu obveščeni, da je bilo vlomljeno v kontejner, ki služi kot priročno skladišče na gradbišču avtoceste v naselju Kompolje. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je bilo vlomljeno v kontejner, vendar storilec ni odnesel ničesar, ker se je pri vlomu sprožila alarmna naprava. Policisti z zhitanjem obvestil 0 storilcu nadaljujejo. Vlom v delovni stroj v Blagovici Policisti Policijske postaje Domžale so bili po telefonu obveščeni, tla je bilo vlomljeno v delovni stroj na gradbišču avtoceste v Blagovici. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je do sedaj še neznani storilec vlomil v delovni stroj in iz Stroja izvršil tatvino večjih kosov različnega orodja. Podjetje Gtadis je s tem oškodovano za okoli 50.000,00 SIT. Policisti z zbiranjem obvestil o storilcu nadaljujejo. Vlom v delovne stroje in tatvine goriva Policisti Policijske postaje Domžale so v mesecu aprilu obravnavali več vlomov v delovne stroje na gradbišču avtoceste, kjer je bila izvršena tatvina goriva. Policisti z zbiranjem obvestil O storilcu nadaljujejo. Iskanje pogrešane osebe Policisti Policijske postaje Domžale so bili obveščeni, da naj bi od doma neznano kam odšla B. P. iz Rafolč. V akcijo iskanja pogrešane osebe so se vključili tudi gasilci prostovoljnih gasilskih društev občine Lukovica. Akcija iskanja je bila uspešna, saj je bila pogrešana najdena živa. Policijska postaja Domžale se za pomoč pri iskanju pogrešane zahvaljuje vsem sodelujočim gasilcem, še posebej pa poveljniku gospodu Judežu, ki je kljub temu, da je akcija iskanja potekala v ponedeljek, uspel dobiti 19 gasilcev, ki so sodelovali v iskanju. A Marko Kladnik, vodja, policijskega okoliša Rokounjač aktualno 23 Oh odprtem erohu V ranem jutru je utrujena zaspala zadnja zvezda na nebu in z njo je ugasnilo tudi tvoje življenje. Zunaj pa se v razkošju barv prebuja pomlad. Drobne rosne kaplje drsijo po nežnih zelenih listih kot biserne solze slovesa. List češnjeve-ga cveta trepeta v svežem jutru kot zvezdni utrinek, ki išče pot do drhteče zemlje. Z ubrano melodijo se prebujajo ptice - tvoji, Milena, zvesti prijatelji. A danes zaman trkajo na šipo tvojega okna, zaman brskajo po okenski polici, zaman iščejo drobnih zrn. V tvojih sobah je tišina, tišina, ki boli. Tebe, Milena, ni več. Sledila si pesnikovemu povabilu, ki te vabi: "Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne j>el, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. Ne boš več svoje duše vpraševal, odkod in kam, kaj prav je, kaj ni prav, kje luč, kje tema je in kje ti poti k resnici vodijo, kje k večni semoti. (A.Gradnik) Odhajaš, Milena. Za vedno nas zapuščaš. A ne, da hi hotela, si nam pustila odprto lino za obujanje spominov na tvoje delo, nate Milena, na tvoje življenje, ki si ga živela v vsej polnosti. Lahko bi rekla: "Bilo je pred mnogimi leti....", a zdi se mi, kot da je bilo včeraj. Leta 1964 si prišla v našo šolo na Brdo pri Lukovici. Delovni dan ti je usmerjal šolski zvonec. Ob polni zaposlitvi si z učenci preživljala delovni čas še v dramskem krožku. Kdo se ne spominja "Pastirčkov in princeske", ki ste jih z učenci igrali na naših odrih. S smehom, dobro voljo, pa tudi s harmoniko si privabljala učence in jih z natančnostjo vztrajno usmerjala do novih znanj. Med učence si se vračala še nekaj let po upokojitvi kot naša knjižničarka. Učitelji smo bili radi v tvoji bližini, saj smo vedeli, da sta pri tebi doma smeh in življenjska vedrina, ki sta v nas vlivala novih moči. V vsej svoji natančnosti si tudi v pokoju uravnavala svoj delovni dan. Uživala si v naravi v dolgih sprehodih. V luči večernega sonca si opazovala drevesa, ki so se bleščala v zlatu. Čutila si, da v ranem jutru v zelenih poljih in ravninah počiva hladen mir. Znala si se ustaviti tam, kjer sije sonce, pa čeprav je bil to le majhen košček vrta za stanovanjskim blokom. Klepet, prijazne besede s sosedami, ki so se sklanjale čez balkon, tvoj smeh, so vedno napovedovali lep dan. Mnogo ti je pomenilo druženje s prijatelji, znanci. Zato si v Društvu upokojencev nabirala nov krog prijateljev, ki so bogatili tvoj vsakdan. Kar 1 5 let si usmerjala utrip dela v društvu kot njegova tajnica. Upokojenci te pogtešamo, saj si ob vsakem odhodu na izlet že zjutraj v avtobusu poleg skrbi za vsakega posameznika postregla nasmeh in dobro voljo. Vse najlepše stvari, ki se človeku zgodijo v življenju, SO nepričakovane in jih ne načrtuješ. V tvojem življenju je bila najlepša sreča tvoj nečak Andrej z ženo in otrokoma. Koliko lepih besed, iskrenih pohval si jim namenjala, ko je pogovor nanesel nanje. Ob njih so v vsem, tudi v najmanjših pozornostih vselej imela pred sabo najvišji smisel. Milena, z nasmehom v očeh si utirala svojo življenjsko pot, pokončno, neodvisno, kot da bi vedela, da življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. Pogrešali le bomo. Za vse, ki so te imeli radi, zapisala to Stana Stopar Neodg >ovorno ravnanje Zakaj lahko nekateri tako? Medtem ko nekateri še lopate ne zasadijo v zemljo, pa že dobijo obisk inšpektorjev, si drugi lahko pri-voščijo kaj več. Pri priklopu novogradenj na javno vodovodno omrežje je izvajalec del za seboj pozabil ^postaviti prvotno stanje. Kljub opozarjanju, ua kanal mora biti prepusten, cesta pa pre- vozna, se to ni zgodilo. Če je izvajalec tlakov pozabil za seboj počistiti in je beton pustil kar v kanalu, ravno tako tudi cev, so priklopa na javno vodovodno omrežje poglavje zase. Je temu krivo tO, da občina še nima svojega inšpektorja ali odnos in način dela še za časa bivše Jugoslavije? Do kdaj rako, se sprašujemo mnogi, Bo občina oziroma odgovorni na občini odgovoril? Sndjd Zaprla trudne si oči in naša lučka naj ti v spomin gori! Naši dragi Mileni v slovo. 22.4.2002 smo se na Ljubljanskih Žalah poslovili od naše dolgoletne tajnice in članice Društva upokojencev Lukovica. Vsem, ki ste se udeležili žalnega slovesa, hvala. Zahvala gospe Stani Stopar za ganljive besede slovesa. DU Lukovica ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric ANTON JAZBEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in karkoli darovali v njegov spomin. Vsi njegovi ROKOVNJAČ je glasilo Okine Lukovicu. Prejeituij,, ga brezplačno vsa gospodinjstva okine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavni!; člani uredniškega odbora: Marko Cerar, Magda Kreft, Grega Zdovc, Danilo Kastt-lic, Prago Juteršek, Zinka Meden; ustanovitelj: Okina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 04/72 35 119, spletna srran: www.lukovica.si, e-mail: okina.lukovica@lukovica.si, rokovnjac@luknvica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: tel. 04/53 18 636; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere sc obračunava 8,5% DDV (Ur. I. RS st. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. 07 zadnja stran Rokounjač Dimnikarstvo Litija s.p., Franc Dobravec, Šmarska c. 3, Litija Odslej bodo skrbeli za čiščenje kurilnih naprav V občini Lukovica opravljajo dimnikarske storitve: Ignac Rozman, Silvester Poharič in Franc Dobravec. Pri vsakem izgorevanju nastajajo saje in te je potrebno v vsakem primeru očistiti. Količina saj, ki nastaja kot stranski produkt izgorevanja, je odvisna od raznolikosti kurišč in goriva. Kurilna tehnika se spreminja in skladno z ekološko osveščenostjo kurišča prehajajo na uporabo čistejših goriv. Tako se razmerje med trdim gorivom, tekočim gorivom in plinastim gorivom vseskozi spreminja. Toda tudi ekološko čistejša goriva potrebujejo nadzor oziroma kontrolo celotnega energetskega postroja v okviru varnega delovanja. Dimnikarska služba obsega pregledovanje in čiščenje kurilnih dimovodnih in prezračevalnih naprav ter meritve emisij dimnih plinov in s tem zagotavlja upotahnikom čimbolj varno, funkcionalno in optimalno delovanje sistemov ogrevanja in prezračevanja v življenjskem okolju, v katetem prebivamo. Osnovne naloge dimnikarske službe so zagotavljanje varstva pred požarom na vseh kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah ter napravah za shranjevanje goriv, varstvo ljudi pred zadušitvijo in zastrupitvijo z dimnimi plini, varčevanje z energijo in varstvo zraka pred onesnaževanjem. Naloge dimnikarske službe izvajamo s storitvami, kot so pregledovanje, čiščenje, meritve emisij, opozarjanjem na nepravilnosti in svetovanjem v okviru dejavnosti. Dosedanji izvajalec dimnikarskih storitev Alojz Tkalec, Dimnikarstvo s.p., Šentvid pri Lukovici 45 je prenehal opravljati dejavnost. Na pobudo Občine Lukovica smo med številnimi prejemniki prošnje za posredovanje ponudbe za pridobitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske - dimnikarske službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na celotnem področju občine Lukovica posredovali tudi svojo ponudbo. Občina Lukovica je kot koncen-dent pravočasno pridobila ponudbo štirih nosilcev te dejavnosti in se na podlagi strokovno primerjalnih analiz, katete je opravila posebna komisija, odločila, da je najugodnejšo ponudbo poslalo naše podjetje -Dimnikarstvo Litija s.p. Franc Dobravec, Smarska cesta 3, Litija. V mesecu aprilu smo z Občino Lukovica sklenili koncesijsko pogodbo o pregledovanju, nadzorovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Naša obratovalnica s štirimi zaposlenimi (Poharič Silvester, Rozman Ignac, Dobravec Sabina in sam - Dobravec Franc) uspešno opravlja dimnikarske stotitve na celotnem območju občine Litija in razpolaga z vso opremo in instrumenti. Naša družina je začela z dimnikarsko dejavnostjo že 1919. leta, tako da dimnikarsko obrt pri nas opravljamo že kot tretji rod. Za občane občine Lukovica je verjetno zanimiv podatek, da se je pri mojem statem očetu izučil poklica vaš dobro poznani občan Mlakar Jože, ki je v preteklosti skrbel za vaša kurišča. V letu 2001 smo v Sloveniji ponovno pričeli z izvajanjem mojstrskih izpitov za pridobitev naziva dimnikarski mojster, kjer aktivno sodelujem kot multiplikator (izobraževalec mojstrov), hkrati pa sem bil sestavljalec izpitnega kataloga, katerega je potrdil Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije, med prvimi pa sem opravil potrebne izobraževalne segmente za pridobitev naziva dimnikarski mojster Ob tej priložnosti obveščam vse lastnike oziroma uporabnike kurišč, da jih bomo v kratkem obiskali in se jim predstavili. to Franc Dobravec, dimnikarski mojster Peregrinov sejem Na sejmu je lahko vsak našel nekaj zase Tako tokratni sejem kakor kasnejši Lukov sejem sta dobila ime po svetnikih, ki sta povezana s cerkvijo na Brdu odnosno v Praprečah. Ze Marija Terezija je potrdila pravico prirejati sejme v Lukovici in od davnega leta 1865 so imeli v Sejemski utrip Foto: Danilo Kastelic Lukovici kar štiri sejme. V sedanjem času pa turistično društvo ob pomoči kmečkih žena, čebelarjev ter ostalih udeležencev organizira dobro obiskane sejme. Sejem bil je živ, bi lahko zapisali, saj je kljub slabemu vremenu pisana množica raznobarvnih dežnikov v zadovoljstvo razstavljal-cev in ptodajalcev dala slutiti, da bo posel dober Verjetno so obiskovalci opazili, da se iz sejma v sejem dviguje kvaliteta blaga in da krama počasi izginja, kar je tudi prav. Po ogledu razstave dobrot, ki so jih pripravile kmečke žene v dvorani kulturnega doma, so se mnogim pocedile sline in težko je bilo počakati do začetka prodaje njihovih dobrot. Ptecejšnje število obiskovalcev je prišlo po domač kruh, salamo tet med in se potem tavno zaradi slabega vremena odpravilo domov in so tako zamudili nastop harmonikarjev. Tokrat je na sejmu lahko vsak našel nekaj zase. Pokušina domačih proizvodov, ekološko kmetovanje, čebelarstvo, aktiv kmečkih žena, umetniki še in še bi lahko naštevali, če bi kljub slabemu vremenu dobro obiskani sejem hoteli podrobneje opisati, pa naj slike povedo več. Nakupljeno bo do Lukovega sejma že zdavnaj pošlo, pa kaj zato, bo pa sejem tudi takrat živ, da bo kaj. toDjd