m '«).***. T-L M >ruar 2005 Leto 11 Številka 132 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ •fC Banka Koper Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 (asi^o “Portorož <14. >r-^Gnand* x Casino Portorož IZHAJA 15. V MESECU ■ Dva visoka jubileja turizma Letos v Portorožu beležijo 120 let organiziranega turizma (v analih so za leto 1885 izpričane prve uspešne °zdravitve revme s pomočjo slanice in solinskega blata), v soboto 24. septembra 2005 ob 11.00 uri pa bo v Portoroškem Avditoriju osrednja proslava 100-letnice Turistične zveze Slovenije (TZS) z vodilnim motivom: orizem je stanje duha. Povabljenih je kar 540 turističnih društev. TZS je naslednica 24. junija 1905. Ljubljani ustanovljene »Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjske Mran 6 in 7. Ocenili so turistično sezono Petek, 11. februarja so se v ° činski palači v Piranu sestali Predstavniki turističnega | |0sPodarstva, turističnih združenj, 11 z ’ OOZ Piran, javnih podjetij in svodov ter piranske policije in s^uPaj ocenili lansko turistično Oh"°no 'n Pr*Prave na letošnjo. cinske projekte je predstavila trpanja Vojka Štular, številke o p lsku turistov Ivan Silič, komandir 'cijske postaje Piran Silvan žiert|ac Pa je povedal, da smo lani iav ^3r vamo- Delikti na področju nega reda in miru so se zmanjšali ^ -to« ivuu m miru so se zmanjšali------------------------------------------------------------------------------ Dol-23 ^0//°' ^ Portorožu je bilo lani za 2% manj turističnih prenočitev, čas bivanja seje nekoliko zmanjšal, bilančni n azateUi v podjetjih pa naj bi bili dobri (cene in dvig kakovosti). Ivan Silič, direktor TZ Portorož za letos ni mogel d0 0 . at' velikih prireditev, ki bi pritegnile množice turistov, (pozabili na Intemautico?), bo pa zelo veselo za ^ilo ace razmere jeseni na proslavi 100-letnice TZS v Portorožu. Predstavnikov t.i. velikega kapitala žal (spet) ni v Rekla sta si DA v p.oboto, 12. februarja 2005 sta si v poročni dvorani občinske palače in | .31111 *)rc(* županjo in matičarko ter pričama Tomažem Premrovom Krik Ur° *>rvt Frančeškin zaobljubila večno zvestobo mladoporočenca slab 3 A'ahnič 'n ^oran Dokič. Postala sta mož in žena v dobrem in ves ‘|ni ^re®° 80 jima zaželeli straši, sorodniki in številni svati. Na pryL? P°r°čno kosilo sta sc popeljala kar s kočijo. Ž^K-Primorski utrip. Drugi tir Koper -Divača do leta 2012? Drugi tir Koper - Divača in tretji pomol v koprskem pristanišču bi morala biti v državni domeni. Agencija za železniški promet bo poiskala najboljšo možno finančno konstrukcijo in izgradnjo 27 km dodatne proge. Gradnja naj bi se začela tik pred lokalnimi volitvami 2006, proga pa bi bila usposobljena za promet do leta 2012. Več o problematiki Luke Koper v naslednji številki. F°T0 C0L0R LABORATORIJ Tel,- °bala 7 Bernardin 6320 Portorož Koper Koliko strankam? V Mestni občini Koper bi na osnovi zakonodaje o financiranju političnih strank v letu 2005 strankam lahko izplačali največ 0,6% sredstev primerne porabe ali največ 27,5 milijona SIT, izplačali pa bodo 26,44 milijona SIT, oziroma 152,85 SIT na glas volivca. Največ dobi LDS (7,79 milijona), sledijo ZLSD (6,91), SDS (2,15), DeSUS (1,85), SLS (1,8), NSi (1,80), SNS (1,25), ZZP (1,09), Zeleni Slovenije (1,02), IDZ (0,72 milijona). Trenutno največja svetniška sila Koper je naš ni stranka, je ena izmed 13 koprskih list. DROGA Živilska industrija d.d.z Industrijska cesta 21, 6310 Izola Kar je čisto IŠof Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Povabilo na prireditev ŠPORTNIK PIRANA 2004 Občina Piran, Športni center Piran in Primorski utrip vabijo vse športnice in športnike, njihove trenerje in starše, športne delavce, ljubitelje športa, društva oziroma klube, šole in sponzorje na športno in kulturno prireditev ŠPORTNIK PIRANA 2004 4, marca 2005 ob 18.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu, Izvedeli bomo kdo je najboljša športnica oziroma športnik leta, najboljša športna ekipa, športni delavec leta, podelili bomo tudi priznanje naklonjenosti športu, priznanje za fair play, in razglasili najodmevnejšo športno prireditev. Pridite in spodbujajte naše mlade športnice in športnike. Ostanki lanske volilne kampanje Popaj še vedno visi Trije volilni plakati stranke SJN »Vaš glas je naša špinača« za državnozborske volitve 3. oktobra 2004 še vedno visijo na oknih restavracije oziroma bara Mony (Lela) nasproti ribarnice v Luciji, čeprav bi jih po zakonu o volilni kampanji (11. člen) organizator volilne kampanje moral odstraniti v 15 dneh po dnevu glasovanja. Ker je menda objekt pod hipoteko in je že nekaj časa zaprt ni nobenega, ki bi poskrbel za spoštovanje volilne zakonodaje, kar pa ne pomeni, da se lahko organizator volilne kampanje izogne kazni najmanj 100.000 tolarjev. TPC Lucija v očeh kritike Prepih moti obiskovalce Stran 10 9 : venija ru. Za prenos fotografije s CD, diskete, Q ) Smart Media, Compact Flash iz +386 OS 674 08 80 www.geocities.com/quicklab^fotolaboratorij ____ E-mail: fotoquicklab@siol.net digitalnega fotoaparata na fotografski papir fjb 607007 primorski uTr’p IčASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER ''ife' Za zločine nad civilisti v drugi svetovni vojni in po njej so krivi tako napadalci kot zmagovalci. Fojbe so zgodovinsko dejstvo, ki jih ne kaže zanikati. O njih partizani v resnici niso nič vedeli in tudi sodelovali niso v teh pobojih. Zgodovinsko krivdo, če že je, naj prevzameta bivša partijska oblast, OZNA (Odbor za zaščito naroda) in KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije). Fizični likvidatorji so bili izključno prostovoljci, da so si lahko komandanti oprali vest. Vendar, tudi italijanski partizani so metali ljudi v fojbe in sicer italijanske fašiste! Tudi zato si je treba zgodovinsko krivdo malce porazdeliti. Nobena vojaška doktrina ne veleva bombardiranja mest, v katerih živijo samo še civilisti; starčki, žene in otroci. Pa vendar, v vojni se je to dogajalo. Tako Nemci kot Angleži in Američani, Rusi in Japonci so uničevali vse pod seboj. Padlo je na milijone nedolžnih žrtev. Danes, 60 let po svetovni moriji, Italija kot nekdanji okupator ljubljanskega območja in Istre ter otokov, obuja spomine in hoče prikazati nekdanje partizane kot klavce, sebe pa v nedolžni luči preganjanih žrtev. Tako namreč mnogi razumejo scenarij filma Srce v breznu, ki si gaje ogledalo 10 milijonov Italijanov. Adolf Hitler je bil eden naj večjih zločincev vseh časov. V zaporu je napisal znameniti knjigo »Mein Kamf« (moj boj), kar je tudi v praksi uresničil. Ustanovil je nacionalsocialistično stranko, se polastil funkcije državnega predsednika in poveljnika vojske in začel petletno krvavo drugo svetovno vojno, kije zahtevala blizu 50 milijonov žrtev. Končal je s samomorom (samosežigom) v bunkerju. Njegov občudovalec Benito Mussolini (duce) se je prav tako proglasil za vodjo in začel osvajalni pohod. Leta 1945 so ga ujeli italijanski partizani v kraju Dongo in ga ustrelili. Njega in njegovo ljubico Patacci so nato obesili za pete na trgu Loreto v središču Milana. Nemški generali so bili kaznovani za zločine v Nuembergu, nemški politiki in poznejši vladarji so se poklonili žrtvam, Italiji pa je uspelo sebe prikazati kot žrtev in ne poznejša država ne mednarodno sodišče za vojne zločine nista poklicala na odgovornost italijanskih generalov, da bi jim sodili za zločine. Angleži in Američani bi v začetku junija 1945 bili celo pripravljeni napasti Titove partizane, ki so morali zapustiti Trst. Spomin na nekdaj porušeni Berlin. Na Kurfuerstendammstrasse še stoji zvonik nekdanje cerkve. Klic po spravi Italija je 10. februarja v Trstu praznovala svoj državni praznik - dan spomina na eksodus Italijanov iz Istre in na fojbe. Na prireditvi so govorili zunanji minister in predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, minister za Italijane po svetu Mirko Tremaglia in nekdanji poslanec MSI Renzo de’Vidovich in drugi. Pri bazoviški fojbi so položili vence. Svetovni shod ezulov je bil v gledališču Verdi. Spominske slovesnosti so bile tudi v Gorici in drugih krajih po Italiji. Kaj pomaga, če v Sloveniji zapišemo, da so Finiju žvižgali? Dejstvo je, da do sedaj kar dve proslavi 50. obletnice vrnitve Italije v Trst nekaj pomenita. Morda tudi to, da si bo Italija nekoč celo drznila zahtevati Istro? Film Srce v breznu (II cuore nel pozzo), s poanto kako partizani brez vsakega sojenja streljajo nedolžne Italijane in jih mečejo v Fojbe (samo zato, ker so Italijani, ne ker so bili fašisti in žločinci), kako otrok v kraški jami najde mrtve starše, očeta in mamo, kako partizanski poveljnik Novak večno preganja župnika in otroke, ki v smrtnem strahu bežijo pred »grozečim pobojem« ni tako amaterski kot bi ga nekateri radi prikazali. Je prefinjen in dognan, predvajan prav pred državnim praznikom. Ne sprenevedajmo se. Scene so se zarinile v duše italijanskih gledalcev. Film je naročila (in financirala?) italijanska desničarska vlada, prikazovala ga je prva nacionalna TV mreža (Rai uno). Ali to ne pove dovolj, da za vsem tem stoji uradna italijanska politika? Odziv Slovenije je bil kajpak medlo - diplomatski. Še najbolj Partizan Novak, prikazan v filmu kot glavni organizator pobojev in metanja nedolžnih Italijanov v kraška brezna (fojbe). Dresden, 13. februarja 1945. Ameriški in angleški bombniki so odvrgli na mesto na stotine napalm bomb in ga zravnali z zemljo. Okoli 35 tisoč civilnih žrtev. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva •ik primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: infonna.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: In forma Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: i Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. jasen je bil predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki je dejal, da bi se ob tem morali kdo je bil agresor, kdo je začel vojno. »Če so bile po vojni v času zasedbe Trsta komu strojene krivice, smo jih pripravljeni obžalovati«. Žal se v vsaki vojni dogajajo hude stvari in grozodejstva, ki jih je težko pozabiti. Vse kar se v zadnjem času dogaja v političnih odnosih med Slovenijo in Italijo kliče po spravi. Italija naj končno le prizna, da je bila v drugi svetovni vojni agresor in os vaj alka ozemelj v osi Rim-Berlin-Tokio, da Mussolini Slovencev ni pošiljal v Gonars na dopust ali na počitnice, da pa tudi fojbe niso čisto izmišljena stvar. So zgodovinsko dejstvo, ki ga ne kaže zanikati. Sloje za tragično stran zgodovine, ki si jo moramo oboji priznati, kajti sicer ne bo miru in vedno znova bo prihajalo delitve in sovraštva med narodi. Demokracija skozi puškine cevi Američani so nagradili Georgea W. Busha s še enim predsedniškim mandatom in s tem potrdili, daje njegova politika do »izvoza idealov ameriške svobode« pravilna. To, da si lahko največja in najmočnejša vojaška sila na svetu privošči napad na katero koli državo (seveda ne na Kitajsko ali Rusijo) je pri Američanih postalo čisto normalno. O ameriški zunanji politiki in nadutosti pod taktirko njene administracije so v Evropi, Aziji in Afriki silno različna mnenja. Dejstvo je, da so ideali, ki sijih prilašča politika država prek Atlantika lahko nesprejemljivi za tistega, ki mu j° hoče vsiliti. Če ne gre zlepa, zgrda! Alj seje kdo vprašal kakšna je razlika meh nekdanjimi Hitlerjevimi in sedanjimi »Bushevimi« bombami? Enako ubijaj0 in ne izbirajo žrtev, a grozodejstva ostajajo globoko vtisnjena v spornim1 ljudi, ki sedaj sovražijo Ameriko! Prelomnica v ameriški zunanji politiki se j e zgodila po napadu na WT C center H-septembra 2001. Od takrat je »Amerika v vojni«. Bush je razglasil vojno proti terorizmu, »odkril« naj hujšega sovražnika - Irak, ki da ima kemično111 še kakšno orožje za uničenje sveta in k> je povezan z zloglasno Al Kaido - in ž6 so padale »pametne« bombe na iraška mesta in ubile tudi na tisoče nedolžnih civilistov, ki so okrvavljeni umirali v iraškem pesku. Ko je slučajno padel kak ameriški plačanec so ga lepo zavili v zastavo in častno pokopali v svoj1 domovini. To smo lahko videvali na vsen TV. Naj se vidijo razlike vrednostnih pojmov Američanov, ko umre iraška mati z otrokom ali ameriški vojak, k' skozi puškine cevi deli demokracijo- v6 res drži, daje Pentagon pred invazijo na Irak naročil 80.000 krst za svoje vojak6’ ima ob približno 1300 mrtvih še velik0 rezerve. Najhujše kar se lahko zgodi v Iraku je dolgotrajna državljanska vojna. ki bo zahtevala več življenj kot so J111 diktator Sadam Husein in amerišk6 bombe skupaj. Zanjo seveda ne b°d° krivi Američani, kajti oni prinašajo |c svobodo. Vojaški poseg in bivanj6 ameriške vojske v Iraku naj 0 davkoplačevalce doslej veljalo že 30 milijard dolarjev! Ogromna vsota, ki JL nihče ne objokuje, le matere objokuje)1 svoje padle sinove. Za zločine, ki so s in se tam še dogajajo, bo tako ali tak° odgovarjal le kakšen nepomemb611 častnik. Beograd-15 let od razpada ZKJ Velikosrbski nacionalizem 'n centralizem seje močneje začel kaza pred dobrimi dvajsetimi leti, torej P° smrti Josipa Broza Tita (1980); predsednika SFRJ in ZKJ, kije edm1 znal brzdati pregrete centralisti606 politične sile in tudi držati skuph) večnacionalno Jugoslavijo-Republikah je tlelo nezadovoljstv0. Počilo je 24. januarja 1990, ko s° predstavniki Zveze komunist0 Slovenije s Kučanom na čelu protest110 zapustili 14. izredni kongres ZKJ-K je pomenilo začetek dokončneg razpada ZKJ, posledično pa tudi SH _ Slobodan Miloševič, ki se si°6 uspešno brani v Haagu, je takrat veli pripomogel s pikrimi pripombami c • komu ne ustreza politika ZKJ naj g . Slovenci in za njimi še Hrvatje so 01 iz dvorane in zapustili Beograd-razpadu SFRJ je sledila ustaI1°Vnj) Zvezne republike Jugoslavije ’ kot naslednice SFRJ, česar pa zah0 ni priznal. Spori na Kos° ' bombardiranje ZRJ ter oktobrs^ demonstracije v Beogradu P' Miloševiču (zaradi domnev0 poneverb volilnih rezultatov) njegova prisilna privedba v Haa-U^ pomenili tudi dokončen konec diz° ki seje nekoč imenovala JugoslaV-1 Občina pirati C O M U N E DI PI RA N O Občina Piran objavlja JAVNI POZIV za izbor programov in projektov s področja družbenih dejavnosti, ki jih bo Občina Piran sofinancirala iz sredstev proračuna za leto 2005 Naročnik: Občina Piran, Urad za družbene dejavnosti, Tartinijev trg 2, 6330 Piran L Predmet javnega poziva so programi in projekti na področju: 1. 2. 3. 4. Pod 1. a) b) SOCIALNEGA VARSTVA MLADINSKEGA DELA KULTURE ZAŠČITE ZAPUŠČENIH ŽIVALI programi humanitarnih društev programi in projekti preventive odvisnosti od drog za promocijo zdravega načina življenja za otroke in mladino ter za delo s starši; glasbene in druge javne prireditve brez prisotnosti drog; programi za delo z odvisnimi od drog; c) preventivni programi, ki so namenjeni preventivi socialne izključenosti starostnikov; preventivi socialne izključenosti ogroženih skupin otrok in mladostnikov; preprečevanju nasilja in zlorabe otrok. Pod 2. a) mladinski projekti prostega časa, ki jih izvajajo mladi; projekti mladinskih organizacij in klubov ter drugih izvajalcev mladinskih programov; b) programi mladinskih organizacij v občini Piran Pod 3. Projekti s področja kulture Pod 4. Programi društev za zaščito zapuščenih živali, ki delujejo na območju Obalnih občin II- Splošni pogoji za sodelovanje na javnem pozivu Na javni poziv se lahko prijavijo predlagatelji projektov, ki izpolnjujejo naslednje Pogoje: so registrirani za izvajanje dejavnosti na razpisanih področjih; imajo sedež v občini Piran oziroma prijavljajo program ali projekt, ki je v javnem interesu Občine Piran; so v primeru, da so bili pogodbena stranka Občine Piran v letu 2004, Pravočasno izpolnjevali vse svoje obveznosti do Občine Piran; zagotavljajo javnosti dostopnost predlaganega programa oziroma projekta; HI- Splošni kriteriji javnega poziva Prijavljeni program ali projekt ustreza splošnim kriterijem, če: je celovit in ima jasen, utemeljen koncept, ki izhaja iz potrebe lokalnega okolja; ima predvideno izvedbo v letu 2005; je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno shemo (prihodki/ odhodki); ni namenjen ustvarjanju dobička; j ni predmet drugih razpisov Občine Piran. 'V- Merila za izbiro prijavljenih programov in projektov so sestavni del dokumentacije javnega poziva. v. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev javnega poziva je : P°d 1: 13.200.000,00 SIT P°d 2: 3.370.000,00 SIT P°d 3: 5.300.000,00 SIT P°d 4: 1.000.000,00 SIT 2 ^končna višina sredstev bo določena s sprejetjem proračuna Občine Piran za leto yi- Rok javnega poziva ayni poziv se prične z dnem objave in je odprt do porabe sredstev oziroma Najkasneje do 15.3. 2005. **• Dokumentacija javnega poziva obsega: besedilo poziva; merila za izbiro prijavljenih programov in projektov; prijavne obrazce za posamezno področje javnega poziva; vzorec zahtevanih izjav; v. navodila za izpolnjevanje obrazcev. kumentacijo lahko predlagatelji v razpisanem roku prevzamejo na naslovu ročnika, pri pristojni strokovni delavki v Uradu za družbene dejavnosti, ? Z1'5 67 10 354 za projekte v poglavju I./točka 3 in tel 05 67 10 355 v poglavju n/točka 1, 2 in 4. Sn|lmentacijo javnega poziva je možno pridobiti po e-pošti. Dosegljiva je tudi na y ®tn' strani Občine Piran: mvw.piran._si Yl • Oddaja in dostava predlogov °ga mora biti izpolnjena na ustreznih prijavnih obrazcih za posamezno področje, n P°samezni program ali projekt; vsebovati mora vse zahtevane podatke in priloge, y1 ®dene v dokumentaciji poziva. •j- °8a mora biti predložena na naslov: Občina Piran, Urad za družbene dejavnosti, odd lnPev tr8 2, 6330 Piran in sicer do 15.3.2005 oziroma najpozneje tega dne Vjuana-Ra_px)itj_kot priporočena pošiljka. mora biti ustrezno označena - na prednji strani ovitka mora biti izpisano: ž h 0dPIraj - JAVNI POZIV 2005 - DRUŽBENE DEJAVNOSTI”. D . i ai° v*°8e se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji poziva. vlo Paljnjega postopka se izloči vse vloge, ki so nepravočasne, nepopolne in jih ni IX*n UPrav>eena oseba. Strok bravnava vl°g to obveščanje o izboru: b0 ■ °Vna presoja pravočasnih, popolnih vlog, ki jih je vložila upravičena oseba rok‘ZVedena po vrstnem redu prispetja, najkasneje v enem mesecu po preteku Dbčii^h683 poziva- oh,„ 3 bo Predlagatelje o svojih odločitvah obvestila praviloma v 15-tih dneh po vnavi na strokovni skupini. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. II Comune di Pirano pubblica il seguente BANDO PUBBLICO per la selezione dei progetti nel settore delle attivita sociali che saranno finanziati dal Comune di Pirano dai mezzi previsti dal bilancio per il 2005 Committente: Il Comune di Pirano, Ufficio attivita sociali, piazza Tartini 2, 6330 Pirano I. Oggetto del bando sono i programmi ed i progetti relativi a: 1. la sicurezza sociale; 2. le attivita dedicate ai giovani; 3. le iniziative culturali; 4. la protezione di animali abbandonati. Ad 1. a) programmi delle associazioni umanitarie; b) programmi e progetti relativi alla prevenzione della tossicodipendenza per la promozione della vita sana per 1’infanzia e per la gioventii nonche per il lavoro con i genitori; manifestazioni musicali ed altri eventi pubblici senza la presenza della droga; programmi di attivita con i tossicodipendenti; c) programmi di prevenzione relativi alla prevenzione delTesclusione sociale degli anziani, alla prevenzione delTesclusione sociale dei gruppi a rischio di bambini e giovani, alla prevenzione della violenza nelle famiglie; Ad 2. a) progetti per la gioventu relativi alTutilizzo del tempo libero realizzati dai giovani, progetti di organizzazioni e di club giovanili e di coloro che organizzano dei programmi giovanili; b) programmi delle organizzazioni giovanili nel Comune di Pirano. Ad 3. Programmi e progetti relativi alla cultura - produzioni concrete, concerti, rappresentazioni teatrali o teatro delle marionette, coreografie, progetti cinematografici, esibizioni di ballo, mostre, opere letterarie, altri eventi culturali. Ad 4. Programmi delle associazioni per la protezione di animali abbandonati che operano sul territorio dei tre Comuni costieri. II. Condizioni generali di partecipazione al bando Al bando possono partecipare i proponenti dei progetti che soddisfano le seguenti condizioni: sono registrati per 1’attuazione delle attivita nei campi oggetto del bando ed hanno sede nel Comune di Pirano, ovvero attuano il progetto sul territorio del Comune di Pirano; il programma oppure il progetto notificato rientra nella sfera d'interesse pubblico del Comune di Pirano; nel caso siano stati parte contraente del Comune di Pirano nel 2004, abbiano assolto tutti gli obblighi nei confronti del Comune di Pirano; garantiscono Taccesso al pubblico del progetto oppure del programma proposto. III. Criteri generali del bando pubblico Il progetto notificato si reputa conforme ai criteri generali nei seguenti časi: se rappresenta un insieme e dispone di un concetto chiaro e fondato, derivante dalle necessita delVambiente; se la sua attuazione e prevista nel 2005; e stato valutato su basi reali ed e bilanciato finanziariamente (entrate/spese); non e a scopo di lucro; non e oggetto di altri bandi pubblicati dal Comune di Pirano. IV. I criteri di scelta dei programmi e dei progetti notificati sono parte integrante della documentazione del bando pubblico. V. I mezzi a disposizione nelPambito del bando pubblico ammontano indicativamente: Ad l:a 13.200.000,00 SIT; Ad 2: a 3.370.000,00 SIT; Ad 3: a 5.300.000,00 SIT; Ad 4: a 1.000.000,00 SIT. L’ammontare definiti vo dei mezzi a disposizione verra deciso nel bilancio di previsione del Comune di Pirano per 1’anno 2005. VI. Scadenza del bando pubblico Il bando pubblico ha inizio con il giorno della pubblicazione ed e aperto sino alTutilizzo dei mezzi, ossia entro e non oltre il 15 maržo 2005. VII. La documentazione del bando pubblico comprende: il testo del bando; i criteri di scelta dei programmi e dei progetti notificati; i moduli di adesione per i singoli campi del bando pubblico; il modello delle dichiarazioni richieste; le istruzioni per la compilazione dei moduli. I proponenti possono ricevere la documentazione entro il termine prefissato alTindirizzo del committente, e precisamente presso Timpiegata competente delTUfficio per le attivita sociali, tel. 05 67 10 354 per i progetti di cui al capitolo T/punto 3, ed al tel. 05 67 10 355 per quelli inerenti il capitolo I0/punti 1, 2 e 4. La documentazione del bando pubblico pud essere recapitata a mezzo della posta elettronica ed e a disposizione degTinteressati sul sito internet del Comune di Pirano alTindirizzo www.piran.si. VIII. Presentazione e recapito delle proposte Le domande di adesione devono essere compilate sui moduli conformi per il singolo campo, e per il singolo programma oppure progetto; devono comprendere tutti i dati richiesti e gli allegati indicati nella documentazione del bando. Le domande vanno presentate alTindirizzo: Comune di Pirano, Ufficio per le attivita sociali, piazza Tartini 2. 6330 Pirano, e precisamente entro e non oltre il 15 maržo 2005, ovvero inviate al massimo entro la data indicata a mezzo posta raccomandata. Le domande devono essere contrassegnate in maniera conforme: la parte anteriore della busta deve recare la dicitura: “NON APRIRE - BANDO PUBBLICO 2005 - ATTIVITA SOCIALI ". L’atto di consegna della domanda di adesione attesta che il proponente concorda con tutte le condizioni ed i criteri del bando. Tutte le domande non pervenute in tempo utile. incomplete o non inoltrate da soggetti aventi diritto saranno estromesse dal procedimento ulteriore. IX. Valutazione delle domande e comunicazione delPesito: La valutazione professionale delle domande presentate in tempo utile da soggetti aventi diritto e debitanrente completate sarii effettuata per ordine di recapito al massimo entro un mese dalla scadenza del bando pubblico. II Comune provvedera ad informare i proponenti in merito alTesito del bando di regola entro 15 giorni dalla valutazione effettuata dal gruppo di esperti. II Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular Stran 4 NS|- primorski u'r’p Plaketa Občine Piran umetnostni zgodovinarki Nives Marvin Mala plaketa Občine Piran Nataši Pogačar Pozdravni nagovor županja Občine Piran Vojka Štular, slavnostni govornik pesnik Andrej Medved. V portoroškem Avditoriju je bila v ponedeljek, 7. februarja 2005, na predvečer slovenskega kulturnega praznika (8. februar) slavnostna akademija Mladi mladim s podelitvijo plaket Občine Piran kulturnim ustvarjalcem. Nastopili so številni izvajalci; Pevski zbor, recitatorja Senada Talič in Vedran Cvetkovič (O, Vrba), Neven Sipanov - ob klavirski spremljavi Lucienne Lončina, Roberta in Romana Fičur, dijaki Gimnazije Piran, mladinska gledališka skupina GIB in plesno akrobatska skupina FL1P Piran, glasbena skupina Skupnosti Italijanov Giusepp6 Tartini Piran, plesna skupina Metulj, Glasbena šola Piran in Flipov pevski zbor. Organizatorja prireditve: ZKD Karol Pahor Piran in Avditorij Portorož. Povezovali so Nina Segš, Vedran Cvetkovič in Irena Dolinšek. Scena: Stasja Mehora, Avditorij Portorož in Miha Rojc. Režija: Stasja Mehora. Slovesni nagovor pesnika Andreja Medveda ob kulturnem prazniku v Avditoriju O čem spregovoriti ob kulturnem prazniku, ob dnevu Pesnika, ki nas določa in opredeljuje, več kot stoletje? O poeziji, o pesništvu in poeziji. Lahko bi spregovorili o sodobnosti, o aktualnosti kulture, o njeni mnogovrstnosti, prodornosti in sporočilu, o njeni rasti, medsebojnosti odnosov, vzajemnem cenjenju in spoštovanju. A nima smisla, ker dialoga, kritike, premisleka z argumentov ni, samo zgovoren molk, molčanje, za-molčanje.... Lahko bi spregovoril o filozofiji, interpretaciji, razlagi umetnine. Kajti prav vsaka znanost, ne le umetnostna, v načelu temelji na abstrahiranju in analizi, posplošenju podatkov, se pravi definicijah, ki so posledica mišljenskega procesa, tj. filozofije. Le da večina (v razmišljanju, abstrakciji, trditvah) ne gre naprej, do konca, do zadnje posplošitve, ki šele da nek rezultat v razlagi umetnine. Brez intuicije, idej, nadgradnje postane definicija umetniškega dela v bistvu fragmentarna, sprevrnjena in invalidna. Seveda, če utemeljujemo -razlagamo- veliko umetnino, z duhovnim, nravstvenim kontekstom in spoznanji. Drugače je s povprečnimi, nevrednimi izdelki, ki zdaj povsem ustrezajo podobi kritikov, ki pišejo o njihovi vsebini. Vrnimo se zatorej k poeziji: v treh stopnjevanjih, v treh pristopih. Ob zori, v rojstnem kraju evropske poezije, v Provansi trubadurji pišejo v čast ljubezni. Rodovi trubadurjev, ki v svojih verzih opevajo erotske teme, amur chevaleresque, amour courtois; ljubezen vitezov in dvora. V nesluteni popolnosti in pa bogatstvu pesniških zvrsti, izraza. Načini dvorjenja, povzdigovanja in naklonjenosti ljubljeni osebi, kjer ni pomembna moč vojščaka, temveč samo ljubezen sama. V teh pesmih se izraža duh, duhovnost in kultura trubadurjev, ki je v načelu lirska: podoba nedotaknjenega čustva, popolnost občudovanja; in brez frivolnosti in donjuanstva. saj ga nisem videl celo noč in bo kmalu zarja. Hej, prijatelj, naj ob njeni strani spiš ali bediš, čas je že, vstani, na vzhodu zvezda jutranjica z žarki nosi dan kot kruta ptica in bo kmalu zarja. Hej, prijatelj, s pesmijo te kličem, prosim, zbudi se, ker slišim ptiče, ki že iščejo nov dan dan v hosti, in bojim se strupa ljubosumna, saj bo kmalu zarja. Hej, prijatelj, le poglej skozi okno in ozri se k zvezdam tam visoko; in spoznal boš, da te zvesto stražim: če se ne zbudiš, sam zdaj usodo dražiš, saj bo kmalu zarja. A kaj je v resnici genij, ki opredeljuje umetnino? Kaj je v resnici tisto, kar določa njeno moč, izvirnost in estetsko vrednost? Samo estetkost pozunanjanje oblike ali spremembe same, čiste Forme; usodno preoblikovanje likovnega, literarnega izraza? Forma kot likovnost, oblikovanje in izraz, izraznost, ter jasnost in razločnost nasproti motnosti in kalnosti in nerazločnosti oblike; ki nam ničesar ne pove, ki nič ne razločuje. Ki vodi v zmotnost, nerazumevanje, nerazumljivost in nenazadnje v brezpomenskost, v neresnico. Forma je torej tista, ki nas ločuje od padca v nemoč, v neznanje. Seveda vsaka forma ni resnica in spoznanje. Le tista, ki poruši staro, utečeno zgradbo, red, sistem in plan sveta ter eksistence, ki v temeljih zaniha ustaljeno tvorbo bivanja in misli, ki v bistvu - bistveno - spreminja naš pogled in znanje, je odločilna. Brez nove, vedno prenovljene in izvirne forme ni vedenja, umetnosti, filozofije, ni znanosti, spoznavanja, niti ni možno /več/ prebivati na svetu. Brez forme eksistenca ni mogoča. Vse, vsaka stvar, odnos in vsak subjekt ter vsaka objektivna danost se ujema vanjo, stem da si z njo pomagamo v umevanju in rokovanju s stvarmi ter v odnosu do stvari in med subjektom in objektom. Ko se utrudi forma gledanja, pogleda na stvari, ko ta postane nazadnjaška, zaviralna (v znanosti, v umetnosti, v vsakodnevnem delovanju), se z genialnim rezom nekega umetnika, poeta, filozofa poruši -zruši- stari svet, prelomi - zlomi - ustaljena, preživeta zgradba in sistem, matrica: modus operandi, ars vivendi. Nastopi drug pogled, zamenja se notranjost in zunanjost, zastavi se vprašanje novega subjekta, in novega občutenja, a tudi objektivnosti (socialne, družabne, idejne in ideološke, v rokovanju s stvarmi, v pogledu in umevanju odnosov. Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladanske seje, spet ozelenil semtertje bo veje, naenkrat ne zgubi moči poprečne: al vender zanjga ni pomoči rešene; ko spet znebi se gojzd snega odeje, mladik le malo, ali nič več ne šteje, leži tam rop trohljivosti požrešne: tak siromak ti v bran, sovražna sreča! stoji, ki ga iz visokosti jasne na tla telebi tvoja moč gromeča; ak hitre ne, je smrti svest počasne, bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne. Kaj je v resnici poezija? Kaj je resnična Poezija, določam negativno, per negationem. Visoka lega pesništva je brez moraliziranja, celo brez vsakršne morale, in brez resnice ali izrekov, ki bi prav to lahko postali; in brez opisov, deskripcije, programov, se pravi brez programskosti, ideoloških vzorcev, brez »sociale« , »sociologije« in »politike«, »nacionalizmov«, brez filozofskih definicij, brez psihologiziranja, brez analiz in analitičnega uma. In brez pretirane jasnine, jasnosti, pojasnjevanja, ki lahko že zapade v banalnost. Na meji med zavestjo-podzavestjo, v meji razpadanja mišljenja, čustva, doživetja; z neprimerljivo zbranostjo, s skrajno konciznostjo Besede. V bližini tega, kar /po/ imenujem »logika občutja«, občutenja, "logique de la sensation"; kjer je Subjekt v ospredju, a vendar izgubljen, ugreznjen, vpet v kozmično enigmo Bitja; v zvočno, vizualno in slogovno in ritmizirano moč ustvarjalne Igre.... Slavni kralj jasnine in svetlobe, silni Bog, z močjo zvestobe pridi mojemu prijatelju v pomoč, Županja Občine Piran je podelila umetnostni zgodovinarki NIVES MARVIN priznanje Občine Piran PLAKETO OBČINE PIRAN za njeno izjemno aktivnost pri ustvarjanju in soustvarjanju razstavnih in drugih projektov Obalnih galerij Piran, za objave številnih strokovnih prispevkov in za popularizacijo galerijske dejavnosti, še posebej z inovativnimi pristopi po izvajanju pedagoško-andragoških programov, ter za njen pomembni prispeveK k prepoznavnosti programa Galerije Herman Pečarič, da je postala en° kakovostnih primorskih razstavišč s široko zasnovano likovno - kultum0 dejavnostjo. Županja Občine Piran je podelila NATAŠI POGAČAR priznanje Občine Piran MALO PLAKETO OBČINE PIRAN za izjemno udejstvovanje na področju plesnih dejavnosti, v vlogi plesalke, mentorice in koreografinje ter za številne visoke uvrstitve na državnem in mednarodnem nivoju tako v solistični kot v skupinski koreografiji v okviru plesne skupine Metulj. Ranljivost tilnika, in krona, prepletena v zračne kite; kamnit vodnjak, ki utopi darove jutra. Čas teče v prazno, v odštevanju odsevov, in glas, v tožbi za nekom, ki je neskončno blizu, razbarva strah, ki ždi v kotih hiše. Drhtenje v stanju, ki obljublja zlitje, v krhki !est\’i nad stopniščem, varnosti oblike. V nikamor, od nikoder so preštete ure; ki zdaj odmevajo v vesolje, v raz/ /prostrtost dneva. Ob zori le skovikanje galebov. (Naročnik Občina Piran) Bernardin H. Slovenski oglaševalski festival Letošnji že 14. po vrsti Slovenski oglaševalski festival (SOF) bo od 9. do 11. marca 2005 v Prostorih Hotelov Bernardin. Domala vsa predsedniška in organizacijska mesta so zaupali ženskam. Največji slovenski oglaševalski dogodek bo zagotovo pritegnil precejšnje število predstavnikov oglaševalskih agencij, kreativnih direktorjev, scenaristov, fotografov, propagandistov, saj so ne nazadnje precej zanimive tudi nagrade. Še bolj zanimivo bo spoznanje, da se na oglaševalskem Področju ne pišejo zlati časi, kajti Podjetja že nekaj let zapored zmanjšujejo kvote namenjene oglaševanju, hkrati pa zahtevajo kakovost in učinkovitost. Predsednica 14. Slovenskega oglaševalskega festivala Marjana Lavrič Šulman v uvodniku razpisne festivalske publikacije obljublja pester program in komaj caka, da ga lahko predstavi udeležencem in tekmovalcem. ^°dja festivala Barbara Zmrzlikar ugotavlja, da je oglaševanje panoga, kateri tempo iktira duh kapitala. Vendar tisti, ' so vpeti v oglaševanje kreativci, oblikovalci, scenaristi, Propagandisti...) se morajo Zavedati, da je odgovornost do kapitala le ena izmed plati odgovornosti, kajti na drugi strani s° uporabniki,potrošniki... V tem uhu naj bi bil zasnovan tudi 14. ovenski oglaševalski festival -lastnih spoznanjih, da je to v 'stvu zelo zahtevno in težko delo, uj je pot do uspeha običajno zelo ohn3 m se Laže v končni fazi v 'ki povečane prodaje blaga ali te v, če seveda ne gre za Politično propagando ali volilno arnpanjo. Letošnja predsednica lriJe je Ladeja Godina Košir, v c®r izvršna kreativna direktorica „ Agenciji Imelda. Pa še ena ®nska, ki bo »ukazovala« n rS*.1Va*u: Lučka Peljhan, edsednica Sveta tekmovalnega Programa SOF. FK Sečo ve liske so line: Razstava Genius loči Lera in dva nova Prostora. obl'1-*? človeka in narave na raZn°CjU’ kJer se danes švedske ,krajinlki Par °hra | Ke sobne m kjer se je dobi v3 edinstvena krajina, turist p tUd' VSe bolj kulturni 'n p0(ji 1Cen značaj, pri čemer ima VSredJe Mobitel veliko posluha, še « ° februarja je bil na Leri Oba. m en dan; v organizaciji raZsta lh gulerij Piran so odprli Genj,V° ,de* z likovne delavnice kaPdine ,,Lera 2004; Tone Begj- ’ Jakov Brdar, Mirsad d°Sež’e]0-'S Gaberščik. Za velik bivše . Sejejo tudi prenovo sta (jv 'Zarske delavnice, v kateri konfp 3 Prostora za razstave, - ‘terence JPuitim, srečanja in 4|jp- Proračun je najpomembnejši akt občine Piranski proračun 2005 bo upoštevajoč prenos neporabljenih sredstev in nove zadolžitve težak 6,37 milijarde SIT. Davčni in nedavčni prihodki, kapitalski prihodki, prejete donacije in transferni prihodki znašajo skupaj 5.237.827.658,00 SIT, odhodki pa 6.369.613.891,00 SIT. Proračunski primanjkljaj znaša 1.131.786.233,00 SIT. Jože Maver: »Zgrožen r $ L sem, da je za investicijsko dokumentacijo tako malo denarja. Če prodajamo v občini gradbene parcele, moramo tudi poskrbeti za komunalno opremljenost. Predlagam simbolično pomoč za sanacijo piranske stolnice. Za Belokriško cesto ne namenjamo niti tolarja! Investicija v pomično streho Avditorija, ki še ni bila nikoli odprta, je zgrešena. Samo obveznosti proračuna iz naslova finančnega najema za Avditorij znašajo letno 37-38 milijonov SIT.« Dr. Milena Oblak: »Cankarjev dom prejema od 50-60 % državnih dotacij. Tudi Avditorij kot kulturno, promocijsko in kongresno središče si zasluži pomoč pri izvajanju nalog.« Janez De Reggi: »Osebno podpiram predlog tega proračuna.Načrtovani delež prihodkov od prodaje premoženja je prevelik.« Ugo Fonda: » Škoda bi bilo naenkrat prodati preveč občinskega premoženja (parcel), kajti potem sledi povečanje obsega in ponudbe gradenj na trgu vikendašem. Podpiram nudenje pomoči drobnemu gospodarstvu in ribištvu. Namenjena dotacija za garažno nad Piranom je dokaz temu, kar sem dejal pred tremi leti, da je investicija v garažno hišo na tej lokaciji zgrešena.« Opozoril je na temeljne usmeritve deklaracije o zeleni občini. Andrej Babnik: »Vesel sem, da ste županja, po vseh peripetijah, spet med nami. Dnevni red je, ko se sprejema proračun, preobsežen. P e t milijonov za financiranje simfoničnega orkestra se mi zdi nerealna postavka in pomeni obremenitev proračuna. Tudi sredstva za subvencioniranje malih in srednjih podjetij (10 milijonov SIT) so prenizka. Povečati vsaj za 5 milijonov.« Bogdan Lulik: »Dal sem predlog za ureditev pešpoti. Bil sem zelo vesel, zdaj pa nič od tega. Rožana Špeh: »Veseli me, da seje pri svetnikih pojavila skrb Prednost pri akti j I • gl proračunu bi * M/fl l morab imeti WŠŠ'' ' ijg čakajo na 1 L 1 sredstva že pjf ' 1 kar nekaj let. Dala sem predlog za ureditev javne razsvetljave v Strunjanu in za sanacijo edinstvenega spomenika renesančnega kiparstva v Sv. Petru. Zanima me kako bodo razdeljena sredstva 17,8 milijona SIT med kulturnimi društvi. Letos je 50-letnica kulturnega doma v Sv. Petru. Žal denarja za obnovo ni.« Darij Barrile: »Proračun je sestavljen bogato. Piran potrebuje kar nekaj garažnih hiš in nobena se ne financira sam. Potrebne so subvencije.Letos je prvič tudi bogat stanovanjski program.« Dr. Luciano Monica. »Ni dovolj sredstev za prenovo in popravilo stolnice ter obokov. Večjo skrb bi morali nameniti tudi urejanju plaž, parkovnih površin in tlakovanju ulic.« Breda Klobas, vodja Urada za finance je morala I nekatere I postavke, zlasti L ff prenosa neporabljenih proračunskih sredstev in novih zadolžitev, obrazložiti bolj I natančno, da so vsi razumeli zapletenost proračunskih postavk. Marko Gorenje bi lahko nadomestil novinarja, saj Jjj^ si v svoj P -e "1° k "k’ Ijjgg j| prinese na Tako morda ne bo več problemov, kdo je za kaj ali za koga glasoval, na primer kot pred dobrimi desetimi leti za zloglasne najemne pogodbe za 99 let. Slovenske občine že nekaj časa rešujejo problematiko zagotavljanja potrebnih proračunskih sredstev tudi s prodajo premoženja. Država jim nalaga nove obveznosti, na račun katerih jim običajno ne poveča zneska priznane porabe. V Občini Piran bodo proračun za leto 2005 sprejeli na 19. redni seji 17. februarja, upoštevajoč nekatere pripombe svetnic in svetnikov, ki so jih dali na prvi obravnavi 27. januarja. Od kapitalskih prihodkov si občina obeta 1,134 milijarde SIT (21% tekočih proračunskih prihodkov), od tega od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 900 milijonov SIT. Občina se zadolžuje za 582 milijonov SIT in sicer za namen prenove OŠ Lucija in financiranje stanovanjskega programa. Ker pa namerava letos odplačati 45 milijonov SIT dolga, predstavlja novo neto zadolževanje občine (le) 537 milijonov SIT. Za uresničitev zastavljenih načrtov bo Občina Piran (skupaj s prenosom neporabljenih sredstev na računih iz preteklega obdobja in z novimi zadolžitvami) imela torej na voljo oziroma bo lahko porabila 6.369.613.89.00 SIT, kolikor je tudi težak letošnji proračun. Občinska uprava - predstojnica Urada za finance Občine Piran Breda Klobas - je na osnovi danih pripomb, stališč svetnikov in komisije na prvi obravnavi, pripravila predlog Odloka o proračunu Občine Piran za leto 2005 za drugo obravnavo, ki bo 17. februarja 2005. Za plače, skupaj s prispevki za socialno varnost, bo šlo 418 milijonov, za tekoče transfere (subvencije, pomoč gospodinjstvom in posameznikom, neprofitnim organizacijam in ustanovam in drugi domači transferi) 1,8 milijarde, investicijski odhodki bodo znašali 1,6 milijarde, investicijski transferi 731 milijonov Za rezerve občina namenja 842 milijonov SIT. Tekoči proračunski primanjkljaj znaša 1,131 milijarde SIT in ne predstavlja klasične izgube. Primanjkljaj oziroma razliko med prihodki (5.237.827658,00 SIT in odhodki 6.369613891.00 SIT) krije občina na B računu finančnih terjatev in naložb s prejetimi vračili danih posojil in od prodaje kapitalskih deležev ter z novim neto zadolževanjem. Veliko denarja bo namenjeno za nove naložbe, za godbeni dom,obnovo šole, stanovanja, šport, kulturo. Občina bo za delo osmih Krajevnih skupnosti letos namenila 36,8 milijona tolarjev, ker pa imajo KS (ne vse) tudi lastne vire prihodkov (od najemnin in drugi) bodo imele na voljo skupaj 83 milijonov SIT. Največ prihodkov od oddaje poslovnih prostorov v najem (14,6 milijona ali 56 % vseh prihodkov) si obeta KS Portorož, ki se s svojimi dejavnostmi (od prodaje blaga in storitev načrtuje dodatnih 6,2 milijona SIT) spreminja v uspešno klasično podjetje. Občinske svetnice in svetniki so na prvi obravnavi imeli kar nekaj TPC Luciju Obula 114. 6320 Portorož fujifilm Canon oufmpus pehtax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: .SL t,sdsot ZZERO P t* Ul Uk pripomb na razporeditev sredstev proračuna na posamezne postavke, vendar ne tako kritičnih, da bi morala županja proračun postaviti na glavo. Tokrat »zelo nežna« je bila tudi znamenita opozicijska trojka ZZP; Bogdan Lulik, Marko Gorenje in Andrej Babnik. Prav zato tudi pričakujejo, da bo ta najpomembnejši finančni akt občine 17. februarja 2005 tudi sprejet. Gašpar Gašpar Mišič: »Zdi se mi, da smo s tem proračunom malce degradirali vasi. 70% sredstev proračuna je nekako stabilno, 30% pa razmetano in tega ne moremo gledati z očmi recionalizacije. Kot jara kača se nam vleče avditorij: 140 milijonov! Za ustanovitev orkestra bi namenili 5 milijonov Sit. Ne vem, če si to zasluži prioriteto.« Mag. Patrik Vlačič: Predlagam dodelitev sredstev za delovanje Društva za pomorsko pravo, nekaj več za ribiče in večjo podporo prizadevnim organizatorjem prireditve Neptunov krst.« Jana Tolja: Proračun je letos izredno visok. Ni preveč razvojno usmerjen. Kakšna je vloga svetnikov pri sprejemanju takega dokumenta?« Aldo Babič: »Izražam priznanje sestavljavcem proračuna, saj je ta veliko bolj pregleden. Bolj podrobno bi morali obdelati vprašanje občinskega voznega parka.« Ivan Dekleva: »Smatram, da ta proračun ne more biti dokončno zabetoniran, ampak je treba med letom slediti gospodarskim gibanjem. Svet KS skupaj s krajani Gorga so zadovoljni. Tam se gradi kanalizacija za odpadne vode.« Dekleva je pohvalil občinsko (promocijsko) oljčno olje. Neopaženo 120 let organiziranega tumma v Portorožu Portorož, najpomembnejše slovensko turistično središče, beleži v letu 2005 pomemben jubilej: 120 let organiziranega turizma in 94 let zgradbe Palače hotela, nekdanjega bisera portoroškega turizma. Portorož, velikokrat ne brez razloga imenovan »pristanišče rož«, sodi med najpomembnejša moderna turistična središče v Sloveniji. V letu 2005 (morda malce neopaženo) mineva 120 let, odkar se je ta kraj ob severozahodni obali Istre začel uvrščati med znana evropska klimatska zdravilišča in zbirališča takratne visoke družbe. Odkritje zdravilne moči solinskega blata in solnice piranskih solin, ugodna zavetna lega, čisto morje in bližina Trsta, so bili temeljni pogoji za razvoj turizma. V analih so namreč za leto 1885 izpričane prve uspešne ozdravitve revme s pomočjo slanice in solinskega blata, izpričana so bila tudi poročila o izletih in o nekaterih drugih dejavnostih, ki sodijo v turizem. Resje tudi, da zgodovina turizma v Portorožu sega nekoliko dlje v preteklost. Pomembno dejstvo, ki gaje treba še posebej poudariti je, daje Portorož začel svojo turistično poslanstvo kot zdraviliški kraj. Po predelovanju soli so namreč odkrili zdravilno moč slanice in leta 1894 ustanovili zdraviliški zavod -Stabilimento balneare - zdravilišče in kopališče, ki je nekaj časa delovalo ob morju nasproti današnjega Grand hotela Palače. Glas o zdravilni moči slanice in solinskega blata seje hitro razširil in v Portorož so začeli prihajati prvi gostje. Resda sprva bogati cesarjevi podaniki. Med pomembnimi gosti je bival nekoč v Palače hotelu celo slavni obveščevalec pod vzdevkom Cicero. Palače hotel so zgradili Avstrijci Leta 1890 so v Portorožu ustanovili delniško družbo, leto 1981 pa štejejo kot ustanovitveno leto predhodnice današnjih Hotelov Palače. V letih 1909 -1911 je avstrijska pivovarniška firma Punthigam iz Gradca zgradila Palače hotel. Razkošni Palače je nosil ime Kurhotel Palače (zdraviliški hotel). Leta 1912 se Palače že pojavi na razglednicah. Plaža je bila lepa in čista, nekako v polkrogu so jo obdajale lesene kabine. Ob tej, za takratne čase veličastni stavbi dunajskega sloga, so začele rasti portoroške vile. Bilo jih je okoli 100. Pred prvo svetovno vojno so zgradili tudi igralnico San Lorenze, več manjših hotelov, penzionov in kavam. Zgradba Palače hotel v središču Portoroža, ki sameva pod ključem že od leta 1988 in čaka na prenovo, je bila ena najlepše dognanih arhitektonskih stvaritev tistega časa, zlasti njen sprejemni del in kristalna dvorana, kjer so prirejali imenitne sprejeme in koncerte, sprva za cesarjeve podanike in gospodo. Palače hotel pa ni vedno služil svojemu namenu. Med prvo svetovno vojno so se v zgradbi zadrževali odredi soške fronte. Po porazu Avstrije (1918) je hotel odkupila firma Kozulič s sedežem v Trstu. Kozulič je bil znani ladjar iz Malega Lošinja. Leto 1929 je prineslo svetovno gospodarsko krizo in hudo zimo, ko je v hotelu popokala celo centralna kurjava. Zmrznile mediteranske rastline vključno z oljkami, ki si še dolga leta niso opomogle. Palače hotel je dobil novega lastnika. Kupila ga je dmžina Weiss iz Trsta. Treba je namreč upoštevati tudi dejstvo, da so bili ti kraji po prvi svetovni vojni kar četrt stoletja pod Italijo. Leta 1945 seje v Palače hotelu »začasno« (za približno pet let) naselila partizanska vojska in oddelek KNOJ-a. V kristalno dvorano so naselili celo konje in jo dobesedno uničili. Že takrat so nekateri pokradli precej srebrnine. V naj višjem nadstropju je bila soba za pripor sovražnikov ljudstva in komunizma. Tam je bil zaprt tudi RR. iz Lucije. Ža prelomno leto nemotenega delovanja hotela lahko štejemo leto 1951, ko postane direktor Hotela Palače Adolf Cvirn iz Portoroža (kapetan fregate), kije to družbeno podjetje uspešno vodil vse do upokojitve. Med prvimi zaposlenimi v Palače hotelu so bil tudi Miloš Jovanovič, Ismet Velagič, Medoš Ivan in Mario, Vili Ravbar, Gigi (Alojz) Čendak, Ivica Rubin, Mihael Krejačič, Bratuž Franc, Mihaela in Stane Pikic, Tončka Fajfer, Jožica Kolenc, Vera Čendak, Bruno in Angelca Leban. Nov lastnik Istrabenz ob novem letu organizira sprejem za upokojence. Leta 1950 so dokončno uredili centralno kurjavo, električno napeljavo, dogradili dvigala in uredili tudi okolico. Leta 1960 so v levem in desnem kraku stavbe dogradili četrto nadstropje. V poznejših letih (1962/63) je nastal tudi prizidek, v katerega seje leta 1964 vselila portoroška igralnica. Zgradili so tudi prvi bazen z morsko vodo. Zanimiva zgodovina Portoroža Anali prvič omenjajo Portorož v 12. stoletju kot San Lorenzo (Sv. Lovrenc) v zvezi z benediktinskim samostanom in cerkvico Sv. Lovrenca. Kasneje se je za kraj udomačilo ime S. Maria delle Rose (Sv. Marija roženvenska), uporabljalo pa se je tudi ime Porto delle Rose, ali na kratko Porto Rose - Rožni zaliv. Ime Portorož - Portorose naj bi se uporabljalo šele od leta 1894. Leta 1202 seje v zaliv zatekel s svojimi ladjami pred silnim viharjem beneški dož Dandolo, kije vodil križarsko vojno proti Trstu in dalmatinskim otokom. Ob tej priložnosti je obiskal tudi Piran, kjer so mu tržaški odposlanci predali Trst. Leta 1380 je iskal zavetje v Portorožu beneški vrhovni admiral Carlo Ženo. Po bitki z Genovežani pri Chioggi si je namreč v portoroškem zalivu je krpal svoje ladje. Leta 1522 seje v Portorožu zadrževal sam cesar Konrad IV., kije menda stanoval v benediktinskem samostanu; Tu je cesar podpisal povelje, ki je ukazovalo, da se po smrti patriarha ozemlje oglejskih patriarhov podredi neposredno carski kroni. Sredi 15. stoletja je Janez Kapistran začel zidati samostan Sv. Bernardina s cerkvijo, ki jo je Veliki svet mesta Piran poveril Frančiškanom. Med prvimi pomembnejšimi zgradbami je bila vila San Lorenzo, bolj znana kot vila Vesna, zgrajena leta 1830. 120 tet organiziranega turizma v Portorožu Prva prava turistična sezona in obisk predsednika Jugoslavije maršala Tita Leta 1954 že beležijo prvo turistično sezono, pa čeprav je trajala le slabih pet mesecev. Portorožje doživel pravi razcvet v letih 1969-1976, ko so tam zgradili celo vrsto novih hotelov in pomembne turistične infrastrukturne objekte, ki jih je v največji meri financirala portoroška igralnica Casino’. Leta 1971 seje na poti na Brione v Portorožu ustavil tudi maršal Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo Jovanko, kije s seboj Pripeljala kar pet malih belih pudlčkov. Tim in njegovemu spremstvu v čast so priredili v restavraciji Jadran svečano kosilo. Za postrežbo sta bila takrat določena tudi Danilo Erhatič (že pokojni) in Franc Krajnc, danes odgovorni urednik Primorskega utripa. Vodja Postrežbe je bil Mario Medoš iz Portoroža, dolgoletni vodja restavracije. Spomnim se kako smo za Tita po Portorožu iskali cigare. Povsem razumljivo je, da so Titu lahko stregli le preverjeni kadri, ^se je bilo natančno pregledano in preverjeno. Predsednik Tito si je ogledal tudi novi Grand hotel Metropol in se rad ustavil tudi pri Tinetu na Klancu. p0rto rosc n esrečne 9 9-letne pogodbe XX' - Vrtnica, ki naj bi bila simbol Portoroža Soline vir zdravja in zaslužka Prvi ognjemet v Portorožu fe pred 316 leti Anali omenjajo Portorož še v zvezi z nekim praznikom, ki so ga slavili v Istri leta 1689. Takrat so priredili v Portoroškem zalivu tekmovanje z jadrnicami in čolni ter umetnim ognjem. Veliki ognjemet, ki so ga v preteklosti Prirejali v Portorožu, je bila prava turistična atrakcija. Tekmovanja z jadrnicami in čolni so se takrat udeležili ljudje iz okoliških istrskih mest in vasi, praznovanju pa je prisostvoval tudi takratni beneški admiral Francesco Moroschini s sto galejami. Med prvimi pomembnejšimi zgradbami je bila vila San Lorenzo, bolj znan kot vila Vesna, zgrajena leta 1830. Tam, kjer danes stoji Palače hotel je bila nekoč majhna kemična tovarna, ki jo je zgradila družba piranskih solarn. Zametki zdraviliškega turizma segajo v začetek 19. stoletja, kajti leta 1879 je piranski zdravnik G. Lugnano v bližnjih sečoveljskih in lucijskih solinah začel poskusno zdraviti revmatske bolezni. Portorožje imel nekoč tudi letališče na morju za hidroplane. Prvi hidroplan je iz Portoroža poletel 1. 4. 1926 na relaciji Portorož-Trst-Torino. S sosednjim Piranom in Lucijo je Portorož povezoval tramvaj. Leta 1913 je bila v Portorožu ustanovljena igralnica. Delovala je v vili San Lorenzo (vila Vesna) na griču, kjer danes stoji Grand hotel Metropol. Takrat je bilo po nekaterih podatkih v Portorožu 7.250 turistov. Pozneje, leta 1964, seje igralnica Preselila v stari hotel Palače, kjer je delovala vse do leta 1972, k° se je preselila v svoje prostore v okviru novozgrajenega Grand hotela Metropol, kjer je še danes. Omeniti je treba tudi znameniti Central hotel, ki je stal nekoč tik ob morju (v neposredni bližini današnjih Hotelov Morje). Veliko gostov je pritegnil tudi vrt nekdanje restavracije Jadran, ki je izgubila to ime z izgradnjo sosednje restavracije. Jadran je s ponesrečeno prenovo postal prava betonska katakomba, dobil novo ime Restavracija Ljubljana, ki so jo pozneje preimenovali v Figarolo. Načrtovalci so z zgradbami pred starim hotelom Palače dobesedno zaprli pogled na morje. Začetek usodnih udarcev ?a stari Palače Ob starem Palače hotelu so leta 1962 obnovili terme, ki sojih pozneje ukinili in zgradili nove (bolj funkcionalne) v I '-*11 1 aiauc 11UIC1U SU ICld 17UZ, vunvvm iviinv, IVI w j... j/vri-uvjv ... ---- **-----\ j . °Pu novega Grand hotela Palače. To je bil prvi usodni udarec za nekdanji zdraviliški hotel. Znaki propadanja J'nuja slovenskega turizma so se začeli kazati v začetku osemdesetih let. Kategorija B (današnje 3 zvezdice) ni več tem čata zahtevam gostov. Prihajale so pritožbe gostov, številne sobe so bile premajhne, zgradbo, ki bi jo bilo treba histv^it0 °bnoviti, so »zasedli« ščurki. Hotel Palače so dokončno zaprli 23. septembra 1990 in sjem dejanjem so v Q1 O 4- 1 * X/ V 1 L1, O X_* / ‘ Z, . > X. VI1 1 XX kJV V** ZV * . z 1 v ** * " I I * * , Sre‘V|J_zapečatil usodo nekdanjega turističnega bisera. Bil je to tudi začetek kalvarije portoroškega turizma, kajti *sče Portoroža je postalo temačno in neprivlačno. palace je imel tik pred em 304 lefišča faprtj pa] stevju.6 *10tel je imel 172 sobnih *°rei v od tega deset pomožnih sob, lehv ■ aj samostojnih 162 sob, od 3. v,sokem pritličju 24. V L, 2., in nadst StroPju Je bilo po 36 sob, v 4. Sa1Tl'°P.iu 40 sob (14 enoposteljnih ei^j z WC). V okviru osrednjih balkoentnih s°b z vidnimi velikimi apart n’ ln ložami je imel en pravi 304 a' Pred zaprtjem je imel hotel s podjetje »Ogrevanje« ne more plačevati dela naši čistilki P^0 Študentskega servisa. Predlag^ef plačilo na roko, ker bi bili s■ stroški dajatev previsoki«. Tako glasi eno od sporočil, ki sedaj kr v naokoli, vzrok zanje pa je kaJPp nova strožja dohodni v zakonodaja, ki ni Pot*_sn drugačen položaj le uboge štu e pač pa celo tudi morda manj u .g čistilke. Študentje že uspešno z ^ podpise za spremembo zakon^^^ -5p' Mestna občina Koper Ustanovitev lastnega glasila kot odgovor na nezadovoljivo informiranje javnih medijev o delu občinske uprave? »Občanke in občani ne vedo kaj delamo v občinski upravi, zato jih “orno informirali sami«, je v Uvodnem govoru glede ustanovitve "normativnega časopisa Mestne občine Koper dejal župan Boris ; °P°vič in s tem dal jasno vedeti, da Ze “ekaj časa obstaja »informacijski Pfepad« med aktualno zmagovito Politično opcijo in osrednjim j^gionalnim medijem. Po na renutke razburljivi razpravi in odkritih ugibanjih katera politična “Polja bo imela v glasilu več prostora 'n moči, kako naj bo sestavljeno redništvo, kdo postavlja in razrešuje urednika, kaj bo s financiranjem g asil v kar 17 koprskih krajevnih s|(upnostih, zakaj tolikšno {lezauPanje do javnih medijev, je bčinski svet Mestne občine Koper "a 23- seji v četrtek, 10. februarja “S z devetnajstimi glasovi za in • “n13 proti, upoštevajoč pripombe allJanske narodne skupnosti, Prejel predlog odloka o ustanovitvi 'zdajanju javnega glasila v prvem kranju- Nekateri so menili, da bi uzalo spremeniti ime časopisa KP UK, ki spominja na koprske ^ grstrske tablice, v bolj primerno, o, §a je mogoče tudi prevajati. r°ški izdaje desetih številk (brez of 13ar>skega prevoda) bodo znašali °li 25 milijonov SIT. Malce “navadno za občino bi bilo, če bi v reldem glasilu objavljala tudi D ,an}ne oglase in na tak način Rivala sredstva. Odlok določa pi _atere objave se ne štejejo za 0.ac J'ye in jih je možno brezplačno Javljati ter pogoje delovanja glasila casu lokalnih volitev. Svetniki ne poznajo medijske zakonodaje? Kaže, da nekateri svetniki, ki so najbolj »strokovno« govorili o medijih, v bistvu ne poznajo vseh določil zakona o medijih, predvsem ne glede pravic in zakonskih obveznosti uredništva in odgovornega urednika, ko gre za javni medij, kar KP MOK nedvomno bo. Postopek ustanovitve in izdajanja glasila je urejen v Zakonu o medijih (UL št. 35/01) in medij lahko izdaja tudi lokalna skupnost. Javno glasilo KP MOK (z zaporedno številko) bo uvrščeno v informativni periodični tisk, imelo bo vse atribute časopisa in bo izhajalo predvidoma desetkrat letno, enkrat na mesec, razen v juliju in avgustu. Prejemala ga bodo vsa gospodinjstva. S predlogom odloka predlagatelj sledi določilu statuta občine, ki v 25. členu določa, daje delo organov občine javno in da je ena izmed oblik zagotavljanja javnosti dela obveščanje javnosti o delu občine. V Sloveniji izdaja lastna glasila že okoli 15 občin, svoje informativne biltene pa izdajajo tudi številne krajevne skupnosti. Kar nekaj občin ima informiranje urejeno prek lokalnih medijev. V občinskem glasilu tudi uradne objave Podžupan Darko Grad je predlagal, da bi občina v svojem informativnem časopisu čim prej začela objavljati tudi uradne objave, ki jih sedaj objavljajo v Uradnem listu RS. Pred meseci so jih namreč zaradi »visokih« stroškov (okoli 9 milijonov SIT) prenehali objavljati v Primorskih novicah s katerimi, kot smo razumeli župana, tudi sicer ne najdejo skupne smeri. Informiranje o občini, delu občinskih organov in služb je v tem primeru precej bolje urejeno v Izoli (časopis Mandrač in občasno občinsko glasilo Bobnič) ter v Piranu (časopis Primorski utrip in občinski Svetilnik). Mestna občina Koper je že maja 2004 izdala svoje prvo glasilo KP MOK-1, za katerega župan Boris Popovič ocenjuje, daje bilo izjemno odmevno. To je že res, pravijo svetniki, a bilo naj bi le malce preveč županovo. Občina ima tudi svojo spletno stran. Uredniški odbor KP MOK naj bi štel 7 članov (dva pripadnika italijanske manjšine) in bo vsekakor obarvan nekoliko strankarsko. Člane bodo predlagali klubi svetnikov. Uredniški odbor imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana za mandatno dobo štirih let oziroma do izteka mandata članov občinskega sveta. Uredniški odbor oblikuje programsko zasnovo glasila, ki jo potrdi Občinski svet. Na predlog župana naj bi odgovornega urednika imenoval Občinski svet. Ta ga lahko razreši tudi pred potekom mandatne dobe, če deluje v nasprotju s sprejeto vsebinsko zasnovo in uredniško politiko glasila. Nenavadno bi bilo, če bi odgovorni urednik res moral vsak članek pred objavo pokazati vsem strankam ali njihovim prvakom in dobiti soglasje. Odgovorni urednik je odgovoren tudi napram Zakonu o medijih (18. člen) in ne bi smel biti iz vrst političnih strank. Pristojni občinski organ mora pred začetkom izdajanja prijaviti glasilo za vpis v razvid medijev. Odlok bo objavljen v Uradnem listu RS. K sodelovanju pri posameznih številkah glasila bodo povabljene tudi vse krajevne skupnosti, ki bodo lahko tudi na ta način predstavile svoje delo. To je izjemno pomembno, saj se na Obali že dogaja, da se posamezno krajevno glasilo s svojimi informacijami zapira vase, pade pod vpliv določene politične opcije, medijsko in informativno ignorira delo drugih KS ali celo svoje lastne občine, ki tako izgublja celovitost informiranja občank in občanov.. Branko Kodrič (LDS): » Mi ne ustanavljamo neodvisnega medija, ampak navadno trobilo občinskih organov. Tudi meni včasih ni všeč, kaj o meni pišejo mediji«. Darko Grad (Koper je naš): »LDS želi v ta časopis vnesti politiko«. Dorijan Maršič (LDS): Kaj bo s 17 krajevnimi glasili, ali bodo še naprej financirana iz občinske malhe«? Marko Brecelj: »Smo priče trobifikaciji medijev. Pomembni mediji na tem območju načrtno spregledujejo občinsko upravo. Duhomorna do nas je predvsem Sponka TV, zaradi naših finančnih prispevkov.« Anton Sagadin (DeSUS): »Ne strinjam se da bi časopis KP MOK nadomestil glasila KS.« FK tiho ti povem, brat moj Ve»..ov.enski Istri nas nameravajo vse zamenjali z strn11?1 P°**>rat'1 Jaz sem že pripravljen. Barvo dlake sivo v- V.Sak Pr'mer nekoliko menjal z rdečkaste na • ’ ‘dim pa, da ti kolega še vedno trmasto vztrajaš. Odstopila sta Irena Fister in Dino Pucer ( ZLSD) sta odstopila s funkcije svetnice oziroma svetnika v Občinskem svetu Mestne občine Koper. Občinski svet je njun odstop sprejel na 23. seji 10. 2. 2005 in jima zaželel veliko upokojenskih užitkov ter zdravja. Vzroki odstopa: Dajmo priložnost mladim. Samo varno je prijetno in zabavno Smuči s povdarjenim stranskim lokom (carving), še posebej tiste z zelo izrazitim lokom, prinašajo kar nekaj, kar jih zelo razlikuje od klasičnih smuči; hipne, dinamične spremembe smeri in povečane hitrosti. Smučanje s klasičnimi smučmi je bilo z ozirom na znanje posameznika vidno predvidljivo za večino, ki je posredno spremljala smučanje drugih in ubirala pot, kjer je bil ali predvidoma nastajal prostor za zavoj ali ustavljanje. Smučanje s smučmi s povdarjenim stranskim lokom pa ni tako predvidljivo zaradi tega, ker so stranski loki zelo, zelo različni.Tej optimalni različnosti, če je zavoj izpeljan brez oddrsavanja po robnikih pa je velikokrat za dodati še različne oddrsljaje in različne hitrosti. Tako je predvidljivost, kje in kako bo smučar zavil, zelo majna. Kaj lahko storimo za lastno varnost in tudi varnost drugih ? Največ in najprej to, da se seznanimo s tehniko smučanja s povdarjenim stranskim lokom, s pomočjo učiteljev smučanja. Dalje, da se zaščitimo - čelado priporočam vsem smučarjem! Za otroke do 12 leta je čelada obvezna! In ne nazadnje, smučati moramo kontrolirano, to pomeni, da obvladujemo hitrost, smučamo tehnično uravnoteženo in imamo vedno pregled nad celotnim dogajanjem okoli nas. Poleg navedenega kar lahko storimo sami za lastno varnost pa v veliki meri za to poskrbijo upravljalci smučišč, z vsemi opozorilnimi znaki, obvestilnimi znaki in znaki prepovedi.Vse dogajanje na smučiščih je univerzalno regulirano skozi 10 FIS pravil: 1. pravilo OBZIRNOST DO DRUGEGA Smučar se mora obnašati tako, da ne poškoduje drugega. 2. pravilo - SMUČARSKO ZNANJE Smučar ne sme voziti na pamet. Hitrost mora prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih. 3. pravilo - IZBIRA SMUČINE Smučar mora izbirati smučino tako,da ne ogroža smučarjev pred seboj. 4. pravilo - PREHITEVANJE Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevanj dovolj prostora za smučanje. 5. pravilo - NADALJEVANJE Preden smučar odsmuča po progi,mora pogledati navzdol in navzgor, če je to varno zanj in za druge. 6. pravilo - USTAVLJANJE Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča,razen v sili, vendar naj se čimprej umakne. 7. pravilo VZPENJANJE,SESTOPANJE Smučar sme za vzpenjanje in sestopanje uporabiti le rob smučišča. 8 pravilo - UPOŠTEVANJE OZNAČB Smučar mora upoštevati informacije, signale in prometne oznake na smučišču 9. pravilo - POMOČ PRI NESREČI Pri nesreči je smučar po svojih močeh dolžan pomagati ponesrečencu. 10. pravilo - DOLŽNOST LEGITIMIRANJA Smučar, kot udeleženec ali priča, kriv ali ne, se mora pri nesreči pustiti legitimirati odgovorni osebi. Želim vam varno in prijetno smuko! Zdenko Vozlič Smuč.učitelj 3, trener, licenca ISIA etr>ajst let Portorožana Pon 'etnico°j2^n' k^Plačno glasilo Krajevne skupnosti Portorož beleži 15-V Pokoju 5 anJa- Prv‘ odgovorni urednik glasila je bil znani novinar Dela ®*as‘la za k UStav Guzej. Njegovo idejo o vzpostavitvi informativnega takrat preri ra^,ane Portoroške krajevne skupnosti je podprl Mitja Jančar, naj bo t0 <>|SW | k Sveta KS. V začetku je bilo nekaj nesporazumov, ali deloval' ° ^veta ^ a'* krajanov. Ker so nekateri akterji v krogu Urednišk0 ' n*'1110 odgovornega urednika in na bi se šli celo svojo >jaPustil J3® “'ko je Gustav Guzej leta 1993 Portorožana protestno Ijrtfnorskp,, a^ ,casa Je bil nato izjemno uspešen odgovorni urednik Po odhoj utr*Pa' Mjtja Janča^UStaVa ^uzeJa Je postal odgovorni urednik Portorožana "'litja Jančaf nato Pa Je t0 nalogo prevzel Marko Zorman, danes glavni, XSeskozj v / Pa. odgovorni urednik. Zadeve v zvezi s Portorožanom je U|asil0 neka'Sn,CI trdno držala v rokah tajnica KS Livija Sikur Zorman, radijev. Za 'Lmesecev ni smelo izhajati, ker ni bilo vpisano v register .“Pzerskj >0, astn'kov« in ni najbolj vešč pri uporabi načel novinarske 1 nekateri bralci zelo zamerijo. Dve razglednici iz Portoroža Sprehajalci so nas opozorili na dve zanimivi točki sredi Portoroža; na okrušen, za pešce že nevaren pločnik pred vhodom v Figarolo ter na zapuščino odpadlih desk, plošč in vej in še česa ob lesenih zabojnikih na prostoru ob nekdanjem Kaštelu nasproti stavbe Krajevne skupnosti Portorož. Morda bi bilo dobro, da bi se nekateri najbolj poklicani v KS namesto visoke filozofije kako naj izgleda turistični Portorož, lotili koristne čistilne akcije. Pozna se tudi že lep čas nedelovanje Turističnega društva Portorož, ki je včasih nagrajevalo prizadevne za lepo urejeno okolico. Ob stoletnici slovenskih društvenih organizacij to ni najlepša slika. FOTO: Primorski utrip. %r& vetlicarna cissifloi d Liminjanska 78, Lucija Tel.: 05 6777 335 Tel.: 05 6777 334 Fax: 05 6770 927 KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM! Vi pokličete, mi pripeljemo. www,seme]]iainnia-eeigoy„si g-? S/oven/ca podarila koprskemu ZD sodobno urgentno vozilo 10. februarja 2005 je bila pred prostori Zdravstvenega doma Koper krajša slovesnost, na kateri so predstavniki Slovenicc direktorju ZD Koper Metodu Mezku predali ključe sodobnega urgentnega vozila. V prisotnosti župana Mestne občine Koper, Borisa Popovič sta ključe predala predsednik uprave SLOVEN1CE Anton Končnik in direktorica Filiale Koper Milojka Lahajnar Špacapan. Piran pod videonadzorom Piran je bil tarča vandalov, ki so popisali pročelje stavbe kjer domujeta piranska mestna knjižnica in okrajno sodišče, njihove napise pa je bilo moč zaslediti tudi na nekatreih drugih pročeljih v mestu. Zaradi teh in drugih izgredov sta se nemudoma sestala Županja Občine Piran Vojka Štular in komandir policijske postaje Piran Silvan Černač, ki sta se med drugim dogovorila, da bosta v prihodnjih tednih ostala v stiku in se redno obveščala o težavah in napredku pri reševanju vandalskih vprašanj v občini o čemer bodo razpravljali tudi na prihodnjem varnostnem sosvetu. Piranska županja je takoj po dogodku naročila namestitev videonadzornega sistema na Tartinijevem trgu. Kamere, ki bodo primerno nameščene, označene in zavarovane, bodo snemale 24 ur dnevno. Arhivirani posnetki bodo v primerih kršenja zakonodaje pomemben dejavnik pri odkrivanju neznanih storilcev. Za nakup in namestitev treh vrtljivih video naprav bomo iz občinskega proračuna odšteli dva in pol milijona tolarjev. Kulturni spomeniki, pročelja stavb in urbana oprema so pogosto tarča vandalov. Tako se neznani storilci najpogosteje lotevajo Tartinijevega spomenika, klopi, smetnjakov, javne razsvetljave, avtobusnih postajališč, zabojnikov, cvetličnih korit, prometne signalizacije, dvojezičnih napisov, kipov, ograj, zidov, ... Samo v lanskem letu smo iz občinskega proračuna za popravilo in odpravo posledic vandalskih dejanj namenili nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. Komandir Policijske postaje Piran je županji zagotovil, da primere vandalizma skrbno preiskujejo. Poudaril je, da večino storilcev odkrijejo in ovadijo na državno tožilstvo, žal paje med njimi največ mladoletnikov, ki j im tovrstna dejanja v zadnjih dveh letih niso tuja. Opozoril je tudi, da ta razvpita vandalska dejanja izkrivljajo pravo podobo o varnostnih razmerah v občini. Piranska policija je namreč zelo uspešna pri zagotavljanju javnega reda in miru, kar kaže tudi manjše število kršitev in zaznavne kriminalitete v zadnjem letu. ■ w Si ■top W ij ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Županja Vojka Štular je ocenila, da gre pri teh dejanjih za veliko več kot zgolj materialne poškodbe. Poudarila je, da gre za grobe, nam tuje in nesprejemljive žalitve vrednot in kulturnega izročila. Služba za odnose z javnostmi Gimnazijski večer z Jankom Kosmi no Šel po jeklenko in pristal na Istrabenzu Na štirih gimnazijskih večerih, smo predstavili ljudi, ki so zaznamovali ne samo Koper in širšo okolico, ampak so dali pečat našemu mestu po tem, da so se dvignili nad običajno, nadpovprečno in so nas postavili v širši slovenski morda celo, zakaj ne v evropski prostor, je dejala Jasna Čebron, profesorica slovenščine na Gimnaziji Koper in pobudnica srečanj gimnazijskih večerov z nekdanjimi dijaki. 17. januarja 2005 je bil gimnazijski večer v Pretorski palači posvečen Janku Kosmini, dolgoletnemu direktorju Istrabenza, izjemnemu športniku in človeku, ki jeza šport tudi veliko naredil in to ni vse. Janko Kosmina je bil eden prvih maturantov Gimnazije Koper, prve generacije, ki so skupaj s takratnimi profesorji postavljali temelj slovenske gimnazije v slovenski Istri. Ob pričetku prijetnega ena in pol urnega klepeta so ga mladi glasbeniki iz Gimnazije Koper presenetili in počastili s trobentami. Najprej se je z njim pogovarjal in obujal lepe spomine Raul Šiškovič, nekdanji gimnazijski sošolec, upokojeni profesor, nato pa še Aleksander Zadel, nekdanji Kosminin sodelavec, predavatelj na Fakulteti za management. »Resje, da sem povzročal v prejšnjih obdobjih kar nekaj prahu in da sem morda naredil kdaj tudi kaj takega s čemer se vsi niso strinjali oziroma so bili nasprotnega mnenja. Toda vse kar sem naredil, sem naredil ob svojem prepričanju, da delam dobro. Ne samo za sebe, ampak za širšo skupnost ljudi, za občane, za vse, ki živijo na Obali. Moj trud j e bil vedno usmerjen za dobro ljudi s katerimi živim, s katerimi sem bil,« je dejal Kosmina. Kot pravi Kosmina, v srednji šoli ni ravno blestel. Bil je najmanjši in najmlajši. Ukvarjal seje z mnogimi obšolskimi dejavnostmi. Resno seje ukvarjal tudi s kolesarstvom, tekmoval kot mladinec za koprski klub. Nadaljnji študij gaje popeljal v Ljubljano, kjer je sprva študiral po očetovih željah medicino, ki pa jo je zapustil po enem letu šudija. Eden od razlogov naj bi bil tudi spor med profesorico anatomije. Prepisal seje na Pravno fakulteto in uspešno diplomiral. Med študijem v Ljubljani seje začel tudi resneje ukvarjati s športom, ki ga jev njegovem življenju veliko zaznamoval. »Bili smo dejansko prvi Slovenci, ki smo se vključili takrat v italijanski klub Vella. Prvi Slovenci, ki smo si tudi upali in si domišljali, da bomo postali jadralci ob Italijanih,« razlaga Kosmina. Njegove resnejše službeno obdobje se je najprej začelo kot štipendist Občine Koper. Pri svojih 28. letih je postal načelnik na oddelku za pravne zadeve. Nekaj časa je bil zaposlen tudi na Iplasu. Kako je prišel v Istrabenz? »Neko nedeljo je v hiši zmanjkalo plina, ko je mama kuhala. Poslala meje po novo jeklenko na Istrabenzovo črpalko. Postregel mi je vodja enote in me vprašal, če bi prišel k njim v službo. Prva stvar, kar sem “Fnanciranja zdravstva je vedno bilo, je in bo manjše od naših potreb, predvsem pa od možnosti, ki jih hitro razvijajoča se medicinska stroke lahko zagotavlja. Zato je finančna pomoč gospodarstva zelo dobrodošla, v posameznih primerih tudi nepogrešljiva, da lahko zagotavljamo raven zdravstvenega varstva, ki je sicer z zakonom opredeljena. S pomočjo vprašal, je bila kolikšna bo plača. Ko sem izvedel, da kar dvakrat večja kot sem jo imel na Iplasu sem takoj privolil. In tam ostal do konca, do upokojitve leta 2002. Začel sem kot sekretar, nadaljeval 24 let kot direktor«, se spominja Kosmina. Ko je prišel delat na Istrabenz so bile le tri pisarne. Istrabenz je bil že na začetku dobro podjetje in dosegal dobre rezultate. Spominja se tudi, daje dal predlog, da so zaposleni na črpalkah enako oblečeni in so dobili unifonne. Prvič seje to zgodilo 1. maja 1967. Z ekipo, ki je delal skupaj 20 do 24 let se je lepo razumel. »Nekateri so odhajali, se vračali in nadaljevali. Bil sem vesel, ker tudi noben ni napadal mojega položaja, vsi so bili zadovoljni. Imeli smo različna mnenja, vendar na koncu ista stališča. Bil sem demokratični centralist«. V njegovem direktorovanju na Istrabenzu je bilo tudi nekaj težjih odločitev, ki sejih spominja. Ena teh je bila, ko so se, kot Istrabenz uprli ideji o izgradnji velike rafinerije v Kopru. Takrat so ocenili, daje ideja nesmiselna in, da to ne more biti funkcionalno. Nato pogajanja za prodaja Simobila. Prodali so ga po štirikratni ceni njihovega vložka. Naslednja pomembna odločitev j e bila leta 1990, ko so se organizirali v skladu z novimi predpisi, kot delniška družba. Janko Kosmina je imel tudi veliko kondicije, vztrajnosti in potrpežljivosti, saj so pogajanja včasih trajala pozno v noč oziroma do zgodnjih jutranjih ur. Zanj pa pravijo, daje človekoljub, močan in nepopustljiv pogajalec. Do sočloveka mehkega srca. Janko Kosmina je že pred 15 leti razmišljal, da bi v Kopru nekoč zgradili veliko Marino, zaradi različnih nasprotij je idejo opustil. Potem je prišel novi župan Boris Popovič in Kosmi no povabil k sodelovanju. »Bližamo se k uspešnemu zaključku vsaj te formalne poti. Morda že marca naj bi občinski svet le potrdil ta načrt. »Podpiram Marino, ki bo imela človeški obraz«, je povedal. Ne strinja se z očitki, da se s posegi v naravo vedno dela škoda. Ni res! Tudi naravo seda polepšati in izboljšati, je prepričan Kosmina. Kaj meni Kosmina o III. Pomolu? »Luka je veliko podjetje in daje kruh mnogim. Tudi tistim, ki ne vejo, da živijo od Luke. lil. Pomol je stvar, ki bi jo bilo treba narediti, ker je to nova razvojna spodbuda. Razumem tudi strah Ankarančanov, toda mislim, da se da najti kompromis,« je odgovoril radovedni novinarki. Na vprašanje Primorskega utripa, »Zaznamovali ste Istrabenz. Vedno je kaj nostalgije. Sedaj se firma močno spreminja, prišel je kruti kapital... »Tudi, če bi umrl in bi moja žena postala vdova, mi ne bi bilo všeč, če bi izbrala koga drugega,« je lahkotno odgovoril. Aleksander Zadel je zaključil z stavkom, da smo lahko zadovoljni, da Janko Kosmina svoje upokojitve ni vzel čisto za res. Naslednji gimnazijski večer bo z gostom Vojkom Čokom. Breda Krajnc Anton Končnik, predsednik uprave SLO\'ENICE in direktorica Filiale Koper Milojka Lahajnar Špacapan sta predala novo vozilo direktorju ZD Koper Metodu Mezku. sponzorjev smo zagotovili kar nekaj zdravstvene in medicinske opreme večje vrednosti. Samo za potrebe urgence in Prehospitalne enote nujne medicinske pomoči so nam donatorji zagotovili štu1 vozila in danes zahvaljujoč Slovenici prejemamo peto. Skupna vrednost doniranih vozil se giblje med 60 in 70 milijoni tolarjev. Ne predstavljam si, kako bi brez te pomoči delovala Prehospitaln® enota, saj nam financer za delovanje tega programa zagotavlja le dve tretjini potrebnih sredstev, je dejal Metod Mezek, direktor ZD Koper. SLOVENILA zavarovalniška hiša, d.d. je z donatorskimi prispevki močno prisotna tudi na lokalnih področjih po vsej Sloveniji. Pomoč daje v humanitarne, izobraževalne in kulturne namene. ZU Kopru paje pred leti omogočila tudi nakup sodobnega ultrazvoka. Vozilo, znamke TOYOTA, tip: RAV4 2.0 D-4D 5V LIMITED je bilo kupljeno v CENTRU JEREE’ d.o.o. v Izoli. Vsebuje vse potrebne pripomočke za nujno zdravniško pomoč. To ni prvo vozil0’ katerega nakup je omogočila SLOVENICA. Tako je v letu 1999 skupaj z zavarovalno družb0 Adriatic že omogočila nakup vozila za prehospitalno enoto nujne medicinske pomoči. Breda Krajnc Ravnateljica Gimnazije Koper Sonja Munih je podelila zlato priznanje Tanji Čehovin za izjemno vodenje in organizacijo gimnazijskih večerov v Pretorski palači. Čestitke pa je prejela tudi Jasna Čebron, profesorica slovenščine na Gimnaziji Koper in pobudnica srečanj gimnazijskih večerov z nekdanjimi dijaki. TPC Lucija v očeh kritike Prepih moti obiskovalce Trgovsko poslovni center (TPC) Lucija ima kar nek°J posebnosti, ali bolje rečeno »konstrukcijskih« napaK. Zgrajen je v dveh delih, ima dva odbora lastnikov, ki s konkurirata in ne preveč zanimivo, tudi silno razdroblj01’0 ponudbo, ki jo je zaradi množice 140 lokalov celo tezk odkriti. Spomnimo se tudi gradbenih napak, ko so se s ste odlepile težke marmorne plošče in popadale na tla, ~ veliko srečo mimoidočih ni pršilo do tragedije. To kar danes najbolj jezi obiskovalce je neznosen pr°P' na prehodu med starim in novim delom TPC. Na tve je bil namreč osumljen izdaje med'- podatkov in goljufije. Tako fotografiji (z leve): avtor Andrej Jelačin, 'rektorica Gledališča Koper in režiserka '""edije Katja Pegan, Gašper Tič, igralec, °P''ski podžupan Darko Grad in Nataša Tič J1 'Jon, vedno razposajena in dobre volje, "tasa se je kar ustrašila, ko je videla na torti aPis 50 »Saj nimam še toliko let?« i , ulusim zensKa ne najde vec ,j0 >da' ko govori s tujcem v lastnem tj U’ ko soji vsa vrata zaprta, tudi sl?’ ki so vodila nekoč v najbolj raz' e. kotičke. Takrat lahko prične L.v. 'sijati ali o samomoru ali o čin i* ''Ločitev ni samo slovo od od | 3’ k* s' 8a ljubil. Je tudi slovo •P la d*3'*1 sanj’ zgrešenih idealov, Pu| .0stnih idolov,« pojasnjuje Je i/Č- V komediji. Fulvia meni, da vex', Zensk v zakonu nezadovoljnih, ne 01 1/10 moških pa v postelji korn>OS°f’n’k- »Ko vara ženska, s Uto? Vara >,<< se sprašuje Fulvia. »Z m0?em. druge žene. In če bi bil ta sVoj el ženi zvest, potem ženska VaraV^7 m°^a ne bi imela s kom zato ,/'akaj iščemo varnost in razumevanje drugod, pri sosedu? Enostavno d'rektoer tč^a doma ne najdemo,« ugotavlja. Gašper Tič, Tomaž v vlogi rtioijj. Ua Agencije za ločitve, je Fulviji v tolažbo citiral, da je le redke o°g obdaril hkrati z nežnostjo goloba in potenco bika. Breda Krajnc Jubilejno predstavo sije ogledalo kar nekaj znanih ljudi. Med njimi tudi Mario Galunič, voditelj priljubljene oddaje Spet doma, ki bo ponovno odprta svoja vrata na RTV Slovenija 20. februarja in koreografinja simpatične Ane Lize v istoimenski oddaji Fiona Johnson Kocjančič in znani Obalni glasbenik Tulio Furlanič. 15 let folklorne skupine Mandrač Koper 4. februarja 2005 ob 19.00 uri so v koprskem gledališču so člani kulturnega društva Mandrač Koper praznovali kar dva jubileja. Praznovali so 15 let folklorne skupine in desetletnico pevske skupine. Prem la Vojka Koper, člani folklorne skupine »Skala« Kubed, harmonikar Dean Delgiusto, ter Emil Zonta (Kocjančičev nagrajenec). Na koncu ena in pol Pod strokovnim vodstvom Mojce Lepej si »Mandračevci« že od vsega začetka prizadevajo predstaviti istrske ljudske plese, viže, pesmi, oblačila, kot sestavni del istrskih ljudskih navad, šeg, praznovanj, opravil. Začelo seje leta 1989. leta, ko seje skupina 17 navdušencev za odločila za ustanovitev folklorne skupine pri ZKO Koper. Novembra 1996 so se preoblikovali v kulturno društvo. V Sloveniji je več kot 200 folklornih skupin. Mandračevci so se uspešno umestili v današnji prostor in čas. Folklorna skupina je »živ muzej«, v katerem je možno videti elemente slovenske kulturne dediščine, ki jih v klasičnih muzejskih zbirkah ni mogoče prikazati. Za folkloristaje ljudski ples užitek, igra in kreacija, ki pa v korakih vendarle ohranja avtentično izvedbo iz preteklosti. Sproščeno zlitje naštetega z zvočno spremljavo in petjem ustvarja harmonično sliko užitka tudi za gledalca. V petnajstih letih je v Mandraču plesalo nad 50 plesalk in plesalcev, sodelovalo več godcev in drugih folklornih ansamblov. Pred desetimi leti so ustanovili še žensko pevsko skupino, kije prispevala k celovitosti in raznolikosti odrskih postavitev, hkrati pa lahko deluje popolnoma samostojno kot zelo posebna reproduktivna skupina ljudskih pevk. Na pomembnih srečanjih so žele vidna in laskava priznanja. Posnele so tudi lastno zgoščenko. Nastopili so kar 493 krat. Radi so se odzvali številnim in raznolikim povabilom v slovenskem prostoru in zunaj njega. Na srečanjih folklornih skupin Primorske so bili kar šestkrat urne predstave so podelili š e priznanja dolgoletnim članom kulturnega društva Mandrač. Tako je Zvonka Radojevič, vodja območne izpostave Javnih skladov kulturnih društev Koper podelila 7 bronastih Maroltovih značk, 9 srebrnih in 8 zlatih. Posebna zahvala je bila dana štirim, ki so razvijali, ohranjali folklorne dejavnosti, se posvečali tudi glasbi in drugim dejavnostim. JSKD RS je podelil posebno nagrado - Maroltovo plaketo - Mojci Lepej, strokovni vodji, mentorici in snovalki programov folklorne in pevske skupine. Breda Krajnc Mojci Lepej podelili Maroltovo plaketo za izjemne dosežke, dolgoletno delo in nepogrešljiv prispevek k obujanju in negovanju slovenskega ljudskega izročila. ZA LETOŠNJI PUST SO POSKRBELE AMATERSKE SKUPINE Prava županja je za en 'teden predala •) jjfaYkare < „ . „ .. • masnure so obiskaie tudi goste v • .mestne ključe pustu, županj,. Na .. restavraciji Grand h()tela Pa,UL.e v; ; Tar!i'l,leve"l*8U. SO UCet,C',Z 15.S°. I- Portorožu. Pusta so tradicionalno• • polovil folijo ,n nanjo nap,sat, .• oW//|-pokopali „„ Belem križu. [ • številne verze. • Lepa Benečanka. Nje ‘.pogledi svetle strele so • bili teden dni zakriti. z/ 'u