Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	L
	m
'Hi
Leto XVI. - Štev. 15 (788)
Gorica - četrtek 9. aprila 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
SVETOVNI DAN Moskva-Peking: kocka je padla
za duhovniške poklice
Dne 23. januarja 1.1. je sporočil kardinal Amleto Cicognani kongregaciji za semenišča odlok sv. očeta, naj se vsako leto obhaja Svetovni dan za duhovniške poklice, in sicer na nedeljo Dobrega pastirja, to je na drugo nedeljo po veliki noči. Letos bo torej ta dan 12. aprila. Namen tega dneva je približati vernikom veličino duhovniškega poklica, jih opozoriti na moralni in verski razkroj, ki preti družbi zaradi upadanja duhovniškega naraščaja, jih povabiti, da za duhovniške poklice več molijo, žrtvujejo in duhovske zavode tudi gmotno podpirajo ter delajo na to, da bodo družine čim bolj številne in vzgoja v njih taka, da bodo otroci začutili najprej spoštovanje, nato občudovanje in končno hrepenenje po katoliškem duhovništvu.
Zato bo verska oddaja na slovenskem radiu Trst A to nedeljo posvečena problemu duhovnišldh poklicev, ki usihajo tudi med nami na Tržaškem in Goriškem. Zadnji slovenski novomašniki v Gorici so bili posvečeni leta 1951, torej pred 13 leti! To nas mora napolniti z globoko zaskrbljenostjo za versko-moralno in narodno bodočnost naše manjšine v Italiji!
Goriški nadškof je za to nedeljo naslovil na svoje vernike pismo, v katerem pravi:
»Prihodnjo nedeljo, dne 12. aprila 1964 bo po vsem svetu dan za duhovniške poklice.
Vsi verniki so povabljeni, da z molitvijo prosijo Boga za mnogo duhovniških poklicev in za blagoslov božji semeniščem, kjer se duhovniški poklici vzgajajo, da tako fantje postanejo sveti duhovniki, pripravljeni za delo v današnjih časih v vinogradu Gospodovem.
To je zelo važen dan za življenje vse Cerkve, ker bi vse, duhovnike in vernike, morala prevzeti skrb za duhovniški naraščaj.
Predvsem je treba v ta namen prositi Boga s ponižno in vztrajno molitvijo: „že-tev je velika, a delavcev je malo; pošlji, o Gospod, delavcev za svojo žetev.”
Mnogokje se že uresničujejo besede sv. pisma: „Otroci prosijo kruha, a ga ni, da bi ga jim dal.” Nimajo duhovnikov, ki bi jim oznanjali resnico in delili kruh življenja.
Zato se moramo vsi zavzeti za duhovniški naraščaj.
Vprašanje je zelo pereče za ves svet. Ponekod na obširnih ozemljih primanjkujejo duhovniki Gospodovi, da bi ljudi vodili pod varstvom sv. katoliške Cerkve v srečno večnost. Tako ozemlje je Južna A-merika, kjer živi največji del katoličanov, in sicer nad 200 milijonov.
Vprašanje je pereče tudi za našo deželo. Po župnijah duhovniki potrebujejo pomoči, a jih ni, da bi jim priskočili na pomoč.
Nova polja duhovniškega dela se odpirajo, ki zahtevajo novih primernih moči. Duhovna skrb za mladino, za delavce, za organizacije, za kulturno življenje itd., vse kliče po duhovniški pomoči, a naraščaja ni.
Novih duhovnikov je treba, ki bodo pripravljeni na vsako žrtev, sposobni za vsako vrsto apostolata.
Mnogo je razlogov, dragi duhovniki in verniki, da molimo za duhovniški naraščaj, in to ne le zdaj, ampak vedno.
Posebno priporočam molitev otrokom in bolnikom, ki lahko svoje prošnje podprejo z žarom svoje nedolžnosti ali pa s svojim trpljenjem.
Poleg molitve vas prosim tudi za velikodušen dar v ta namen.
Vzgoja duhovnikov potrebuje tudi časnih dobrin in semenišče je eden izmed revežev v nadškofiji. Gojence semenišča je treba vzdrževati in zavod potrebuje neprestano pomoč.«
* * *
Tudi med nami zamejskimi Slovenci primanjkuje duhovniškega naraščaja. Skozi vsa stoletja je Bog klical tudi iz našega naroda fante v duhovniški stan in velikodušno so se odzivali božjemu klicu ter kot pastirji vodili naše ljudstvo v nebesa. Tudi danes Bog kliče in tudi danes se morajo najti velikodušni fantje, ki bodo sledili Kristusu ter postali božji vodniki naših ljudi. Zato mora vse naše duhovnike in vse naše ljudi prevzeti skrb za duhovno bodočnost naše manjšine. Molimo, goreče molimo za duhovniški naraščaj. Pogosto naj vre iz naših src kratka in jedrnata molitev:
»Gospod, daj nam duhovnikov, daj nam svetih duhovnikov!«
Pretekli leden v Italiji
»USPEH« STAVKE KOMUNISTIČNIH SINDIKATOV
Socialkomunistični sindikati CGIL so za prejšnji petek in. soboto napovedali stavko poštarjev, železničarjev, telefonskih uslužbencev in drugih državnih nameščencev, ker ni vlada pristala na njihove zahteve po povečanju prejemkov ter po ureditvi njihovega službenega položaja. — Demokratični sindikati (CISL in U1L) niso pri stavki sodelovali, ker so sprejeli vladne pogoje glede poenotenja plač državnih nameščencev v roku treh let. Obtožili so komunistične sindikate, da so prelomili sindikalno enotnost ter na svojo pest proglasili politično stavko.
V	petek in soboto bi po predvidevanjih CGIL morali počivati vsi vlaki, biti vsa država brez poštne službe in državni uradi prazni. Toda dejansko se je izkazalo, da odziv na stavko ni bil tak, kakršnega so pričakovala. Komunisti so pisali, da se je stavke udeležilo do 75% vseh nameščencev pri poštni službi in pri železnicah, medtem ko je po statističnih podatkih ministrstva za promet in letalstvo stavkalo te 42% uslužbencev pri železnici, pri pošti in 'telefonu pa samo 15%.
NOVI VLADNI UKREPI
Medtem ko je bil« v teku komunistična stavka, je vlada odobrila skladno s prejšnjim dogovorom s sindikati poenotenje lanske trinajste plače javnih uslužbencev. Na isti seji je ministrski svet odobril vrsto zakonskih osnutkov, med katerimi je najvažnejši oni, ki razširja proporcionalni
voliilni sistem tudi na manjše občine z več kot pet tisoč prebivavcev (na Tržaškem prideta v poštev občini Dolina in Devin -Nabrežina) ter podaljšuje mandatno dobo od štirih na pet let. Po nekem dragem osnutku bodo prve svete dežel z navadnim statutom izvolili pokrajinski svetovavci namesto volivci sami direktno.
Zunanji minister Saragat je bil na obisku v Kairu, kjer se je z egiptovskimi oblastmi razgovarjal o medsebojnih odnosih. Zanimal se je tudi za podržavljeno imovino italijanskih državljanov. — Iz Kaira se je nato podal z letalom v Iran.
POSMRTNO ODLIKOVANJE PAPEŽA JANEZA XXIII.
Ameriški poslanik pri Kvirinalu Rein-hard je izročil vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Cicognaniju odlikovanje svobode, ki ga je ameriški predsednik Johnson podelil spominu pokojnega papeža Janeza XXIII. V obrazložitvi tega odlikovanja je rečeno, da je dal papež Janez XXIII. prebivavstvu vsega sveta višji smisel dostojanstva človeške osebe in bratstva, ki naj obstaja med ljudmi, ter močnejše poudaril skupno dolžnost graditi okolje miru za vse človeštvo. To predsed-stveno odlikovanje, ki je najvišje ameriško civilno odlikovanje, je ustanovil pok. predsednik Kennedy leta 1963. Predsednik Johnson je dodal imeni Janeza XXIII. in Johna F. Kennedyja listi 31 ameriških in tujih osebnosti, ki jih je že pokojni ame“ riški predsednik hotel počastiti s tem odlikovanjem.
Po dolgem odlašanju in številnih poskusih po spravi se je Moskva odločila prekiniti molk v sporu s Kitajsko ter preiti v neizprosno ofenzivo proti kitajskim tovarišem. Ta sklep je Hruščev sprejel ob priliki svojega obiska prejšnje dni na Madžarskem ob podpori večine komunističnih partij tako vzhodnoevropskih kot zahodnoevropskih držav. V ta namen je Moskva z veliko publiciteto dala objaviti istočasno kar tri dokumente, v katerih javno obtožuje kitajske voditelje trockističnega odklona ter malomeščanskega avanturizma ter jim napoveduje neizprosen boj na vseh področjih. Omenjeni trije dokumenti, ki jih je z velikim poudarkom objavila moskovska »Pravda«, so: resolucija osrednjega odbora KP SZ, uvodnik s komentarjem ter tajno poročilo partijskega ideologa Suslova z dne 14. februarja. Povod za tako gromko ofenzivo proti Kitajcem je dalo pisanje kitajskih partijskih glasil »Ljudski dnevnik« ter »Rdeča zvezda« z dne 31. marca, o katerem pravi »Pravda«, da so voditelji KP Kitajske prekoračili vse meje v svojem političnem boju zoper svetovno komunistično gibanje in izbrali Sovjetsko zvezo kot poglavitni cilj svojih napadov, kar predstavlja hudo žalitev sovjetske partije in vsega sovjetskega ljudstva ter odkrito revizijo osnovnih načel marksizma-leninizma.
Nato moskovski list poroča, da so Sovjeti nameravali sklicati svetovno konferenco komunističnih partij za konec minulega leta. Predloge o tem so zaupno sporočili Kitajcem, a ti so jih enostavno vse zavrnili. Prav tako so kitajski komunisti zavrnili predlog Hruščeva, naj bi se polemika o ideoloških razlikah med obema partijama vodila v »družinskem krogu« in ne javno pred očmi vsega sveta.
V zadnjih mesecih pa se je spor tako zaostril, da je o njem zaupno razpravljal osrednji odbor Sovjetske partije na seji dne 14. februarja, na kateri je imel partijski voditelj Suslov dolgo poročilo o vseh aspektih sovjetsko-kitajskega spora. To poročilo so odobrili tudi voditelji drugih komunističnih partij in bi ga predvidoma morali že pred časom objaviti. Objavo so za nekaj časa odložili, ker so se medtem romunski partijski voditelji ponudili, da bodo skušali posredovati v Pekingu. Ko je pa romunsko posredovanje propadlo, so Sovjeti sklenili objaviti tajno poročilo Suslova.
Resolucija KPSZ navaja, da so tudi druge številne partije napravile korake za ublažitev nesoglasij, a da so pekinški voditelji vse te pobude zavrnili in kot odgovor še zaostrili svojo protisovjetsko kampanjo. »Zaradi tega — nadaljuje resolucija — višji interesi svetovnega socialističnega in komunističnega gibanja in obramba čistosti marksistično - leninističnega nauka narekujejo ideološko obsodbo protileninističnega stališča KP Kitajske, kakor tudi odločen odgovor na njeno razbijaško dejavnost.«
OBTOŽBE SUSLOVA
Iz teh razlogov so Sovjeti sklenili priobčiti gradivo februarskega plenuma partije, v katerem Mihail Suslov neusmiljeno pobija kitajske očitke ter kitajske voditelje odkrito proglaša za krivoverske tolmače naukov Marxa in Lenina
ter njihovo dejavnost za razbija-štvo v svetovnem komunističnem gibanju. Nadalje jih obtožuje, da so potvorili teze moskovske izjave iz leta 1957 in 1960 in da vodijo šovinistično politiko velike države ter malomeščanskega avanturizma; da širijo med kitajskim ljudstvom sovraštvo proti Sovjetski zvezi in partiji ter branijo kult osebnosti Stalina in sedaj Mao Tse-tunga, zbog česar smatrajo tako propagando za sovražno Sovjetski zvezi in reakcionarno.
Potem ko na dolgo navaja zgodovino sovjetsko-kitajskih odnosov v zadnjih letih, Suslov v poročilu poziva na nujno nalogo, voditi dolgo in ostro borbo v obrambo marksizma in leninizma pred potvorbami kitajskih voditeljev ter se zavzema za sklicanje konference vseh komunističnih partij.
Razkol v svetovnem komunistič-
nem gibanju je s tem sovjetskim korakom postal javno priznano dejstvo. Čeprav to pot Moskva ni proti Pekingu uporabila za izključitev iz kroga pravovernih Leninovih tolmačev iste oblike kot Ko-minform leta 1948 proti maršalu Titu, gre, kar se praktičnih posledic tiče, za enakovredno dejanje obsodbe v komunističnem svetu.
Odmev na prelom med Moskvo in Pekingom je velik, posebno med komunističnimi partijami, ki se sedaj opredeljujejo. Večina je potegnila z Moskvo. Madžarski, bolgarski in vzhodnonemški komunisti so se izrekli v korist Hruščeva in so v celoti odobrili Suslovovo poročilo. — Italijanska komunistična partija se bo brez dvoma postavila na stran Moskve, a ima nekaj pomislekov glede sklicanja svetovne konference vseh komunističnih partij.
Odstranitev Goularta v Braziliji
Minuli teden je velika južnoameriška država Brazilija doživela enega najglobljih političnih preobratov v svoji zgodo vini. Na pobudo raznih konservativnih guvernerjev zveznih držav (Brazilija je zvezna država, sestavljena iz več držav, ki so
v	notranji politiki precej samostojne) so se vojaške sile uprle politiki osrednje vlade pod vodstvom levičarsko usmerjenega predsednika Goularta. Upor je začel v državi Minas Gerais guverner Magalhaes Pinto, kateri je tudi prvi oklical neodvisnost svoje države. Njegovemu zgledu je sledilo še šest drugih zveznih držav ob splošni podpori vojaških sil. — Delavski sindikati, ki jih nadzorujejo levičarski in filocastrovski voditelji in na katere se je zadnji čas naslonil predsednik Goulart, so proglasili splošno stavko po vsej državi v upanju, da bodo s tem kaj pomagali predsedniku Goulartu. Toda ta je v začetku vstaje mislil, da se bo dal upor zadušiti in je v ta namen poslal čete, ki so mu o stale zveste, proti guvernerju Pintu. Toda medtem se je vojaško-politični položaj tako temeljito spremenil v korist upornikov, da je opustil vsako misel na državljansko vojno in se po nekaj dneh skrivanja zatekel v sosedno državo Urugva.y.
Brazilski kongres je njegov umik smatral za odstop in je za novega začasnega brazilskega predsednika imenoval Ranieri-ja Mazzilija, dosedanjega predsednika poslanske zbornice. Njegovo imenovanje je začasno zato, ker po določilih ustave mora zbornica v teku enega meseca izvoliti novega predsednika.
Medtem je predsednik Mazzili sestavil novo vlado, v kateri ni več 'levičarskih ali castrovskih elementov. Nova vlada je brž začela s politično čistko v upravi in v vojski. Odstavila je številne levičarske osebnosti, katere je namestil bivši predsednik Goulart. — Komunisti po svetu in tudi pri nas so zaradi tega zagnali hrup, čeprav nimajo oni najmanjše moralne legitimacije, da protestirajo proti takemu političnemu postopanju.
VZROKI IN ODMEVI UPORA
V	Braziliji se je že nekaj mesecev kuhalo. Mi v Evropi nismo na poročila, ki so jih tu pa tam prinašali večji listi, polagali preveč važnosti, misleč, da se kaj pozitivnega ne bo nič kaj tako kmalu rodilo. Toda zadnjih trideset dni so dogodki prehiteli vsa predvidevanja. Predsednik Goulart, ki je legailno prišel na oblast lete 1961, se je v začetku svojega vladanja naslanjal na zmerne sile sredine, čeprav je po vzgoji socialist. To je delal, dokler ni mislil, da je prišel čas, da odločilno poseže v brazilske razmere, kjer še prevladujejo konservativne sile. Na nekem velikem ljudskem zborovanju je sprejel zahteve sindikatov in nacionalistov po podržav-Ijenju petrolejskih čistilnic, dobička delni-
ških družb ter razlastitvi veleposestnikov. V' današnjih časih ni to samo na sebi nič posebnega in bi v normalnih razmerah morda tudi uspel. Toda on predvsem ni bil politično zanesljiva osebnost, da bi lahko mirno izvedel tako radikalne socialne reforme. Zgled Kube je podžgal njemu nasprotne sile, ki niiso vse konservativne, da so ga z odkritim uporom prisilile k umiku, in to brez prelivanja krvi. — To je brazilska stvarnost, pa naj komunisti in drugi levičarji pišejo, kar hočejo.
Odmev na politični preobrat v Braziliji se bo občutil v vsej Latinski Ameriki. Ca-strizem je 'izgubil važno odskočno desko. Zato je razumljivo, da so ZDA takoj priznale novo brazilsko vlado in so ji obljubile pomoč za ustavitev inflacije, ki jo je sprožila Goulartova politika.
Druga konferenca nevezanih
Na pripravljalnem zasedanju veleposlanikov 28 neopredeljenih držav v Kolombu na otoku Cejlonu so sklenili, da bo druga konferenca neangažiranih držav v Kairu prvi teden oktobra letos.
Na kairsko konferenco bodo povabljene poleg držav, ki so se udeležile beograjske konference, še članice Organizacije a-friške enotnosti, vse arabske države ter večina latinsko ameriških držav. Računajo, da bo skupno število udeležnikov znašalo 50 držav.
S pripravami konference zelo hitijo, ker hočejo prehiteti Peking, ki si prizadeva, da bi sklicali drugo bandunško konferenco. (Prva je bila leta 1955 v Bandungu v Indoneziji in je tam Kitajska imela glavno besedo.) Sklicanje take konference je e-den izmed razlogov, ki so napotili Čuen-laja na dvomesečno potovanje po afriških državah.
Novi spopadi na Cipru
Na Ciper je dospel posredovavec OZN, finski diplomat Sakari Tuomioja, ki je najprej obiskal predsednika Makariosa. Toda slednji mu je delo »olajšal« s tem, da je enostransko odpovedal zavezniške pogodbe z Grčijo in Turčijo, na podlagi katerih imata ti dve državi v slučaju potrebe pravico poslali svoje čete na otok. Turčija je na to odločno reagirala ter o ‘sporava Makariosu pravico enostranske odpovedi pogodbe.
Medtem so se v več krajih zopet vneli spopadi med Grki in Turki. Pri tem so Grki napadli skupino angleških vojakov, ki delujejo pod okriljem OZN. Gre za pr-
vi	napad na mednarodne sile Združenih narodov. Zgleda, da so ciprski Grki s prihodom sil OZN postali še bolj predrzni in napadalni ne samo do Turkov, ampak celo do vojakov OZN.
Sramotno dejanje sudanske vlade
in še bolj sramoten molk kulturnega sveta
KDO VSE JE BIL IZGNAN
Si se leios že
živimo v času velikonočne skrivnosti. Je to čas vstalega Zveličarja, čas njegovega zmagoslavja nad grehom in smrtjo. Pravilno bi bilo, da bi z Njim njegovo vstajenje doživljali tudi mi, ki smo bili odrešeni z njegovo krvjo.
Toda žal, leto za letom se ponavlja za mnoge ista žalostna zgodba. Nočejo se srečati z Njim, ki je o sebi dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Takim v premislek so bile napisane pričujoče besede. Ne v očitek, temveč kot vabilo; ne kot obsodba, temveč v opozorilo; ne kot izraz nadutega srca, temveč kot prošnja brata do sobrata v Kristusu, ki ne želi hoditi za Kajnom bratomorilcem in se držati njegovih ošabnih besedi: »Sem li mar jaz varuh svojega brata?«
Brat moj, če si Ga morebiti prezrl, ko je v velikem tednu izdan, obsojen in obložen s težkim križem stopal na Kalvarijo, če si ga v tednu trpljenja zavrgel in te ni ganilo, ko si prisostvoval pretresljivim obredom, namenjenih tebi in meni, ne reci mi oholo ali brezbrižno: »Kaj to meni in tebi mar? Cerkev je vse te obrede obnavljala v njegov spomin, ne pa zame in zate.«
Prijatelj, ne tako! Jezusu ta »spomin« ni prav nič potreben. Cerkev je Kristusovo trpljenje obnavljala izrecno zame in zate, da bi v meni in tebi vzbudila sočutje do trpečega Zveličarja in kes nad grehi, za katere je trpel. Tega menda ne boš zanikal, da je Kristus trpel za grehe vseh ljudi, vseh časov do konca sveta, torej tudi zame in zate!
Zato je tudi potrebno, da se mi, ljudje vseh časov v Njegovo odrešilno trpljenje in smrt poglobimo, da vse to doživljamo in se tako rekoč srečamo z Njegovim pogledom ter se zjokamo v kesanju nad svojimi grehi kakor Peter, potem ko je Gospoda zatajil. In Gospod, ki pozna skrivnosti človeških src od vekov do vekov, je na tej svoji poti na Kalvarijo videl tudi moje in tvoje kesanje in teža križa je tedaj za hip zanj popustila. Iz srca se mu je izvil vzdih: »Zahvalim te, Oče, za te, ki si mi jih dal, da sem jih prerodil v svoji ljubezni!«
Nikar se ne brani, češ da je mislil takrat le na svoje tedanje učence! Resnica je, Ua je mislil tudi nate, name, na vsakega, ki se s ponižnim kesanjem skloni k Njemu in mu zašepeta: »Gospod, grešil sem. Zatajil sem te kakor Peter, z vojaki sem ti spletal krono... vihtel sem bič... zabijal žeblje... Gospod, ali mi moreš odpustiti?«
Na take besede ponižne samoobtožbe pozna Gospod le tele besede: »Če bi bili tvoji grehi rdeči kakor škrlat, kakor kri, ki mi obliva obraz, beli bodo postali kakor sneg. Jaz te odvežem od njih. Pojdi v miru in ne greši več!«
Blagor ti, če si se tako srečal z Njim in mu na ta način obrisal njegov krvavi obraz, kakor Veronika pri šesti postaji križevega pota. Resnično si se v tednu trpljenja povezal z Jezusom in mu postal drugi Simon, zvest pomočnik pri njegovi velikodušni žrtvi življenja.
Toda, morda si bil v velikem tednu samo brezčuten član množice, ki sicer ni vpila: »Križaj ga!« — takrat gotovo vsi niso tako klicali — a spremljali so ga na Kalvarijo brez sočutja, le iz radovednosti in žeije po senzaciji.
Takih brezbrižnežev je bilo tudi letos mnogo, vse premnogo! V cerkev so prihajali (posebno v velikem tednu) iz radovednosti. Mnogi so prisostvovali svetim obredom iz tradicije, iz stare navade; dosti pa je bilo tudi takih, ki so malomarno šli skozi cerkveno ladjo do izpostavljenega križa na tleh na sam veliki petek, ne ^la bi jih pogled na Križanega ganil ali napolnil š čustvi kesanja.
Taki so tudi po dnevih velikega tedna ostali daleč od Kristusa. Nočejo se srečati z njegovim ljubezni in odpuščanja polnim pogledom, kajti bojijo se, da bi jih ta pogled spravil na kolena in iztisnil Iz njih otrdelih src priznanje: »Gospod, grešil sem, odpusti mi!«
A morda sem rekel preveč. Morda si se samo z leti navzel nekega nezdravega strahu: bojiš se, kaj bodo rekli ljudje, ne bi rad veljal za verskega »fanatika«. Seveda, ne pomisliš, da je Kristus dejal, da kdor Njega ne bo priznal pred ljudmi, ga tudi on ne bo priznal pred Očetom, ki je v nebesih.
Zato pa: če se nisi v teh dneh iz enega ali drugega vzroka srečal z Njim, — kot je bila njegova najsrčnejša želja — še je čas! Do praznika presvete Trojice bo Zveličar iskal srečanja s tabo za velikonočno »lomljenje kruha«. AH boš tako neolikan in se boš temu srečanju še naprej Izogibal?
m\ i Njim?
Saj poznaš zgodbo o tistih dveh učencih, ki sta šla v Emavs, pa se jima je na potu pridružil Gospod in sta ga nato spoznala po lomljenju kruha. Vem, da greš velikokrat tudi ti v »Emavs«; včasih z avtom, motorjem, vlakom in če je blizu, tudi peš. Postoj nekoliko na taki poti, zamisli se in se vprašaj: »Kaj mi je pravzaprav dala velika noč?«
Dobil boš odgovor, da je to praznik, ko je Kristus s svojim vstajenjem potrdil naše odrešenje. In začutil boš poleg sebe Njega, Jezusa. V njegovem pogledu ne bo nikake graje ali očitka, pač pa samo mila, ljubeča prošnja: »Tudi zate sem trpel in umri, tudi zate poveličan vstal. Pridi k „lomljenju kruha” tu, na poti v Emavs, če se bojiš, da bi to srečanje z menoj povzročilo v Jeruzalemu — v tvoji župniji — nemir in besedičenje. Pridi! Bodi kakor Nikodem ali Jožef iz Arimateje, ki sta bila na skrivnem moja učenca. Po „lom-ljenju kruha” boš postal močan, kakor ta dva, ki se nista pozneje bala sneti moje telo s križa in ga položiti v grob. Zato: prisluhni mojemu vabilu in ne reci mi: „Ne!”«
Prijatelj! Pojdi v »Emavs«! Tam čaka nate On, da te pozdravi s pozdravom miru; in spoznal ga boš po »lomljenju kruha«, ki ti ga bo njegov duhovnik položil na Boga žejne ustnice, potem ko si svojo dušo opral v kopeli prerojenja.
Sv. oče na obisku v rimski državni univerzi
Rimsko univerzo je pred šest sto petdesetimi leti ustanovil papež Bonifacij VIII. Bilo je to leta 1303. Sedaj se je prvič zgodilo, odkar je Rim glavno mesto Italije, da je papež obiskal rimsko državno univerzo. Njen rektor je v nagovoru poudaril, da ima znanost dragoceno oporo v veri in da morata zato znanost in vera hoditi vzporedno. Svetemu očetu je poklonil spominsko kolajno. Sveti oče se je najprej zahvalil za pozdrav, nato pa v univerzitetni cerkvi daroval sveto mašo, med katero je imel važen nagovor. Med sveto mašo je prejelo sveto obhajilo večje število profesorjev in dijakov. Obhajali so sveti oče to več duhovnikov. Sveti oče je profesorjem in vsem dijakom poklonil -lepo vezano knjigo s trami govori iz njegovega obiska v Sveti deželi.
80-letnica kardinala Tisseranta
Dekan kardinalskega zbora kardinal Tis-serant je 24. marca slavil 8(Hetinieo. Pri uradni slovesnosti mu je čestital saim sveti oče in mu poklonil dragoceno bizantinsko Marijino podobo, slavljenec pa je podaril svetemu očetu svoja zbrana dela v sedmih knjigah. Sveti oče je žeilel slavljencu še dolgo življenje v službi Cerkve.
Papež hvali dobrodelnost ameriških katoličanov
Ameriški narod se je vedno pokazal občutljivega za trpljenje in potrebe revežev in beguncev vseh ras to vseh ver. 2e mnogo let katoliški škofje zbirajo podporne fonde, ki so jih po svoji odlični organizaciji razdelili v okvirti svetovnega programa pomoči. V svoji poslanica je sveti oče poudaril, da se zaveda, koliko je ameriški narod storil že doslej potom svoje vlade in številnih podpornih organizacij za olajšanje trpljenja številnih milijonov oseb v najbolj zapuščenih predelih sveta. Plemenitost ameriških državljanov katerekoli vere, tako je dejal papež, zasluži ne samo priznanje, marveč tudi občudovanje to ljubezen vseh ljudi.
Cerkvena glasba bo doživela nov razmah
Dne 23. februarja je bilo objavljeno papeževo pismo »Nobile suibsidium liturgiae«, s katerim je sv. oče Pavel VI. ustanovil mednarodno društvo za cerkveno glasbo kot pravno osebnost. Listina nosi datum 22. novembra 1963, ko je bil praznik sv. Cecilije. Med vsemi cerkvenimi glasbeniki je bila ideja o mednarodnem društvu za cerkveno glasbo vedno živa in zelo občutena. 2e toštrukcija o cerkveni glasbi z dne 3. septembra 1958 je odobrila in priporočila ustanovitev društva za cerkveno glasbo na narodni in mednarodni podlagi. Priporočilo pa ni bilo izvedeno iz bojazni, da bi ustanovitev mednarodnega društva lahko spravila v nevarnost avtonomijo že obstoječih narodnih društev'. Šele na ne-
PRIČELO SE JE MUČENIŠTVO SUDANSKE CERKVE
Sile pekla slavijo te dni svojo zmago. Nad tristo misijonarjev in misijonark iz Južnega Sudana je moralo v nekaj dneh zapustiti zaupane jim misijonske postaje. Med njimi je dvesto misijonarjev, bratov in redovnic, ki pripadajo kongregaciji za afriške misijone iz Verone. Že v letu 1962 je moralo na hitro oditi 140 članov te kongregacije iz svojih misijonskih postojank istotam.
Sudanski notranji minister Irwa je opravičil izgon tujih misijonarjev s trditvijo, da so bili elementi, ki so hujskali ljudi in ustvarjali nemire. V resnici pa gre za u-krepe, s katerimi želi preprečiti sudanska vlada nadaljnjo evangelizacijo zamorskih pokrajin in pospešiti širjenje islama.
Trditev ministra, da bodo misijonarji nadomeščeni z domačo duhovščino, je samo pretveza, da bi sudanska vlada vzbudila v inozemstvu vtis, da izgon ne predstavlja preganjanja Cerkve, marveč samo obrambno dejanje proti nezaželenim tujcem, ki da motijo javni red. Vseh sudanskih duhovnikov je namreč komaj 21, ki goto\’o ne morejo zagotoviti 500.000 katoličanom primerne verske oskrbe, saj za dušnopastirsko skrb ni zadostovalo niti teh tristo misijonarjev, ki so sedaj izgnani.
zultatom.
Papeževo pismo je sedaj na dokončen način potrdilo to izpolnilo težnje in poizkuse cerkvenih glasbenikov vsega sveta, ko je dalo življenje društvu, ki ima mednarodne izmere ta trdno strukturo pravne osebe ter neprecenljivo prednost papeževe potrditve. Društvo bo vodil msgr. Overath, ki je predsednik Cecilienverbanda dežel z nemškim jezikom. To mednarodno društvo za cerkveno glasbo ima svoj sedež v Rimu pri papeževem zavodu za cerkveno glasbo, opira pa se na obvezno sodelovanje duhovnikov ta glasbenikov vseh narodov.
Nova Marija Goretti
Blizu Ferrare, v kraju Fossanova San Biagio je bila umorjena trinajstletna deklica Marisa Marini, in sicer v podobnih okoliščinah kot sv. Marija Goretti. Svojo čistost si je ohranila za ceno življenja, limoni jo je 26-<latini delavec iz iste vasi. K pogrebu se je zbrala ogromna množica ljudstva in tudi morilčevi sorodniki.
Črnski škofje bodo zasedali
škofje iz Kameruna, srednjeafriške republike Konga in Čada so te dni ustanovili tri posebne komisije za pripravo plenarnega zasedanja, ki bo meseca junija v mestu Libreville (Gabon). Komisija za katehezo in liturgijo je zaupana nadškofu Jaunde msgr. Zoa; druga za socialno akcijo nadškofu iz Brazzaville msgr. Bernardu, komisija za specializirano dušno pastirstvo pa nadškofu Fort Lamv v Čadu msgr. Dalmisu. Sestanek v Librevillu bo sovpadel s posvetitvijo nove stolnice tega mesta.
Sešli so se škofje Francije
Prva letošnja plenarna letna skupščina francoskih kardinalov in nadškofov se je te dnii končala v rezidenci pariškega nadškofa kardinala Feltina. Na dnevnem redu sta bili konstitucija o liturgiji in priprava tretjega zasedanja koncilskih del. Zasedanja so se udeležili vsi francoski kradinaii in nadškofje razen nadškofa iz Rouena msgr. Martina, ki je v Rimu, in nadškofa koadjutora iz Rennesa Gouyona, ki je bil zadržan iz zdravstvenih razlogov.
Ciganka v samostan
Prvič v zgodovini Cerkve je neka ciganka vstopila v samostan. Vstopila je k be-nediktimkam to se sedaj imenuje Marija Veronika. — Vest so objavili na mednarodnem kongresu kaplanov, ki vršijo dušno pastirstvo med cigani.
Misijonarjeva žrtev
V	Indiji so že dalj časa spopadi med muslimani in hindujci. Pri nekem takem spopadu je zgubil življenje belgijski misijonar Herman Resschdert. Ko je hotel preprečiti prelivanje krvi, ga je zadela zastrupi jona puščica.
Zanimivo je pa dejstvo, da med izgnanimi misijonarji ni niti enega, ki bi bil nemške narodnosti. Bonnska vlada nudi namreč v zadnjem času prav Sudanu veliko gospodarsko pomoč. In prav ta vlada je edina, čeprav ni bila z izgonom misijonarjev neposredno prizadeta, smatrala za svojo dolžnost, da je izrazila sudanskemu poslaniku v Bonnu svojo zaskrbljenost zaradi izgona katoliških misijonarjev. O sramotnem dejanju sudanske vlade se je govorilo tudi v nemškem parlamentu. Kot smo že poročali, je bilo na podlagi tega razpravljanja sklenjeno, da bo nemška vlada do nadaljnjega odložila pripravo novih načrtov za tehnično pomoč deželi.
Zaman pa smo do sedaj čakali, da bosta italijanska vlada ali italijanski parlament kaj spregovorila o tem izgonu, ki zadeva prav najboljše sinove in hčere italijanskega naroda. In vendar, šlo je v glavnem prav za misijonarje italijanske narodnosti!
Dvainpetdeset misijonarjev je moralo skupno s svojim škofom Mazzoldijem zapustiti apostolski vikariat v Jubi; 38 misijonarjev z apostolskim prelatom patrom Ferraro je bilo izgnanih iz apostolske prefekture Mopoi, 85 pa iz apostolskega vikariata Wau. Pater Ferrara je bil odstranjen s svojega sedeža tako naglo, da ni mogel odnesti s seboj prav ničesar. Vojaki so ga enostavno zavlekli v »jeep« in odpeljali. 16 redovnic in 6 misijonarjev iz angleške kongregacije Mill-Hill je doživelo isto usodo v apostolski prefekturi Malakal. Niti duhovnikom, ki so bili zaposleni pri vodstvu in oblikovanju domače duhovščine v deželnem bogoslovju, ni bilo dovoljeno ostati.
Kakor poročajo tiskovne agencije, skuša sedaj sudanska vlada svoje ravnanje okrepiti na ta način, da nagovarja vlade sosednjih držav, naj ne dovolijo izgnanim misijonarjem in misijonarkam, da bi se naselili na njih področju, češ da gre za nevarne hujskače in prevratneže. Res je Žalostno prisostvovati toliki sovražnosti in nizkotni nehvaležnosti do oseb, do katerih je sudansko prebivavstvo gojilo toliko ljubezen, saj je videlo v njih jamstvo za lepšo in svetlo bodočnost.
Kaj vse so misijonarji pomenili za sudanske črnce, naj pove bolniška sestra Bartolomea iz kongregacije veronske misijonske družbe za afriške misijone, ki je delovala v apostolski prefekturi v Mopoiu.
ZGODBA IZGNANE REDOVNICE
V	bolnici, kjer sem bila zaposlena, smo bili povsem odrezani od sveta. Samo po radiu smo slišali v neki angleški oddaji, da nam preti izgon. Poslala sem v mesto Mopoi sla s pismom, v katerem sem naprosila predstojnike, naj nam sporoče, kaj narediti. Sel se je vrnil po dveh dneh in mi v solzah pripovedoval, da pisma ni mogel več izročiti, ker so biti misijonarji in
Na Poljskem, kakor po vseh komunističnih državah, zavzema prostovoljna prekinitev nosečnosti vedno širši in vznemirjajoč obseg. To je dalo povod poljskemu primasu YVyszynskamu, da je na tiho nedeljo v cerkvi sv. Ane v Varšavi pri uradni maši, ki so jo imeli varšavski zdravniki, znova odločno nastopil v obrambo tistih, ki se sami ne morejo braniti.
Poljska je v statistiki rojstev na prvem mestu v Evropi. Letno pride na 32 milijonov prebivavoev 500 tisoč novih rojstev. To pa komunističnim sebičnežem ni po-volji. Zato skušajo na vse načine zatreti bogati prirastek prebivavstva že pri -prvem viru življenja s tem, da svetujejo ženam, naj se poslužujejo tablet, po katerih bodo postale nerodovitne. Ce pa vseeno pride do spočetja, država brezplačno pomaga, da se nosečnost prekine, pod pogojem seveda, da mati zaprosi za to. Poljska vlada opravičuje ta nasilni poseg v družinsko življenje s tem, da ni dovolj šol, da primanjkuje otroških vrtcev ta zabavišč, da ni dovolj dela in s tem kruha, ki bi vse prehranil.
Kardinal Wyszynski je zbranim zdravnikom odločno zatrdil, da so ta dejanja proti božjim zapovedim to postavljajo take ljudi na raven ubijavcev. Medtem ko postavljajo sedaj v mnogih državah na zatožno klop morivce iz koncentracijskih taborišč, v katoliški Poljski ubijajo najbolj
misijonarke že pod vojaškim nadzorstvom. Videl jih je zbrane v bližini mesta na prostem, kako so bili obkoljeni od sudanskih vojakov z naperjenimi puškami.
Naglo sem zbrala vse domače sudanske redovnice in jih poučila, kje so razna zdravila in kako naj ravnajo z njimi. Nekaj ur zatem so prispeli vojaki tudi k nam. Dali so nam dvajset minut časa, da se pripravimo za odhod. Vse domače prebivavstvo, ki je preprosto in katoliško, je jokalo ob našem odhodu. Odpeljati so nas v mer sto Wau, kjer so nas naložili na kamione. Prevozili smo 700 km, ves čas zastraženi od vojakov. Če smo prosili vode, so nam jo dali v bencinskih posodah, ki so bile še prepojene od duha po bencinu. Po skrajno mučni vožnji s kamioni, med katero so nas neprestano postavljali v vrste in preštevali, so nas v Jubi vkrcali na sudanska letala, ki so nas po sedemurnem poletu odložila v Kartumu. Izmučeni in preplašeni smo prispeli v glavno mesto, kjer so nas po krajšem pristanku ločili. Šele tu smo se lahko rešili zaprašenih belih misijonarskih oblek, se okopali in preoblekli. Nato smo zasedli sedeže v posebnem letalu družbe Alitalia, ki nas je po dobrih štirih urah pripeljalo v Rim.
V	P.imu se spočetka kar nisem mogla znajti, kajti vse mi je bito tuje. Deset let sem namreč preživeta med Sudanci. Čudila sem se ženskam, kako morejo hoditi s tako visokimi petami in mislita na uboge ženske v Sudanu, ki so bose, zavržene in sužnje. Tam najstarejši brat prodaja svoje sestre, ko so stare komaj pet tet, po pet tisoč lir. En moški ima po 15 žena. Dežela je izredno bogata, toda povsem zanemarjena.
Sudanci so nas prosili zlasti materialne pomoči. V primeru bolezni so nas vedno poklicali. Ko sem prišla v njihovo kočo,
—	namesto vrat imajo visoko trsje — sem tam neštetokrat našla bolnika, ki je ležal na tleh, ves umazan in poln mrčesa. Poleg njega je bilo nekaj vode in neke vrste korenje. — Sudanci jedo samo enkrat na dan, in sicer polento. Obdelujejo nasade gumijevca. Delo je naporno, zato skoraj vsi, predrto gredo na delo, uživajo opij. Med njimi so strašno razširjene spolne bolezni. Nimajo nobenega smisla za red, Žive od ure do ure. — Trava raste tam do štiri metre visoka. Zato jo enostavno za-žgo, s tem pa uničijo tudi vsa mlada drevesca. — Če jim kdo umre, zažgo kočo in se preselijo drugam.
Naša velika skrb so bili zapuščeni otroci, ki smo jih zbirali in vzgajali v naših misijonskih postajah. Zlasti mi je žal zanje, ker jim sedaj preti smrt od lakote. Prav tako mi je žal za naše sudanske sestre, ki so šele pri prvih korakih redovnega življenja. Enako se mi smili dobro in zapuščeno sudansko ljudstvo, ki nas je imelo izredno rado. Nova oblast je pričeta s silo uvajati islam, ki ga je ljudstvo odklanjalo. Prav to je bil razlog, da so nas izgnali.
nedolžne, ne da bi bila za to določena ka--zen. Nasprotno! Taki umori se celo smatrajo kot zaslužno dejanje v dobrobit države.
Kardinal je z rotečim glasom opozoril vse zbrane zdravnike na dolžnost, ki jo imajo v obrambi še nerojenih bitij. »Država, ki take stvari počenja,« je zaključil kardinal Wyszynski, »je nujno obsojena na propast.«
Letošnji svetovni kongres za film
Prihodnji svetovni kongres mednarodnega katoliškega urada za 'film bo od 20. do 24. junija lotos v Benetkah. Na njem bodo razpravljali o temi; Kino v odnosu do gleda vca.
Na duhovniških poklicih bogata škofija
Najvišji odstotek duhovniških poklicev' ima v Španiji škofija Vittoria v baskovskem predelu dežele. Na vsakih 10 tisoč prebivavcev je tam 33 bogoslovcev. 52% seminaristov izhaja iz srednjih ‘podeželskih slojev.
Pomoč alžirskim otrokom
Alžirski škofje so naslovili skupno poslanico svetu za pomoč alžirskim otrokom.
V	deželi se irodi vsako leto 400.000 otrok, toda zaradi slabih življenjskih razmer jih mnogo umre v prvih mesecih življenja.
življenja Cerkve.
davnem kongresu v Kolnu so o vprašanju znova razpravljali, tokrat s pozitivnim re-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiMiiniiiiiiiiiiniiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiH
Neustrašeni poljski primas
je znova povzdignil svoj glas
KoroškapesemvGorici
Na belo nedeljo smo v Goniči lahko pozdravili vedno dobrodošle koroške slovanske rojake, ki si enako kot mi na Primorskem živo prizadevajo ohraniti svojo slovensko besedo in pasem. Slednjo je med nas ponesel pevski zbor JAKOB GALLUS -PETELIN, ki združuje požrtvovalne pevce in pevke z vse Koroške in ima svoj sedež v Celovcu. Razne tehnične ovire so (ta nastop sicer zavlekle, a končno smo lahko zdaj prisostvovali tako pričakovanemu koncertu v dvorani Katoliškega dama.
Naši koroški rojaki so prišli tudi z željo, da bi videli sončno Gorico, a jim tega deževna in siva nedelja ni mogla nuditi. Zato pa je bila toliko večja toplina v polni dvorani KD, kamor so prihiteli ljubitelji slovenske koroške pesmi prav iz vse naše dežele, od Benečije in Videmske pa do Tržaške. Ves spored je tudii snemala radijska postaja Trst A, ki jo je zastopal -inž. Boris Sancin.
Zbor Jakob Gallus-Petelin je začel svoj nastop s pesmijo Zorka Prelovca »Naša pesem«, ki je odmevala kot topel pozdrav koroških bratov Goriški. Nato se je na svečano okrašenem odru oglasil dr. Anton Kacin, ki je v imenu odbora Katoliškega doma, današnjega gostitelja, prinesel bratski pozdrav Goričanov im poudaril velik pomen medsebojne povezave Goriške s Koroško. Za Korošce pa je spregovoril tople, navdušene besede č. g. Tomaž Holmar, tajnik Zveze pevskih društev. V svojem Prisrčnem govoru je predvsem poudaril stike med Primorsko 'in Koroško še pred zadnjo vojno in še posebej podčrtail isto usodo, ki kot narodno manjšino 'druži Slovence v zamejstvu tako pri nas kot v Avstriji. Njegova prepričevalna izvajanja so naletela pri občinstvu na viharno ploskanje.
Sledil je bogat program koncerta slovenske pesmi, ki je trajali skoro dve uri, a v svoji -pestrosti ni nič utrudil. Zbor je vodil dr. Franc Cigan, priznani glasbenik, ki s svojo nieumornostjo dirigenta in skladatelja predstavlja dušo pevskega ustvarjanja koroških Slovencev. Spored je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil posvečen umetni pesmi in še posebej umetni pesmi koroških skladateljev. V tem delu je zbor odpel v mešani in moški zasedbi sledeče pesmi: E. Adamič, Bom pismo pisala, H. Volarič, Kaj ptici je, P. Jereb, Prepelica, B. Ipavec, Ej tedaj, S. Premrl, Domov. In še: A. Jobst, Ko pridem jaz k tebi, M. Hartman-M. Tomc, Libuški sej m, M. Kernjak, Na vas -gore se jaz spominjam, M. Hartman-F. Cigan, Pojdi, ah Pojdi in Nedeljsko jutro ter A. Jobst, Pomladanska.
V	dragem delu, posvečenem koroški narodni pesmi, je zbor Jakob Gallus-Petelin odpel C. Preglja Kadar jaz na pvavntaco grem in Dečva na sred morja, F. Cigana Kranjčičev Jurij, V dolinci prijetni, Voda teče in Oh tu je nuču tičiee pat, 0. Deva Spov tiče pojo in Stoji hartelc, P. Karnja-ka Oj ti norčava glava, U. Vrabca Dober Večer in L. Kramolca Tam, kjer teče bistra Zila. Vse točke je publika nagradila Z navdušenim aplavzom. Ploskanje je bilo °b koncu tako živahno, da so koroški pevci zapeli še eno izven programa, in sicer Vedno lepo koroško »Nmav čez izaro«.— Povezavo med točkami je duhovito vodil akademik Erik Prumč.
Program je bil kar obširen, a ne prena-
sičen. Pesmi -so bile namreč posrečeno porazdeljene. Treba je reči, da je zbor Jakob Gallus-Petelin pokazal lepo kvaliteto v podajanju tako umetnih kot koroških narodnih pesmi. Izvajanje je bilo resno naštudirano, glasovi lepo zliti, dinamika izrazita in poznala se je pravilna izgovorjava. Posebej moram še poudariti vlogo moškega zbora, ki je nosil večji del teže na koncertu. Kar se tiče programa, naj pripomnim, da smo najbolj občutili koroško dušo v narodni pesmi, saj se tam melodija in srce najbolje zlijeta v harmonično enoto. Naj v tem pogledu omenim isamo Oh tu je nuču tičiee pet, Spov tiče pojo, Stoji hartelc in zadnji dve, Tam, kjer teče in Nmav čez izaro. Seveda leži glavna teža vsega uspeha na dirigentu dr. Francetu
Ciganu, ki je s svojo fino taktirko in naravnim ter preciznim, nastopam v hipu osvojil občinstvo.
Med koncertom je tajnik odbora KD dr. Kazimir Humar izrekel iskreno zahvalo koroškim pevcem, nakar sita dekleti v narodni noši izročili pevovodji šopek gori-ških nageljnov. Dr. Humar se je še zahvalil vsem darovavcam in 'dobrotnikom Katoliškega doma in dodal, da je današnji koncert združen s proslavitvijo druge obletnice otvoritve Doma. Nato je prinesel dr. Maks Šah pozdrav Slovenske prosvete iz Trsta.
Nedeljski koncert je bil brez dvoma velik praznik slovenske koroške pesmi na Goriškem. Ta lep in prisrčen nastop je porok, da se bosta kulturno sodelovanje in bratska vzajemnost med goriškimi in koroškimi Slovenci še bolj utrdili in vedno uspešneje nadaljevali.
Andrej Bratuž
Gledališki nastopi
Proces
Z zamudo, a brez naše krivde, objavljamo poročilo o Mrakovem Procesu v Trstu (Vred.)
Slovenski oder je uprizoril na Oljčno nedeljo v Avditoriju pasijonsko igro »Proces« znanega slovanskega dramatika Ivana Mraka. Izbera te igre je bila v času priprav na Veliko noč najbolj primerna, ker je zajeta prav iz dogajanja velikega tedna in v njej nastopajo osebe, ki so imele svojo vlogo okrog Kristusovega trpljenja in križanja, Ponči j Pilat, Juda Iškarjot, veliki duhovniki.
Predstava je privabila v Avditorij izredno veliko ljudi, tako da je bila dvorana zasedena kot le ob redkih priložnostih. In to čeprav je bila prireditev, posebno za ljudi iz okolice, ob nekoliko pozni uri.
Bilo je prvič, da je Slovenski oder uprizoril pasijonsko igro, da nam je skušal podati občutje, notranje boje tistih, ki so odločali o Kristusovi usodi.
Vsi igravci so se popolnoma vživeli v like, ki so nam jih podajali, in imeli smo tako pred seboj Poncija Pilata v bojazni, strahu in končnem obupu, njegovo ženo Klavdijo, ki je z vso dramatičnostjo izrazila svoje zle slutnje, svojo ljubezen, a končno svoje globoko spoznanje moževe krivde, Judo Iškarijota v vsem trpljenju, ko se je zavedel svojega neizmernega greha, velika duhovna, enega v popolni gotovosti, da je njegovo ravnanje pravilno, drugega pa v vedno bolj naraščajočem notranjem nemiru.
Ko smo tako gledali igravce na odru, ko smo se spomnili na režiserja, prof. Peterlina, smo s hvaležnostjo pomislili na njihovo požrtvovalnost, da so nam to predstavo pripravili. To je bila zlasti misel mladih ljudi. Vsakdo je z občudovanjem gledal na trud in .požrtvovalnost nastopajočih in pomislil, če ne bi lahko tudi sam kaj storil na kateremkoli področju, saj je dela povsod dovolj. In ko se je vračal domov, ga ni spremljala misel na vsebino igre, temveč bolj misel, da bo tudi sam skušal nekaj storiti, da bo tudi sam s svojo požrtvovalnostjo vsaj malo prispeval k skupnemu delu. In to je prav gotovo največji uspeh, ki ga je igra lahko dosegla.
B. P.
Jugoslovansko dramsko gledališče v Parizu
Jugoslovansko dramsko gledališče je v soboto 4. aprila odprlo v Parizu 11. sezono »Gledališča narodov«. Nastopilo je z dramo Dobriče čosiča »Odkritje«. Doživelo je velik uspeh. Dvorana »Sarah Bernhard« je bila nabito polna. Navdušenje gledavcev je bilo tako veliko, da so morali ob koncu predstave' zaveso dvanajstkrat dvigniti. U-gledne francoske osebnosti, predstavniki vlade, veleposlaniki ter slavni francoski pisatelji, umetniki in igravci so čestitali jugoslovanski dramski skupini in jugoslovanskemu veleposlaniku Miti Milkoviču. Vsi fraooski časopisi so obširno im zelo pohvalno poročali o predstavi jugoslovanskega dramskega gledališča.
Michelangelova »Pieta« na poti v Ameriko
Po izredno skrbnih in dolgotrajnih pripravah je Michelangelova umetnina »Pieta« nastopila v nedeljo 5. aprila svojo e-dinstveno romarsko pot preko oceana v New York. Iz vatikanske bazilike so jo dvignili v soboto zjutraj in jo s posebnim tovornikom prepeljali v Neapelj. Železni zaboj, v katerega so zaprli umetnino, ima notranje stane prevlečene z amiamtom in drugimi negorljivimi snovmi. Zaboj ima vse lastnosti ladje in se v slučaju brodoloma lahko obdrži na površini vode. Z velikimi črkami stoji zapisano na površini zaboja: »Da Sua Santita Papa Paolo VI, a sua emineinza il Cardinale Spedlman -Padiglione Vaticano - Fiera mondiale di New York.« Kip je v New York prepeljala italijanska potniška ladja »Cristoforo Co-lombo«. Michelangelova »Pieta« se bo vrnila v Rim leta 1965.
Skrivnostna »privatna« potovanja
Bivši francoski predsednik Faure, ki je pripravil vzpostavitev odnosov med pariško in pekinško vlado, se mudi na »privatnem« potovanju po Sovjetski zvezi. Pravijo, da pripravlja obisk De Gaiulla v Moskvi. — Na drugi strani pa se mudi v Franciji Hruščevorv zet Adžubej, ki je tudi urednik moskovskih »Izvestij«. Tudi on zatrjuje, da je v Franciji na počitnicah...
Bežna srečanja
»Duhovna založba« v Trstu je za letošnjo veliko noč izdala zelo lepo opremljeno in vsebinsko zanimivo knjigo »Bežna srečanja«. Napisal jo je dr. Ludvik Čepon, profesor na. St. Vicent Coilegeu v Latrobe (ZDA). Nadvse okusno je -prvo stran opremil mladi slikar Klavdij Palčič. Tudi notranjost knjige je bogata na fotografijah, ki jih je povzel sam avtor ob priliki potovanja po deželah Daljnega Vzhoda. Kar 36 jih je.
Te vrste knjig med Slovenci ne izidejo pogosto, pa nujno spadajo k splošni izobrazbi. Menim, da bi jo moral prebrati vsak izobraženec, študent še posebej. Zelo mu bo razširila obzorje. Prebrali pa naj bi jo nadalje vsi, ki ljubijo misijonsko delo Cerkve. Iz te knjige bodo šele doumeli, v kakšnem okolju se razvija aktivnost katoliških misijonarjev, tudi slovenskih, im v čem so težave, s katerimi se morajo boriti. Prebrali pa naj bi knjigo tudi vsi, ki cenijo lepo in zanimivo branje. Knjiga nuidi toliko novega, do isedaj nepoznanega, da se bodo bravci naravnost čudili svetu, ki se bo razkril pred njimi.
Zlasti bo pa vsakdo, ki bo knjigo prebral, z začudenjem odkril, da so velike religije Vzhoda veliko manj »poganske« kot si to mi navadno predstavljamo. Hranijo v sebi silno bogastvo božjega prara-zodetja in so lahko v bližnji bodočnosti mogočen most do Kristusove Cerkve. Dal bo prav papežu Janezu XXIII., ki je lani za svečnico izrekel besede: »Velike narode osrednje Azije in Daljnega vzhoda, katerih luč civilizacije ohranja nedvomne sledove prvotnega božjega razodetja, bo nekega dne poklicala Previdnost, naj dovolijo luči evangelija, da prodre k njim in jim zasveti.«
Knjiga ima 224 strani in je razdeljena v tri dele. Prvi nosi naslov »Om« in razpravlja o hinduizmu v Indiji. Ta dal je najdaljši, obsega skoro polovico knjige in je zelo bogat na raznih zanimivostih. Beseda »Om« je kakor vzdihljaj, stalno na ustih pobožnega hindujca. Je simbol za Boga, za katerega nimamo imena, ki pa krije v sebi tri lastnosti: lastnost stvaritelja, obranjevavca im pokončevavca. — Drugi del knjige je posvečen budizmu in ima zato naslov: lotos. Lotos je simbol človeka. Lotos korenini v blatnih tleh, njegov cvet pa plava na vodni površini in se odpira soncu. Enako je človek po telesu podvržen temnim nagonom, po duši pa bi se moral dvigati nad snovnost. — Tretji del knjige pa govori o šintoizmu na Japonskem pod naslovom »Tori«. Tori je tesen, rdeče pobarvan lok, ki stoji pred vsakim šintoističnim svetiščem. Je nekako to kakor kropilnik ob vhodu v naše cerkve. Verniki se pod njim zberejo, notranje očistijo im tako pripravijo ma molitev v svetišču.
Kdor bo knjigo »Bežna srečanja« enkrat vzel v roke, jo bo hotel tudi prebrati do konca. In ko bo enkrat na kraju, bo soglašal s kardinalom Beo, ki je prav v zvezi z različnimi verami dejal: »Človek mora vedno skušati razumeti sočlovekov vidik, to se pravi, postavili se mora na njegovo stališče in opazovati stvari z njego-%>ega zrelišča. Stvarnost ima vedno tisoč različnih vidikov, različnih obrazov. Lju-
Radio Trst A
Spored od 12. do 18. aprila
Nedelja, 12. apr.: 9.30 Revija slovenskih pevskih zborov - II. del. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »V skalnih gorah«, mladinska radijska zgodba v štirih nadaljevanjih. — 12.00 Slovenska nabožna pesem.
— 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi.
— 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela - Wilkie Collins: »Strahotna postelja«. — 18.30 Kino, včeraj in danes.
Ponedeljek, 13. apr.: 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Spletvaj dekle pu-krožkih: (10) »Zbor in dramska skupina Tone Penko. — 18.30 Godalni orkester Radia Trst. — 19.15 Radijska univerza: Italijanska ustava o ljudstvu: (11) »Pravica do združevanja v stranke«. — 21.00 Claude Debussy: »Pelleas in Melisanda«, opera v petih dejanjih.
Torek, 14. apr.: 11.45 Ameriški odmevi.
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu - 38. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin - 17. oddaja. —■ 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti. Zagrebški godalni kvartet.
Sreda, 15. apr.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Brali smo za vas. —
18.00	Znanstveni leksikon. — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov', pripravil Dušan Pertot: »Richard Wagner«. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Montasio« iz Trsta. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 16. apr.: 11.45 Jugoslovanski orkestri im pevci. — 12.15 Po društvih in krožkih: (10) »Zbor in dramska skupina iz Števerjana«, pripravil Saša Martelanc.
— 18.00 Italijanščina po radiu - 39. lekcija.
— 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravila Nada Pertot. — 21.00 »Sluga dveh gospodov«, komedija v dveh dejanjih. — 22.45 S »Festivala dveh svetov« v Spoletu 1963.
Petek, 17. apr.: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (22) »Vijolica«, pripravil Jurij Slama. — 19.15 Radijska univerza: (10) »Električni tok v pli-nih«. — 20.30 Gospodarstvo in delo, urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota, 18. apr.: 11.45 Italijanski akvarel. _ 12.15 Podobe iz narave. — 15,00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. —	15.30
»Marsikaj v mestu Kotaču«, komedija v treh dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Be-ličič: (20) »Marko Pohlin, glasnik literarnega preroda«. — 19.15 Družinski obzornik, urednik Ivam Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Za smeh in dobro voljo, besedilo: Danilo Lovrečič.
bežen do resnice nas sili, da priznamo omejenost svojega znanja in da se seznanimo z vidikom, kako gledajo na resnico tudi drogi.«
Knjigo »Bežna srečanja« je dobiti po naših knjigarnah in stane 1300 lir.
jk.
 .........................................................................................      Illllllt....Milili.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ijseiieiDict
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Za hipček je premolknil. Nalo mi je še-Petaje pravil: »Poglej, kako so ravnali z menoj. Italijani so me spričo moje narodne zavesti stalno preganjali, partizani pa So me hoteli ubiti samo zaradi mojega skeptičnega glodanja na osvobodilno gibanje. Ko sem bil nekje v Posočju, sta me Otirala dva partizana in me surovo tikala navkreber, v guzdove, v gotovo smrt. Kesanje sem že odmolil. Poldne je zvonilo, ko smo se .mukoma vzpenjali v hrib, sonce Je hudo žgalo in pripeka je bila neznosna.
sta si obotoženca pričela slačiti težko v°siaško suknjo, pod katero sta se neznansko potila. Oni kritični hipec, ko sta si mo-
*ala roko iz ozkega rokava, sem jadrno ^skočil, sc vrgel čez cestni rob in se zavalil
po strmini v globel. „Stoj! Stoj!” sti* vpila. Pograbila sta za orožje, sprožila, ® grmovje me je že sprejelo v svoje varno °kriije Razcefran, razpraskam in krvaveč f6*1* se v divjem. ;bagu podil po dolini, lskai kritja med drevjem in po globelih, ^akal noči ta po napornem tavanju Srečito prispel v Gorico.«
*Se dobro, da se nisi pobil, ko si frčal
v dolino!« sem ga sočuitno gledal. »Pobil se nisem, pač pa pošteno potolkel. In živci so mi zLomljemi, nikjer ne morem mirovati, še v sanjah kričim, že dva dni stikam tod naokoli, da bi rešil neke znance, a bojim se, da so jih včeraj odpeljali v Nemčijo.« — »Si bil tukaj, ko so jih odvažali?« — »Ne! Prepozno sem prišel. Povedali so mi, da so jih natlačili v živinske vozove, ki so jih zapečatili. Grozno! Transport 47 vagonov s 1600 interniranci! In v Vzhodno Prusijo, v Koenigsberg so jih odpravili. Štiri do pet dni bodo na poti, revčki, marsikdo bo obnemogel.«
Na Gorico je legal mrak. Mahoma sem se poslovil in odhitel po praznih ulicah k Alešu Gabrovcu, enemu vodilnih gori-ških Slovencev. Sprejel me je nemudoma, prisrčno prijateljsko, 'bil sem menda prvi, ki sem miu prinesel novic z Vipavskega. Pripovedovati sem moral o razpletu dogodkov na Vipavskem in v vojašnici »Du-ca d'Aosta«.
»Kako -ste pa v Gorici preživeli te tedne?« sem ga nato -vprašal. »Takoj po italijanskem polomu,« je pripovedoval, »s~o slovenske množice manifestirale po Gorici in zahtevale, naj osvobodijo vse zapornike. Ječe in taborišča so se izpraznila, preiskovalni zapori in kaznilnice so vrnile neštete naše 'ljudi. Marsikdo, ki je do nedavnega preganjal slovenski živelj, se je umaknil iz Gotioe. Ko se je razpršilo tudi vojaštvo,
so Nemci prevzeli oblast in vso javno u-pravo. Topovsko streljanje, ki je več dni donelo na vsej črti od Kromberka do Mirna, nam je pričalo, da se na Vipavskem odvija krvava žaloigra; nič gotovega pa nismo vedeli, kaj je za fronto, o Vipavski republiki se nam še sanijaio ni! Tudi v Brdih, na Banjški planoti, v Posočju so partizani izvedli splošno mobilizacijo. Točnih poročil nimamo še. A že prihajajo tragične vesti. Nemci so dne 21. septembra bombardirali Š te ver jan in Podsabotin. V šte-verjanu je bombni napad uničil Formenti-nijevo palačo in jekleni 'drobci, ki so s trga sekali v cerkev, so 'težko 'poškodovali orgle. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev, med njimi Higin Egon baron Formentini. Podsabotin pa je docela porušen, cerkve ni več. Vse so požrli plameni. Ubitih je bi-
lo	deset ljudi. Znane družine, Terčičeva, Pintarjeva, Kumarjeva, objokujejo svoje žrtve, med katerimi so tudi nedolžni otročiči, Joško in Lojzka Pintarjeva, sestrici Marta in Marica Kumarjevi. Ko se je dva dni pozneje vršil skupni pogreb, so jokali vsi naglas.«
Gospod Aleš je umolknil, kot bi mu nova in še globlja bolest vzela besedo. Nato je povzel tiše, skoro šepetaje: »Pravkar so mi sporočiili, da so Nemoi poklali včeraj, v osrčju Brd, tv Gabersikem koncu, celo skupino Bricev: Stoverjancev, Smartencev, Cerovcev, in med njimi tudi goriškega šo-
ferja Gvida Paliča. Zverinsko, nadvse o-kruitno so jih usmrtili. Najmiajši med njimi je bil komaj 17-letni Pepi Trpin iz števerjana, najidealnejši pa 29-!etni Vilibald Simšič iz Biljane, up in ponos naših Brd. Bil je Vili umetniška duša, rojen glasbenik, sama pesem ga je bila. študiral je konservatorij, učil petje, komponiral in zlasti umetniško igral ma violino. Zdaj pa je Vili za vedno umolknil in obmolknila je njegova čarobna violina: Brda so izgubila izreden 'glasbeni talent, ki bi s svojo nadarjenostjo prekosil in zasenčil vse druge briške glasbenike: Kumarje, Fileje, Simonitije. Zagrebli so jih na kraju, kjer so padli, v zemlji, ki se je napila njihove krvi.«
»Če so doživela take strahote Brda, kjer pravzaprav ni bilo nifcake -borbe, kaj se je moralo dogoditi šele na Vipavskem, ki je bilo eno samo bojno polije!«
»Le kako je do tega prišlo?« ne je vprašal. »Ko je Italija položila orožje,« sem začel, »smo se znašli na Vipavskem v strašnem precepu. S hribov so se spustili partizani in čez noč smo se zbudili v komunistični republiki.« — »Podeželski duhovniki ste prehitro klonili!« me je prekinil. »Prehitro klonili? A po čigavi 'krivdi?
V	mestu ste docela odpovedali.« — »Kako to misliš?« one je pozorno motril. »V usodni uri smo bili duhovniki na deželi sami, brez smernic. Goriški razumniki, ki smo
vas imeli za narodne voditelje in duhovne vidce, nam niste za časa začrtali poti v nove viharje.« — »Kdo bi kaj takega predvideval,« se je branil. »Od Boga obdarjeni jasnovidci berejo v prihodnost, vnaprej čutijo zgodovinske pretrese, razločijo preo--krete ta določijo pravo pot. Tega niste storili.« — »Pa ti veš, kako nam je Italija zaprla usta in zvezala roke. Vsi smo bili na proskripcijski listi, mnogi v zaporu.« — »Če nakljub temu niste doznali znamenja časov, niste bili veliki v veliki uri! Na obzorju so zorali usodni dogodki, vi pa ste tratili čas v bednih družinskih sporih.« — »Prosim, ne očitaj!« — »Z vso pravico dvigam glas: Kje ste bili, slovenski izobraženci v Gorici, vi, svetilniki v zmedi teme, vi, kažipot na razpotju časov, le kje site biili v trenutku zgodovinskejga -preloma? Kri je tekla, kri v -potokih, in takla je ob vaši odsotnosti: klic -krvi pa je ukaz ta povelje, ki žive zaveže, da sledijo mrtvim. Ob kriku prelite krvi so se primorski Slovenci dokončno in nepreklicno odločili, dokončno in nepreklicno so si -izbra-
li	pot, pot borbe v svobodo. A ker so bila obzorja temna, temna pa so bila, ker jih svetilniki niso razsvetljevali, sta najbrž pot ta cilj zgrešena: če pa sta pot in cilj zgrešena, je predvsem vaša krivda!«
(se nadaljuje)
■US
□ RIŠKE
NOVICE
Nova župnija v svetogorskem okraju
V nedeljo 5. aprila je goriški nadškof nisgr. Paingrazio prvič obiskal novo gori-ško župnijo Marije Kraljice v Svetogorski ulici. V provizorični kapeli je daroval sv. mašo in tako novo žuipnijo uradno o tvoril.
Obsežna župnija sv. Vida in- Modesta na Plaeuti se je tako razdelila. Nova župnija je prevzela dal, ki se razteza od jugoslovanske meje do Soče, do ulice Capella-ris in uršulinskega samostana, ki bo še pripadal župniji na Plaouti. — Z dekretom z dne 15. februarja t. :1. je bil imenovan za župnega upravitelja Don Demartini, ki je bil posvečen v duhovnika leta 1948. Več let je bil ravnatelj zavoda za strokovno izobrazbo mladine v ulici Montesanto.
Goriško mesto ima sedaj devet župnij: stolnica, Sv. Ignacij, Sv. Rok, Sv. Vid in Modest, Srce Jezusovo, Mati usmiljenja (Campagnuzza), Sv. Jožaf-Delavac (Straži-ce), Sv. Pij X. (Peviruski most) in sedaj še Marija Kraljica. V to novo župnijo je vključenih tudi minogo slovenskih vernikov. Upamo, da bo preskrbljeno tudi zanje in da se bodo mogli zlasti spovedovati v svojem materinem jeziku ter bili deležni redne slovenske službe božje.
Minister Pieraccini v Gorici
V soboto dopoldne je prišel na uradni obisk v naše mesto minister Pieraccini. V dvorani pokrajinskega sveta se je sestal s predstavniki krajevnih oblasti in zastopniki javnega življenja. Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli je v imenu vseh izrekel visokemiu gostu dobrodošlico ter ga prosil, naj bi sprejel v znanje razne zadeve, ki mu jih bodo predočili predstavniki goriške pokrajine. — Minister Pieraccini je poudarili važnost takega direktnega razgovora, preden bo začela delovati avtonomna dežela, zato, je dejal, bo z zanimanjem poslušal obrazložitev goriških problemov.
Oglasilo se je več govornikov: poslanec Zuccali je poročal o škodi, ki jo povzročajo goriškemu gospodarstvu vojaške služnosti in predlagal, naj bi država dala za to primerno odškodnino; župan Fabris iz Škocijana je omenil potrebe posameznih občinskih uprav in problem črpanja gramoza in peska iz Soče; gradeški župan in inž. Caecese sta poročala o gradnji ceste
STATISTIKA
Od leta 1948 do danes je v goriški nadškofiji: umrlo 64 duhovnikov, posvečenih je bilo 39 novomašnikov. Izguba: 25 duhovnikov manj kot pred 15 leti.
Kam pridemo po tej poti? — Rešitev je le ena:
Molimo in molimo, da bi se pomnožili duhovniški poklici. —
Vi, mladi fantje, zlasti še mladi študentje, pa tudi bolj resno pomislite, ali vas Bog ne morda kliče v svoj vinograd. — Ni lepšega poklica kot je duhovniški, če si ga fant izbere po božjem klicu!
Belvedere-Gradež, odnosno Villesse-Gorica s podaljškom do Ljubljane; inž. Fornasir je opozoril na naglo dviganje cen in o škodi, ki. jo la dvig povzroča na gradbenem sektorju, bi zaposluje samo na Goriškem dva tisoč delavcev in zaradi katerega je zašlo v krizo že 83 podjetij; predsednik IACP dr. Trippani je kritiziral nepravilno ravnanje pri dodeljevanju državnega prispevka za gradnjo ljudskih hiš, po katerem naj bi na Goriškem v treh letih zgradili samo 18 stanovanj, medtem ko je prošenj preko tisoč. V debato so posegli še inž. Rigonat glede goriškega vodovoda, župan iz Krmim, ki je prikazal nujnost prenovitve bolnišnice, ter goriški župan, ki je priporočal gradnjo novega mostu čez Sočo v Gorici.
Minister Pieraccini je vse te izjave vzel na znanje in odgovoril, da bo v večini primerov odločala nova deželna uprava. Povedal je, da je že vse pripravljeno za gradnjo ceste Villesse-Gorioa ter določil 150 milijonov lir za ureditev ceste pri Jamljah.
Ob koncu sestanka je župan, dr. Galla-rotti poklonil ministru zlato spominsko kolajno.
Mesnice zaprte ob nedeljah
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da ostane v mesecu aprilu v vseh občinah naše pokrajine v veljavi zimski urnik mesnic. Mesnice bodo ostale zato ob nedeljah zapite. —• Poletni urnik mesnic bo stopil v veljavo šale meseca maja.
Sovodnje — Industrijska cona
Kot je pisal »Primorski dnevnik« dne 28. marca, je bil prejšnji dan, to je v petek dne 27. marca, sestanek na sovodenj skem županstvu glede industrijske cone. Tega sestanka so se udeležili poleg našega župana in občinskega tajnika tudi arhitekt rimske univerze prof. Piccinato, goriški podžupan Lupieri in goriški geometer Videni. Po pisanju P. D. je prof. Picainato zagotovil našemu županu, da bo etnična meja ostala nespremenjena, to je, da se ne bodo zidali nobeni stanovanjski bloki na tem področju. Mi pa pravimo, da prof. Piccinato ni noben opolnomočani minister in zato njegovo zagotovilo ne bo dosti držalo.
Govori se, da se bo ustanovil med go-riško in sovadenjsko občino nekak konzorcij za industrijsko cono. Res ne vemo, čemu je tega konzorcija treba. Mnenja smo, da bi bilo najbolje, alko bi se ta industrijska cona prestavila kam drugam, in ne pa še, da bi se ustanovil kak konzorcij v ta namen. Zdi se, da ima vse to še nek drug namen, namreč ta, da se zniža cena zemljišču, kjer bo stala industrijska cona. Po vasi se širijo celo glasovi, da bodo plačevali kmetom zemljo po ceni, kot je bila leta 1958. Kaj je na tem resnice, ne vemo, upamo pa, da so to le govorice, saj bi ta cena bila res smešna, ker še zdaleka ne odgovarja današnjim cenam. Če bi res prišlo do prodaje teh zemljišč, kje bo dobil kmet drugo zemljo po isti ceni?
Deželne volitve
Lista Slovenske skupnosti za tržaško okrožje
»Katotiški glas« je že poročal, da bomo Tržačani in Goričani skupno nastopili pri deželnih volitvah dne 10. maja na temelju sporazuma, ki sta ga sklenila Svet Skupne slovenske liste iz Trsta in Glavni odbor Slovenske demokratske zveze iz Gorice. Lista se imenuje SLOVENSKA SKUPNOST. Njen znak je tradicionalna lipova vejica z napisom »UNIONE SLOVENA -SLOVENSKA SKUPNOST«. Napis mora biti dvojezičen, ker oblast samo slovenskega napisa ne dovoli.
Za t r žaš.k o volilno okrožje je vložila SLOVENSKA SKUPNOST naslednjo kandidatno tisto:
Dr. Jože ŠKBRK,
občinski svetovavec v Nabrežini Dr. Teofil SIMCIC,
občinski svetovavec SSL v Trstu Prof. Rudolf MARC, predsednik Slov.
dobrodelnega društva v Trstu Dr. Mitja BITEŽNIK, profesor Dr. Anton KACIN, profesor nosilec liste v Gorici Dr. Milan STARC, zdravnik Josip TERČON,
občinski svetovavec v Nabrežini Stanko KOSMINA, trgovec v Nabrežini Ljubo ŠTOKA,
bivši partizanski borec Edvard GUŠTIN,
kmetovavec v Colu (Repentabor) Mario ZAHAR, delavec v Borštu Danilo LOVREČIČ, izvoljeni predstavnik slov. visokošolcev na univerzi Drago ŠTOKA, visokošolec (Kantovel - Katin ara)
Zoran SOSIČ, Opčine Mario SEDMAK, fotograf, Sv. Križ To so naši kandidati. Zastopajo vse sloje in po možnosti čim več krajev tržaške
Slovenska demokratska zveza nastopi pri volitvah s svojo listo
Slovenska demokratska zveza v Gorici je sestavila in predložila listo za izvolitev deželnega sveta. Lista ima sedem kandidatov, ki so po vrstnem redu:
1) dr. Anton Kacin, profesor; 2) dr. Stanislav Bratina, profesor; 3) dr. Josip Škerk, iz Trsta, odvetnik; 4) Hermenegild Podveršič, župan v Števerjanu; 5) Ivan Prinčič, industrialec v Krminu; 6) Anton Korošec, doma iz Tržiča, učitelj v Doberdobu; 7) Ivan Černič, z Vrha sv. Mihaela, visokošolec.
Sporazumno s tržaškimi političnimi organizacijami nosi lista znak lipove vejice Z dvojezičnim napisom UNIONE SLOVENA - SLOVENSKA SKUPNOST.
Na listi Slovenske demokratske zveze v Gorici kandidira tudi nositelj tržaške liste odvetnik dr. Josip Škerk, na tržaški pa nositelj goriške prof. dr. Anton Kacin. Vse to seveda sporazumno in zaradi večje vo-livne povezave obeh list.
MISIJONSKI ODSEK MAR. DRUŽBE
vabi na
kulturni večer,
ki bo v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo 12. aprila 1.1. ob 17,30.
Govoril bo mis. br. Karel Kerševan o
MISIJONIH V KONGU
Na programu je tudi misijonski film. — Vstop prost. — Vabljeni vsi prijatelji misijonov! -------------
Če se bo res kaj takega zgodilo, vedite, da živimo v demokratični državi. Imeli bomo zato tudi pravico braniti se, da bi dali od sebe zemljo po krivični ceni. Zato apeliramo na našega g. župana, naj prej stvar dobro pretehta, predno da kakšen pristanek v tej zadevi. Pri tem mu svetujemo tudi, naj se ne posvetuje samo z osebami njegovega mišljenja, temveč tudi z drugimi, saj gre za skupno zadevo cele občine in ne samo ene stranke.
Sovodenj ski volivec
pokrajine. — Nosilec liste dr. Jože Škerk kandidira tudi na goriški listi, kakor kandidira nosilec goriške liste dr. Anton Kacin tudi na tržaški listi. Nekateri kandidati niso vpisani v nobeno stranko. Kandidaturo so sprejeli, ker so Slovenci in vedo, da je njihovo mesto samo v SLOVENSKI SKUPNOSTI.
Na deželne volitve gremo z velikim zaupanjem. Slovenci moramo biti zastopani v deželnem svetu! Zdaj imamo možnost, da izvolimo vsaj enega svojega zastopnika. To bomo prav gotovo dosegli, če bomo vsi izpolnili svojo dolžnost in dali svoj glas edini slovenski listi, ki se imenuje SLOVENSKA SKUPNOST!
Prošnja za prispevke v volilni sklad
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Skupni nastop z goriškimi Slovenoi nam zagotavlja možnost izvolitve lastnega predstavništva v deželni svat. Važna je zlasti izvolitev slovanskega zastopnika v prvi deželni svat, v katerem bodo polagali temelje bodoče deželne ureditve. Zato bo glavna naloga slovenskega predstavništva, da se odločno in spretno zavzame za učinkovito zagotovitev in točno opredelitev narodnostnih pravic slovenske skupnosti v Italiji.
Volitve zahtevajo veliko naporov in finančnih sredstev. Ker Skupne slovenske liste, ki nastopa z goriško Slovensko demokratsko zvezo kot Slovenska skupnost, me podpira nobena mednarodna ali državna ustanova, je njen razmah odvisen zgolj od delovanja njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti zavednih Slovencev kot finančnih podpornikov.
Svet Skupne slovanske liste v Trstu se obrača na vse rojake, da bi našo skupno stvar po svojih močeh moralno in gmotno podprli. Svoj denarni prispevek lahko pošljete po poštni položnici na tekoči račun »Skupna slovanska lista« št. 11/1894, Trie-ste, ali pa ga osebno izročite v uradu SSL
PEVSKI ZBOR GALLUS IZ TRSTA ki ga vodi Ubald Vrabec priredi v nedeljo 12. aprila v Marijinem domu v Rojanu
KONCERT SLOVENSKE PESMI
Začetek ob 17.15 Vabljeni!
v Trstu, ulica Machiavelli 22-11. vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
S svojim prispevkom boste omogočili čimprejšnjo dosego našega skupnega cilja. Hkrati boste ponovno izpričali svojo pripadnost našemu rodu in zemlji.
Svet Skupne slovenske liste v Trstu
Boj za slovenski značaj Sesljana
Na pobudo svatovavcev dr. Jožeta Šker-ka, Draga Legiše in Josipa Terčona, ki zastopajo Skupno slovansko listo, katera nastopi pri deželnih valitvah skupno z Goričani pod imenom »Slovenska skupnost«, je devinsko-nabrežinski občinski svet izglasoval resolucijo, s katero prosi predsednika vlade Mora in ministra za javna dela Pieraccini j a, naj še enkrat proučita zadevo glede zidanja begunskega naselja v Seslja-nu. Resolucija pravi, da bi gradnja tega naselja odločilno pripomogla k spremembi narodnostnega sestava občine v škodo slovanskega prebivavstva. Prebivavstvo je pričakovalo, da ne bo prišlo do nove krivice zdaj, ko smo dobili deželo s posebnim statutom in ko je na oblasti 'sredinskoJevičar-ska vlada, ki med drugim pravi, da bo izpolnjevala ustavo, torej tudi člana 3 in 6, ki obvezujeta državo k zaščiti manjšinskih pravic. Občinski svet se v imenu prebivavstva obrača m predsednika vlade Mora in na ministra za javna dela Pieraccinija (socialista) s prošnjo, naj ukreneta vse potrebno, da se prepreči nova krivica, ki grozi slovenskemu prebivavstvu v Sesljanu, in da istočasno ugodita potrebam beguncev samih, da bi dobili hiše v krajih, kjer že stanujejo in imajo svoja delavna mesta. Komunisti so se resoluciji sprva upirali in so se odločili zanjo šale, ko so videli, da predstavniki Skupne slovenske liste v tej zadevi ne bodo popustili.
Pravno priznanje slovenske trgovske akademije
Z dekretom predsednika republike številka 2114 od 6. junija 1962 in objavljenim v Uradnem listu italijanske republike dne 26. marca štev. 77 je v Trstu pravno ustanovljen Trgovski tehnični zavod s slovenskim učnim jezikom. — Priloženi organik določa devet stalnih in sedem poverjenih mast.
Natečaj RAI-a
Avtorje, ki se nameravajo udeležiti natečaja Italijanske Radiotelevizije za izvirne radijske igre v slovenskem jeziku, opozarjamo, da 15. t. m. zapade rok za odpošilja-tev del.
Udeleženci natečaja morajo poslati po šest jasno in čitljivo natipkanih izvodov vsakega dala. Dola morajo biti označena samo z geslom, brez vsakega drugega znamenja, ki bi izdajalo avtorja. Isto geslo mora biti natipkano tudi m kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču. Kuverta, ki jo je treba priložiti pošiljki, mora biti zapečatena z voskom, a brez pečatnega odtisa.
Poštni pečat bo dokazoval datum odpo-šiljatve.
Če bi se avtor udeležil natečaja z več deli, mora biti vsako delo označeno z različnim geslom in odposlano kot samostojna pošiljka.
Za prva tri najboljša ocenjena dala so predvidene nagrade 200.000, 150.000 oziroma 100.000 lir.
Vsa obvestila v zvezi z natečajem, katerega se lahko udeležijo slovanski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji, daje RAI -Radiotelevisione Italiana, Trst, Trg Ober-dan št. 5.
Napovedujejo poletno uro
Vse kaže, da bomo morali s 1. majam poriniti kazalce na urah za ano uro naprej. Za poletno uro naj bi bili odločilni zlasti gospodarski razlogi. Poraba električnega toka, ki je potreben za nočno razsvetljavo, bi se zmanjšala za 13 milijard lir in tok lahko uporabil v industrijske namene. Tudi turizem bi prišel na svoje, saj bi ljudje imeli več popoldneva na razpolago za svoje izlete. — Bodo pa tudi nevšečnosti: vse države, ki mejijo z Italijo, bodo ohranile svojo sončno uro kot doslej. Kdor bo potoval z vlakom, bo moral na meji prebiti ano uro, da bo prešel v stari čas. Tudi človeška narava se ne bo dala kar tako prevarati. Vsakdo, ki bo vstajal n. pr. ob petih, bo čutil, da bo ura dejansko po soncu šale štiri. Zato bomo verjetno vsi zadovoljni, ko se bomo na jasen 1. oktobra spet vrnili na sončni čas in tako spet postali normalni.
Nevarna peč
Sovjetske oblasti so zaprle edino krušno peč v Moskvi, ki je še pekla opresni kruh za judovsko veliko noč. Ta sklep je povzročil med Judi, ki žive v Sovjetski zvezi, kakor poroča agencija AP, veliko žalost. Sovjeti opravičujejo sklep s tem, da je peč predstavljala nevarnost za požar.
OBVESTILA
VABILO. Podpisani odbor, kot prireditelj II. Revije slovenskih popevk »Trst 64«, ki bo v Trstu dne 30. in 31. maja t. L, obvešča, da bo v četrtek 9. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Ceretto 12, sestanek predstavnikov kulturno-pro-svetnih zvez, tiska in radia.
Vljudno vabimo, da pošljete na ta sestanek — kjer bo podano poročilo o poteku priprav, organizacije in programu prireditve —• svojega zastopnika.
APOSTOLSTVO MOLITVE v Gorici priredi v nedeljo 26. aprila romanje v šleghe in ponovi obisk Vajonta, ker je bilo na velikonočni ponedeljek slabo vreme. Priglasite se pri fotografu Kleindienstu na T ravniku.
LISTNICA UPRAVE
Iz Celovca smo prejeli knjigo »Marija v znamenju čudodelne svetinje«. Spisal jo je priznani misijonar lazarist dr. Jakob Kolarič. Knjiga je razdeljena v 31 poglavij, tako, da je zelo primerna tudi za šmamična branja. Krasi jo 7 celostranskih slik. Ima 208 strani in stane 800 lir. Dobi se po naših knjigarnah v Trstu in Gorici ter na upravi »Katoliškega glasa« na Riva Piazzutta 18, Gorizia.
Prav tako je na upravi našega lista še nekaj izvodov knjige »Sveti oče Janez XXIII.« Spisal jo je msgr. dr. Maksimilijan Jezernik. Knjigo, ki ima 132 strani, krasi 35 celostranskih slik. Stane prav tako 800 lir.
KNJIGE na upravi »Katoliškega glasa«
Te dni smo prejeli iz Argentine drugo pošiljko Mauserjeve povesti »Ljudje pod bičem«. Za to knjigo ni potrebna nobena propaganda, ker jo naši ljudje silno radi berejo, število izvodov pa je le omejeno, zato žal, tudi takrat ne bomo mogli vseh ^ številnih naročnikov zadovoljiti. Dobra knjiga se sama ponuja in ji vsa preostra kritika ne more škodovati, (cena L 2000)
V	založbi imamo še šmarnice Franca Sodja: »Kraljica apostolov« (L 650); šmarnice dr. Kolariča: »čudodelna svetinja«
(L 800) ter šmarnice dr. F. Žaklja Marija slovenskega naroda ne bo zapustila. (L 800).
Nadalje dobite lahko na naši upravi: Ricciottijevo »Jezusovo življenje« (L 3000); Branko Bohinjc: »Pred vrati pekla« (L 1000); Jezernik: »Sv. oče Janez XXIII-(L 800); »Rimski rnisal« z rdečo obrezo (L 2500) tor »Zgodbe sv. pisma« (L 800).
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Jožef Moči-bob za dva sedeža 6.000; U. J. 1.000; G. V. 1.000; St. 50.000; Klun 2.000; ob smrti Antonije Ferluga: M. A. 10.000, F. N. 3.000 in sestre Ferluga z nečakinjo Fogar 3.000; Z. A. 5.000; G. R. 1.000; F. E. 1.000; dr. Lojze Škerl 10.000; Goslar Ana 2.000; Spacal Štefan 2.000; Piščanc Jože 2.000; Stegu Otilija 2.000; Bizjak Davorin 3.000; N. N-
2.000	lir. — Bog plačaj!
Za Katoliški dom: V spomin naših značajnih mož, Srebrnič Miha in Klanjšček Franca, daruje Kmečka delavska zveza iz Števerjana 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Družina Trnove« namesto cvetja na grob pok. Košič Benediktu 3.000; gospa Dilena namesto cvetja na grob pok. gospe Gizele Fiegel 1.200; g. Farfolja 1.000; B. L. 5.000; Zv. I. 3.000; N. N. 1.000 lir.
Vsem blagim dobrotnikom tisočeri »Bog povrni!« že na tem svetu, na onem Pa naj bodo poplačani z večnim življenj e® ■
Za Katoliški dom: N. N. Rupa 3.000; L-K. 1.000; U. Z. 3.000; N. N. 5.000; N. N-1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 4.000; N. N. 5.000; N' N. 2.000; N. N. 2.000; Caj Jože 500; Laba11 Marinka 1.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000: N. N. 2.000; N. N. 2.000; Brezigar An3 1.000; Uršič Marija 1.000; Munih Katarin3 1.000; Pocarini Alojzija 1.000; Družina Žg3' v ec 1.000; Fani Kralj 500; K. H. 10.000; I. H. 3.000 lir.
Vsem darovavcem Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini onega stolpc^ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več ™ davek m registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Tradicionalni 1. majski tabor v Števerjanu
NOVICE