DUHOVNO ŽIV V IE N J E LETO (AnO) VIII. — ŠTEVILKA (NUM.) 139 avgust (a g o s t o) 1939 mfm 25. Junija je jugoslovanska kolonija slavila Vidcvdan s postavitvijo temeljnega kamna jugoslovanskega doma na Dock Sudu. Zbralo se je kakih 1000 rojakov. Na sliki vidimo g. ministra dr. Iz. Cankarja (1) med njegovim nago-vororom. Arhitekta Sul-čiča (2), gospo Cankar (3), g. Popoviča (4), g. Miličiča iz Kosanja (5), ku nieo gospo Popovič (6). Na gornji sliki vidimo narod ki se zbira k slovesnosti. 25. jun. se je že rano začel zbirati narod na zemljišču, kjer bo stal novi dom. Najprej so prišli “ pečenja-ri”, to so tisti, ki so prevzel i skrb, da bo narod vesel dobrega prigrizka prav po jugoslovanskem običaju. Kmalu so začeli jančki in prašički svoj ples na ognju, vse naokoli pa je šel prijeten vonj pečenja, boljša propaganda in uspešnješe vabilo kot katerakoli papirnata. Ko se je ob 10 uri oglasila jugoslovanska radio ura, so že postali glasni zvočniki in privabljali nove in nove ljudi. Ob 11.30 uri je prispel minister dr. Izidor Cankar z gospo in hčerko, ki sta naši 1 i bogate slovenske narodne noše, naroda je pa bilo tedaj zbranega že cela množica. Prihiteli so tudi od daleč zunaj. Iz Kosaria, iz San Antonio de Areco, iz Recifes, iz Rafaela Obligado, iz ]>o-rissa, Ensenade in še iz premnogih drugih strani. Prvi je povzel besedo arhitekt Viktor Sulčič, predsednik odbora za gradnjo doma, ki je najprej po špansko obrazložil pomen slovesnosti in pozdravil vse navzoče, posebno še častne vdeležence, v prvi vrsti gospoda ministra dr. Cankarja, ki je sprejel čast kuma in gospo Popovičevo, kumico svečanega akta. Nato je govornik nadaljeval v srbohrvatskem in podal najvažnejše podatke iz pripravljalnega dela. Glavna zasluga za novi dom gre gospodu ministru in pa g. Popoviču, ki je preskrbel stavbišče. 'Toda samo s sodelovanjem vseh dobro-hotečih, ki so velikodušno žrtvovali nekateri prav velike prispevke, je moglo priti do tako lepe svečanosti. Posebna pohvala gre tudi g. Sulčiču, kar je bilo povedano najprej z burnim odobravanjem, ki ga je za svoje besede žel, a je bilo to potem tudi z besedami povedano. On je izdelal vse načrte za novi dom, ki bo ponos naše kolonije, kadar bo dograjen. Po končane maplavzu je godba zaigrala argentinsko in jugoslovansko himno, na kar je spregovorila po špansko kumica gospa Popovičeva, ki je z izbranimi besedami dala izraza svojim čustvom in vnemala tudi druge v požrtvovalni domovinski ljubezni. Sledili so nato pozdravi zastopnikov raznih društev, nakar je povzel besedo minister dr. Cankar. Povdaril je najprej pomembnost zgodovinskega dneva in nato navduševal k vstrajnosti v započetem delu, da bo ta dom lahko postal prijetno zavetišče, res pravi dom vsem našim, ki so tu v tujini brezdomci. Naj bi z ljubeznijo hiteli na to mesto naši zanamci z mislijo: to je hiša, ki jo je pomagal graditi moj oče, in je tudi moj dom. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo in uprava: Pasa j e Salala 6 0. Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 - 6832 Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni doma. f.etna naročnina za Argentino 2 $. Za Jugosavijo 40 Din. Za druge dežele 3 $. CERKVENI VESTNIK 6, avg. Maša na Paternalu za Jernej in Avgust M lharčič. 13. aug. Maša na Avellanedi za Kato Ritoper. 20. aug. Maša na Paternalu za Ivano Gregorec. 27. aug. Maša na Avellanedi za Marijo Gomišček. Popoldne vselej na Paternalu oh 4 uri na Av. del Čampo 1653. 20. avgusta velika prireditev na Azcuenaga s začetkom ob 3 uri. Molitve se ta dan ne vrše. PRVO SV. OBHAJILO Prosim vse, ki imate na skrbi otroke, V; še niso bili pri prvem sv. Obhajilu pa imajo že 8 let izpolnjenih, da jih prijavite čim preje v bližnji cerkvi, da sc bodo prav pripravili in letos ta sveti zakrament prejeli. Prvo svetu Obhajilo se vrši večinoma na dan 8 decembra. Naj se pripravijo in naj skupno z drugimi otroci sprejmejo sveto Obhajilo v svoji bližnji cerkvi. Prosim pa, da prijavite tiste otroke tudi meni (Janez Hladnik, Pasaje Salala 60, "Buenos Aires), da bodo prišli tudi med naše otroke tedaj, ko bomo imeli na Paternalu slovesnost prvega sv. Ozhajila, in bodo imeli "Comunion sogunda”. To bo li). decembra. ROMANJE V LUJAN se bo vršilo 19 novembra, Ta datum bo zato primernejši, ker se prve dneve v decembru vedno vrše razne društvene prireditve tako radi narodnega praznika 1. decembra kakor radi Miklavža. Prosim pa tudi vsa društva, da bi v svojih programih upoštevala ta dan in ne prirejala kakih prireditev, ki bi njihove čiane in prijatelje ovirali, da pobite z nami v Liljan- IZ UREDNIŠTVA Prihodnja številka Duhovnega življenja (september) bo nudila članom veliko presenečenje. Namenjena je kot. mala zbirka iz cvetja slovenskega leposlovja. Nihče nas Slovencev ne pozna in še manj poznajo našo kulturo. Zato bo Duhovno Življenje napravilo prvi poskus, predstaviti tu-kajšni in sploh španski javnosti, nekaj drobcev iz našega kulturnega zaklada. Prihodnja številka bo torej izšla večinoma v španskem jeziku in bo nudila bral cem prevode iz tehle pisateljev: Prešerna, Jurčiča, Levstika, Jenka, Cankarja, Zupančiča. Nekateri spisi bodo pa podajali podobo slovenskega obraza z opisom slo-I venskih navad, našega gospodarskega in !kulturnega stanja... Skratka: bo mal obris tega kaj in kdo smo Slovenci. Upamo, da bodo čitatclji to številko posebno z veseljem sprejeli. IZ UPRAVE Vsakemu je jasno, da je tako delo zdru-, ženo z znatno večjimi stroški, zato se obračamo na vse naše naročnike, da poravnate naročnino, ker sicer te številke ne boste prejeli. Naročnino lahko pošljete ! tudi v poštnih znamkah, še bolje pa če izročite osebno ob priliki službe božje ali na obeh bankah (Laknerju in Škrbcu). Letna naročnina 2 pesa. i Ker bo ta posebna številka izšla v ve-j liko povečani izdaji in bo imela tudi svojo trajno vrednost, zato boste gotovo ne-i kateri radi stavili notri tudi oglase. Prosim, da se prijavite. Cona oglasom bo od ,2 $ dalje. Prosim, da pohitite, ker do 8 ; avgusta mora biti to delo že končano. S svojimi prispevki boste storili uslugo dobremu delu v prid slovenskemu imenu, j čo bi kdo želel več izvodov te številke, ! naj sporoči. Cena posamezni številki bo 20 centavos. VELIKA SVETOGORSKA PRIREDITEV se vrši 20 avgusta v salonu San Jose ob 3 uri popoldne in sicer točno. Kdor bo prišel pozneje bo zamudil. Prva točka bo pa tista, ki bo za mnoge ravno naplepša: naš film. Salon je v Azcuenagi 158. Ta ulica teče j od Rivadavije proti Palermu in sicer na številki Rivadavije 2400 (poleg cerkve Bnlvanera). KORISTNI NASLOVI Poslanstvo kraljevine Jugoslavije z» Argentino, Brasil, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270. Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 937, Rosario de Santa Fe. U. T. 22—012. Izseljenski korespondent za Uruguay: Ituzaingo 1322, Montevideo, Uruguay. Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. Fe, calle Cordoba 1646, Telefon: 28—083. Izseljenski duhovnik David Doktorič; Ituzaingo 1322, Montevideo, Uruguay Telef. 87959. Izseljenski duhovnik Kastelic Jože: con-darco 454. Telef. 63—2435. Slovenska šola na Paternalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Aires. Slovenski list, General Cesar Diaz 165'/ Buenos Aires, Argentina, U. T 59— 3667. Zavetišča Lipa, Villa Madero PC GB A Kako priti tja? Vsa vozila, ki tečejo po Rivadaviji ali Corrientes, in Sarmiento, pustijo dobro. Izstopiti je treba nn višini 2400 in potem po ulici Azcuenaga do številke 158. Tudi subterranea pustita dobro oba. Na Rivadaviji je postaja Alberti na Corrientes (Lacroze) je postaja Pasteur. Od Pl. Once je treba iti 4 kvadre proti Pl. de Mayo. Program bo pa tak, da bo vsak odhajal vesel, kdor se bo potrudil, da pride blizu. Prisostvovali bodo tudi mnogi odlični gledalci iz tukajšnjega mesta, ki se zanimajo za naše slovenske stvari. BANCO GERMANICO BE LA AMERICA DEL SUD Avla. L. N. Alem 150 Buenos Aires BENEFICIOS SIN IGUAL, PARA LA OOLECTIVIDAD YUGOESLAVA: 1° Dspartamento Yugoeslavo II Reprezentante exclusiv o en la America del Sud de Čaja National de Ahorro Postal - Belgrad© En Yugoeslavia existe una grau institueiön bai'.cav'a: Čaja Nacional de Ahorro Postal, y que por todas las operaciones que efeettia garante la Naeiou, por lo tanto es inquebrantable. Envfc sus giros a Yugoeslavia unicamente y por intci medio de su representante oficial. ČAJA DE AHORRO — GIROS — PASAJES POSTERESTANTE Horario de 10 a 15, Säbados de 9 a 11 horas. KULTURNA KRONIKA 25 jun. proslava Vidovega dne s postavitvijo temeljnega kamna jugoslovanskega doma na Dock Sudu. 2. jul. V Rosariju velika šolska prireditev v proslavo Vidovega dne. 8. jul. prireditev Ljudskega odra. 15 jul. Odaritev otrok v šoli na Paternalu in Dock Sudu. Otroci ; dobili šolske plašče, obuvala in razne dele obleke. 15 jul. Vidovdanska proslava v Berissu. Vidovdanska proslava se je vršila tudi v Montevideu in v Boliviji v La Pazu, kjer je kolonija letos prvič slavila ta spomin v lastnem domu. Bolivija je v Belgrndu otvorila generalni konzulat za vse balkanske dežele. KRISTUS KRALJUJ Takole piše apostol narodov, ki je zapisal besede večne modrosti in resnice: Naj vuiii da Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, da bi prav spoznali, kakšno je upanje v katero vas je poklical, kakšno je bogastvo ujegove dedščine, kako neizmerna je velikost njegove moči, s katero je obudil Kristusa od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih nad vsako vladarstvo in moč in gospodstvo in vsako ime, ki se imenuje ne le na trm svetu, ampak tudi na prihodnjem; in vse je podvrgel njegovim nogam in njega je kot glavo dal Vcrkvi.... Po pravici je torej izjavil Kristus pred Pilatom, da ,)(: kralj. Če je nekoč v judovski zgodovini bil izbran za kralja Savel, o katerem poroča knjiga kraljev, da je bil za glavo večji od vseh drugih v množici, potem pri,stoja tudi Kristusu po pravici kraljevska čast, ker je od vseh človeških sinov daleč najodličnejši. Kakšno pa je kraljevanje Kristusovo? Takole se nam predstavlja on sam z besedami, ki jih je govoril pri zadnji večerji, ko so se apostoli pregovarjali o tem, kdo je med njimi imenitnejši: “Kralji narodov gospodujejo nad njimi in tisti, ki imajo oblast nad njimi se imenujejo “dobrotniki”. (V strahu pred njimi so celo nasilnike tako imenovali). Vi pa ne tako, temveč kdor je največji med vami bodi kakor najmanjši in kdor je predstojnik, bodi kakor strežnik. . . “tako je govoril in jim noge umival... Njegovo kraljevanje je torej povsem različno, ker je kralj ljubezni in miru. On torej ne mara hinavskega »klečeplazenja, s kakršnim obdajajo svetne oblastnike, temveč on hoče: naj.se mu iz ljubezni in v.iskrenosti poklonijo vsi narodi in vsi posamezniki, za katere se je on sam popreje žrtvoval. Saj se je storil za služabnika vseh s tem, da je vzel nase kot naš Odrešenik krivdo vseh ljudi in je za nas, — za druge, ne zase, — plačal dolg s svojo krvjo. S tem naš je odkupil, kakor so v starem času z denarjem odkupovali sužnje. Le da je bila njegova odkupnina za nas vse bolj dragocen. Saj ga je stala vse. Dal je ne le vse, kar je imel in kar bi mogel imeti. Saj je hotel biti siromak, čeprav bi mogel biti gospod vseh bogastev. A dal je še več, ker je dal celo svojo čast in je dopustil, da so ga zasramovali in še s silno muko je dal svoje življenje. ... Vse to je storil zato, da bi mogli mi doseči odpuščanje naših grehov in tako mogli dobiti pravico do vstopa v večno kraljestvo božje. In kljub tej ceni, ki jo je plačal, je postavil za simbol svoje oblasti nad ljudmi... svoje prebodeno in s trnjem kronano srce... Kristus mora kraljevati. Ni najtežje postavljati kipe Kristusu Kralju, kakor stoji vsoko gori v Andih na meji med Čile in Argenti-> no ali pa na gori Coreovado nad Rio de Janeiro. Teško pa je sprejeti “jarem njegovega kraljevanja”. V srednjem veku je vodila svet tale modrost: Bog nas je ustvaril, Kristus nas je odrešil, na svetu živimo zato, da si zaslužimo nebeško krono. Vse zemeljske stvari morajo toraj biti podrejene glavnemu namenu človekovega življenja, ki je “spolnjevati voljo božjo”, zapisano v postavi desetih zapovedi in dopolnjeno no cerkvenih postavah. V tistem času so delali kmetje na polju zato, da so s tem spolnjevali postavo božjo, ki je naročila človeku, da naj obdeluje zemljo in naj si na ta način °skrbi potrebnega kruha. Takrat niso delali zato, da bi ** nabrali bogastva. Moli in delaj je bilo vodilno načelo. Služabniki so služili zvesto, ker so vedeli, da oni na ta način vrše voljo božjo in si prav s tem služijo večno plačilo. Niso so pa gnali za tem, da pridejo tl o življenja polnega obilnosti. Saj je življenje kratko, bogastvo pa kot vela trava... Mogočniki, v kolikor so bili verni, so z milino vršili svojo nalogo, ker so se dobro zavedali svoje odgovornosti pred Bogom. Saj so vedeli, da jih je božja previdnost postavila na vodilna mesta, da so pred Bogom dolžni dajati vsem s pravičnostjo, kar komu pristoja. Svojo oblast so vršili v božjem imenu. Seveda ne vsi, ker je bogastvo vedno bila največja nevarnost za pošteno življenje. Vse življenje je potekalo pod vidikom večnosti. Takrat j«; bilo uresničeno Kristusovo kraljestvo na zemlji v tistem obsegu, v kolikor je njegovo kraljestvo od tega sveta. Saj vemo, da v bistvu božje kraljestvo ni od tega sveta! Danes je na svetu drugače. Liberalizem je raztrgal človeško občestvo. Mesto da bi ljudje vzajemno živeli eden ob drugem in si medsebojno lajšali življenje kot otroci skupnega nebeškega očeta in kot sodediči nebeškega kraljestva, kjer bodo rajsko srečo uživali... Mesto da bi sedaj'lepo v ljubezni živeli v pripravljanju na večnost, sc ljudje prerivajo in sovražijo in zajedajo med seboj za nekaj grošev denarja, za bolj častno službo, za boljši kos kruha... Kako majhni smo danes ljudje! Pa ne samo to je prišlo na svet, da so ljudje obrnili svoje oči le v zemeljske stvari. Hujše je to, da so se božjim in večnim stvarem nekateri sploh odrekli, kakor nekoč Uzav, ki je bratu Jakobu prodal pravice prvorojenstva za.... skledo leče. Kako grozno je obžaloval svoj nepremišljeni korak potem, ko je spoznal svojo neumnost! Preje je pomislil samo na to, da je lačen, nič mu ni bilo mar posledic, potem je pa kav tulil od bridkosti. .. Tako tudi danes premnogi mislijo samo na telesne prijetnosti in časne potrebe, za večnost , za božjo kraljestvo se pa inč ne menijo.. . Nauk vere je jasen in to je ena osnovnih postav Kristusovega kraljestva: Človeku so vsa nagnenja dana le zato, da človeku olajšujejo dolžnost njegovega življenja oziroma , da ga prisilijo k temu, da spolni svojo dolžnost, ne pa zato, da bi tem nagnenjem slepo služil. Človek ima željo po jedi zato, da ga glad primora k delu, in si tako ohrani življenje do božje volje, ne pa zato, da bi se naslajal z obilnimi požrešnimi gostijami. Koliko pa je danes ljudi, ki jedo predvsem zato, da strežejo svojemu grlu... „ Na svetu sta dva spola zato, da se ohrani človeški rod po nedolžni ljubezni, ki združi dvoje ljudi v pošteno zakonsko zvezo. . . Pa so premnogi zavrgli ograje, ki jih je ljubezni postavil Stvarnik s šesto zapovedjo in iščejo naslado v nižinah življenja. Najbolj nizke nagone uporabljajo celo v trgovske s vrhe. V človeku je gon, da si svoje življenje čuva. Saj si ga mora ohraniti. Toda božja postava veli, da naj se vsak zaveda in upošteva, da ob njegovi strani živijo drugi ljudje, ki imajo prav iste človeške pravice in želje in potrebe. .. Toda razbrzdan človek vidi samo sebe, samo svoje želje, samo svoje potrebe. Nič mu ni mar, če si iz krvi soljudi zida udobne gradove.,.. To so razvaline človeštva, razvaline kraljestva božjega. In tako brezmejna je človeška zloba in satanska hudobija, da se celo prepoveduje ali vsaj obtežuje pravi poduk mladine. Da naj se o Bogu nič ne govori in ne piše, da je SLOVENSKE NARODNE PESMI SREDI PARIZA Med slovenskimi izseljenci-delavci v Franciji je letos posebno živahno. Duhovnik g. Camplin, ki je dodeljen jugoslovanskemu izseljenskemu zastopstvu v Parizu, je poleg svojih rednih obiskov posameznim izseljenskim kolonijam širom Francije uvedel letos še posebne zbore slovenskih izseljencev iz pariškega pasu. Za božič in veliko noč so se ti verski in narodni prireditvi vršili na Gravellu v pariškem predmestju. Za binkošti pa je g. Camplin pripravil prvi “pohod slovenskih izseljencev na Pariz’’. Tvegan poizkus, ki pa je v polni meri uspel. Velika skupina slovenskih delavcev, ki so sc ji pridružili slovenski katoliški izobraženci, ki študirajo v Parizu, se je zbrala na binkoštno nedeljo v pariški župni cerkvi sv. Ambroža, ki jo je tamošnji gosp. kanonik ljubeznivo dal slovenskim izseljencem na razpolago. Lepo je bilo: pred oltarjem slovenski delavci, ostala cerkev pa polna francoskih vernikov. Ob 10 slovesna asistirana maša s skupnim slovenskim ljudskim petjem. Pred evangelijem je g. župnik francoskim vernikom predstavil Slovence in g. Camplina, ki je nato iz prižnice napravil kratek nagovor francoskim vernikom, ki mu je sledila slovenska pridiga. Skoraj vsi Slovenci) so pristopili k sv. obhajilu. Po končani maši sc je vodja jugoslovanskega izseljenskega zastopstva g. Jerič v imenu zadržanega ministra dr. Puriča g. župni- stvar vsakega posameznika, če hoče imeti vero. . . . Smejo se učiti otroci vseh zvijač, s katerimi bodo znali ukaniti druge, a Boga in njegovo postavo in večno resnico človekove večnosti hočejo otroku utajiti. “Nemaraino, da bi ta vladal nad nami”, tako se glasi danes v modernem svetu. V razvaline gre božje kraljestvo in raste iz razvalin razkošno kraljestvo tega sveta, ki je kraljestvo satanovo, ki pa z vsem bleskom in napredkom nemore zakriti bede in stiske, katera ture siromašno ljudstvo in bridkosti:, katero napolnuje srca tistih, ki so zašli na to pot ppgube. Kljub izobilju so nesrečni, zakaj ljubezen in mir vlada' in more vladati samo v kraljestvu Kristusovem in božjem in v vernem srcu. Kristus zmaguj. Javno življenje je danes postalo povsem brezbožno. Vera se je morala umakniti v zatišje cerkve in v skrivni kotiček srca. Življenje v javnosti pa gre docela mimo ali pa naravnost čez postave Kristusovega kraljestva. Jezus Kristus sam je zelo pogosto svaril, da se je treba varovati “sveta”. Kdo bi vprašal: zakaj pa je Bog to dopustil. Ali mar ni mogel tega preprečiti? Kristus hoče kraljevati z ljubeznijo in ne z bajonetom. Saj ljudje sami sebi pogubo delajo zatorej je njihova stvar, če se hočejo krivega pota obvarovati. Vsakomur je dana jasna postava: delaj dobro in varuj se hudega. Vsak ve, da je treba resnico iskati, če jo hoče najti. Kristus torej svojega kraljestva ne bo usilil ljudem. Saj je “srce” simbol njegove oblasti nad nami in ne — meč-! In še to: Njegove postave so v javnem življenju zelo prezrte. Toda njegovo kraljestvo je tudi znotraj v.naših srcih. Ono vidno, javno kraljevanje božje nad ljudmi, Kristusovo socijalno kraljestvo, moramo uveljaviti v javnem življenju ljudje. V naših srcih pa Kristus lahko kraljuje tudi brez tistega. Saj trka on na vsako srce še posebe in božje kraljestvo v večnosti bo dano tistemu, kateri je v svojem srcu ohranil Kristusovo kraljestvo. ku zahvalil za gostoljubnost, g. župnik pa je Slovencem tolmačil čustva zbranih francoskih vernikov, na katere je slovensko ljudsko petje in verski zgled slovenskih izseljencev napravil globok vtis. Po sv. maši pri skupnem kosilu se je nato razvila prisrčna domovinska manifestacija. V sredi petja je slovenske izseljence-delavce nagovoril France Casar in jim v močni besedi orisal dobre in slabe strani našega težkega izseljenskega vprašanja ter jim odkrival pomen ljubezni in vere do slovenske domovine in naše narodne države. Besede o domovini in o državi so izzvale morje navdušenja, ki se je izlilo v državno in slovensko himno, ki so jo izseljenci peli s takim ognjem, da je ta množični izraz domovinske vere in ljubezni potegnil v svoj plaz slehernega udeleženca. Petje himne je bilo na koncu obsuto z vzkliki Jugoslaviji, kralju, knezu-namestniku, Sloveniji, dr, Korošcu in slovenskim škofom. Po popoldanskih večernicah so se vsi udeleženci zbrali na velikem trgu pred cerkvijo, kjer so zapeli venček slovenskih narodnih, ki ga je znova zaključila državna in slovenska himna. — Slovensko petje sredi Pariza, posebno pa mogočni odmevi jugoslovanske himne, ki je Francozom dobro poznana, je sprožilo med številnimi Parižani, ki so se zbrali na trgu, manifestacije za Jugoslavijo. PO ARGENTINI SEM TER TJA SKOZI PERGAMINO V ROSARIO Človek bi rekel: saj ni nič posebnega, takle deževen dan, kot me je spremljal na nadaljni poti. Goste deževne kaplje so se vsipale po vlakovih oknih in se zlivale po steklu navzdol. Saj smo doma tolikokrat imeli priliko doživljati goste deževne plohe. Tukaj je pa to vsekako nekaj romantičnega in tako sem menda kar nekako sanjal tja ven v pokrajino, ki je na vse kraje kazala prostrane mlake. Žalostna je čemela zoreča koruza tja preko širnih poljan. Ni bila vesela takega dne, pa tudi kmetu ni delala veselja s svojim žalostnim obrazom. Saj pravijo, da je bila še malokdaj, zadnjih deset let pa menda kar nobenkrat, tako slaba letina za koruzo. Uničila jo je suša. Komaj sem zapazil, da imam ob strani tudi sosede, ki so pa že pozneje prisedli. Očividno so želeli priti z mano v razgovor, jaz pa tudi nisem, na jezik sedel in tako smo kmalu prišli v besedo. Kar predstavili so se mi: fant, njegova zaročenka, njen brat. So iz Buenos Airesa in so bili v Rafael Obligado par dni na oddihu. Danes je pa treba nazaj. Kar kmalu smo bili dobri prijatelji. Časa smo imeli na pretek. Vožnje je skoro dve uri. Vse jih je zanimalo. Najprej kod sein potoval, nato so hoteli spet vedeti od kod sem in kaj delam v Argentini.......Kar po domače smo pokramljali in še tako so mi obljubili, da me pridejo obiskat v Flores, drugače se pa jaz gospodov kar bojim, je menil fant. Ste že kdaj imeli kako stvar s kakim gospodom, ki se vam je zameril. Saj sem hodil v duhovsko šolo. Tam smo pa imeli nekega gospoda, ki je bil ves vražji. Samo, da vi svojega tedanjega ravnanja niste naj-brže nikoli potem z zrelim prevdarkoin premislil, ker bi gotovo dognali, da je tisti gospod tudi imel kaj prav. Takrat se mi je zameril in je v zameri ostal. Morda vas je pretepel? Res je tako. In bil sem nedolžen. To trdi vsak. In če se vam zdi, da ste bili takrat nedolžen, ali pa lahko rečete, da niste kaj podobnega zaslužil kdaj drugič, pa je nemara kdo drugi odnesel vaš del, ki je bil po nedolžnem kaznovan na vaš račun. Ne rečem, da ni bilo tudi kaj tega. Toda pomislite, da boli, če človeka po nedolžnem kaznujejo. Kadar boste pa vi sam na tem, da boste odgovoren za druge in boste nosil odgovornost vzgoje, boste pa videl in razumel, da je včasih neizogiben kak tak nastop, ki boli tistega, katerega zadene. To je pa tudi stara stvar, da se ;ma za nedolžnega vsak, ki je kaznovan. Še tedaj kadar ve, da je zaslužil, ni vselej pri volji, da prizna, s časom pa celo sam sebe prepriča, da je bil res nedolžen .. - Vse to je mogoče. Meni je pa le ostala neka mržnja. Moram pa priznati tudi to. da je bil eden med mojimi vzgojitelji, tudi duhovnik, katerega se vedno spominjam ' z najlepšimi spomini. Tako smo obravnavali razne vzgojne probleme. Potem smo pa prišli na druge stvari. K maši kaj hodite? Seveda. Včasih grem. Le dajte ga, gospod, le podučite ga malo. Jaz mu vedno dopovedujem, da bi šel lahko kaj več, je pravila njegova zaročenka. In za veliko noč bi ga bilo treba spraviti k spovedi. Tako trd je, čeprav se je v duhov-ski hiši vzgajal. To ste mi ljudje! Ko bi prišli do tega, da je nedelj- ska maša najprej potreba in šele potem zapoved, bi ljudje vse bolj z veseljem to storili. Menda mislite, da je to neka sitna dolžnost, katere naj se človek ogne, če Je more? Seveda. Tako se mi zdi. Zato grem kdaj, vselej pa ne. Zares ne vem zakaj! Tako ste povedal, kot govore premnogi. Tako govore tudi moji kristjani. Pravijo, da nimajo nič od tega, če gredo k maši. In res ne vem, kaj naj bi od tega imel, je fant brali ii svojo misel. Če bi pa tam pri cerkvenih vratih nekdo stal,, ki bi vsakemu, ki je bil pri maši, dal pet pesov, potem bi se pa splačalo, kajne? Tudi jaz tako mislim. In vendar sem jaz prepričan, da vi ne mislite tako. Kako da ne. No, kako boste to razložili. Takole, tla vam bom zastavil nekaj vprašanj in upam, da mi boste iskreno nanje odgovorili. Seveda bom. Kar vprašajte. Ali vi verjamete, da je Bog ali ne? Seveda verjamem. Saj sem vendar krščen človek. Ali verjamete, da imate dušo, ki bo telo preživela? Seveda verjamem. Saj to uče vse vere in tudi pamet. in tudi to verjete, da človeka po smrti čaka plačilo in kazen? •laz mislim da tudi to. Saj nekje mora biti več pravice, kot je vidimo na svetu. Dobro. Torej tiste resnice, ki so osnovne v veri držite. Sedaj pa še naprejž Ali verjamete tudi, da je hudič in njegovo zapeljevanje? To pa res ne vem, če naj verjamem, je bil fant v zadregi. Niste edini, ki mu ta stvar ni jasna. In je čisto naravna stvar, če ste v tem negotov. Saj bi bil hudič dosti neumen, če bi se ne znal skriti. Saj v tem je ravno sila njegovega zapeljevanja, da sc zna tako skriti, da ga je leško razkrinkati. Pa Vendarle je res. In kako bi mi to dokazali? Najprej iz tega, ker nas je Jezus sam pred njim svaril. Kolikokrat opominja pred “temo” in pred “satanom”. Sveti Peter je pa zapisal: “Bodite trezni in čuj-te, zakaj satan hodi okrog kot rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Vstavljajte sc mu močni v veri!” Ali slišite to besedo: “Močen v veri”! Ali ste vi močan v veri? Zamislil se je fant. Sveti Pavel pa tudi piše: Naš boj ni s tistimi, ki so iz mesa in krvi, temveč naš boj je proti poglavarju teme, ki tudi v našem podnebju hoče gospodariti.... To vem, da vera tako uči. Pa vseeno.... In pamet mar ne pravi prav tega.! Saj ste zrel človek. Ne vem kako je vaše življenje? Ali ste nedolžen, ali pa tudi ne ? Fant je postal rdeč. Ne bom vas spraševal naprej o tem, ker to je stvar vaše vesti in jo je treba urediti z Bogom, toda povejte mi: Kaj ima človek od tega, če se vda grdemu življenju in zapravi nedolžnost svojega srca in še druge ^spravi na .pot pogube? Ali je mar srečen^ Povejte mi, kako bi si želeli biti vi tedaj, ko boste s svojo nevesto stopal pred oltar, da si obljubita zvestobo? Ali bi vi želel, da je takrat vaše srce in vaše telo nedožno, ali da je nad vami bil že greh... Kar čisto trezno premislite,, kdo je na boljšem: Ali tisti, ki lahko tedaj reče: Glej Gospod'Bog, tukaj stopam pred Tvoje obličje. Nedolžnost sem ohra- nil in zato zaupno prosim in vem, da bo moja prošnja sprejeta, daj, da bom mogel osrečiti 1 iste, kateri bodo moji... . Ali je mar na boljšem oni, ki mu življenje ne hrani več nobenih, skrivnosti in svoji izvoljenki tudi ne more pogledati v oči z dvignjenim čelom ' Kdo je na boljšem, kaj se vam zd 1 ? Toda, kaj ima to opravka s hudičem ? Ima, ima! Prav kotovo da je vsakega dostojnega človeka sram pred tistimi nečednostmi, ki človeka ponižajo pod žival. In vendar: zakaj toliko mladih ljudi zabrede v tiste nižine življenja? Zato, ker je sl rast, ki je ni mogoče krotiti. To pravite vi. Pa to je le izgovor. Pa vendar je tudi mnogo resnice na tem, kar trdite in prav tukaj le vam bom dokazal, da je hudič. Začudeno so me gledali. Da. Takole je. Strast, je huda stvar, toda pamet človekova je močnejša, dokler se merita le te dve sili v človeku. Vi priznate, jeli, da je veliko lepše, če človek nedolžen stopi pred poročni oltar in more z odkritimi očmi pogledati naravnost v obraz svoji izvoljenki in se ni treba bati nobenega vprašanja od nje? Seveda je res tako kot pravite, toda.... Kaj toda? Ni nič toda, temveč samo: da ali ne. Pamet je torej čisto jasna, da mora biti človekovo življenje uravnano po postavi, ki nam jo je dal Stvarnik. Če pa je to trško v resnici izvršiti, je pa zato, ker se v naše življenje tako hitro vtakne hudič. In to je prav gotovo, aa če bi hudobec nič ne mogel in smel\ vtikati v naše življenje, da bi se nedolžnost veliko bolj ohranila in 'ni Pili tudi ljudje v družinskem življenju veliko bolj srečni. Da je toliko nesreče v družinah, je največkrat vzrok v tem. Za vsak greh je treba pokore in vsak mora “pojesti tisto meneštro, ki si jo skuha”, taka je božja postava. Tukaj smo sedaj v sredi problema. Satan skuša človeka spraviti v nesrečo in če je toliko ljudi na poti pogube, je to posledica satanovega zapeljevanja l>akor je piškavo jabolko delo skritega črvička. Pa je še raznih drugih stvari dovolj, ki dokazujejo, kako se vtika neka zlobna sila v človeško življenje in dela zmedo. Kako srečno bi lahko živeli ljudje, če bi se tista satanska sila ne vmešavala v naše življenje, ali bolje če bi bili ljudje nedostopni za njegovo zapeljevanje. Menda bo torej že res tudi satan, je pristal fant. Toda sedaj še vseeno ne razumem, zakaj bi bilo treba vsako nedeljo k-maši. Saj to je bil začetek našega razgovora, če nisem že pozabil. Da. Prav tisto sem vam hotel pojasniti. In sedaj boste lahko razumeli. Naše življenje je veden boj s tisto peklensko silo. V tem boju smo pa mi sami slabotni, ker je satan mnoholj brihten kot pa človek. In zato je človeku nujno potrebna posebna božja pomoč. Bog namreč hoče od nas prav to, da se v tistem boju s satanom pokažemo močne, a on nam v tem boju pomaga s tem, da nam deli svojo milost. Zato je pa treba v nedeljo k maši. Prav tako kot je treba v trgovini kupiti, kar je po-terbno zat elesno življenje, tako je tudi z molitvijo in nedeljsko mašo treba preskrbeti svoji duši moči, da ne opeša v duhovnem boju. Prav zato toliko ljudi opeša v veri in jo nazadnje tudi zgubi, ker si ne preskrbijo sredstev za duhovni boj. Tisti človek, ki redno hodi k maši in ki je prav pri maši, tisti se nikoli ne bo od Boga oddaljil toliko, da bi ne našel poti k njemu nazaj. To hudič dobro ve, zato pa skuša svet prepričati, da je nespametno hoditi k maši. Kadar je dosegel to, je zmagal na celi črti. In pri mnogih je to dosegel. Pri vas menda še ne, a veliko mn pa tudi ne manjka več, če boste na tak način nadaljeval.. Med Slovenci v Bosariju: pri Vodopivčevih in Spilorjevih. IZ PERGAMINA V ROSARIO Kar preveč učena je postala naša razprava. Pa so jo vendar paZtio sledili in mi tudi prav dali. Še marsikatero stvar smo o Uravnali in mi je oni fant priznal, da je mnogo stvari, o katerih je on čisto zmotno sodil. Pot je bila kar kratka. Smo že bili na mestu in se poslovili in si rekli tudi na svidenje. Pergamino je znatno mesto. Ima 62.000 ljudi. Le-/ ži sredi širnega polja, kjer sc prideluje posebno pšenica, koruza in krompir. IJra je bila poldne. Čez eno uro gre vlak. Prav. Čas , je, da grem na kosilo. Hitro sem bil v restavraciji ip hitro so mi tudi postregli. Povprašal sem, če je tam kaj Jugoslovanov. Da, mi je povedal gospodar. Včasih pride kateri, toda žive daleč zunaj. V mestu pa ne vem nobenega. Ni mi torej kazalo iskati jih. Pa tudi je bilo treba hiteti naprej, da ne bom prišel v Rosario prepozno. Spet sem sedel v vlak. Počasi se je. premaknil. Pa tudi naprej se mu ni jako mudilo. Nekako tako je vozil, kot zaspani osebni vlaki tam v domovini. Spomnil sem steni se na “ vu.jea”, ki je pripovedoval kako je on vozil mleko v Zagreb. Bilo je doli nekje na Hrvaškem. On je bil za “ca-pataza”, on je pa rekel za “basa”, kot so v Sev. Ameriki ; “to je tisti, ki ima srajco ven”... pa je peljal mleko. Cel vlak ga je peljal. Pa je prosila neka gospodična, če bi jo vzel na vlak. Seveda je “vuje”, takoj ustregel. Bilc so ravno češnje zrele in ravno zraven tira. Kar sline so tekle gospodični. Vujcu je bilo pa tudi hudo zanjo. Pa je stopil z eno nogo na češnjo z drugo je stal na oknu vlaka in si je češenj nabral v “nederje”, za srajco.. . a vlak je pa šel kot strela!. . . Zal da tudi mene ni spremljal vujc in ne češnje, da vbi mi z njimi postregel... Pusta megla se je vlačila. 4 ure smo.se vozili tistih 70 km. Bila je sobota. Vlak se je kmalu napolnil. Mnogi so nosili velike košare z breskvami, drugi z vrečami. Kdo ve kaj je bilo v njih. Tam v kotu se je vsedla družba godcev. 6 fantov je bilo. Dokler so pihali in natezali le harmonike, je še bilo nekam podobno. Ko pa so začeli s svojimi raskavimi glasovi, so trgala ušesa. Fantovsko petje v tej deželi je nekaj neprebavnega. Meni nasproti je sedela žena nekega čakarera. Imajo precej veliko posestvo. Toda letos je letina za psa. Pšenice je še nekaj bilo. Toda s koruzo je pa taka zguba, da niti semena ne bomo imeli nazaj. Suša jo je popolnoma zavrl a. Ko bi ta dež padel en mesec preje, tako je tožila žena, kateri je njena izgovorjava glasno pričala, da je Italjanka. In še marsikaj zanimivega mi je povedala ona in tudi drugi sooptniki, ki so mi vse sproti razlagali zanimivosti krajev, skozi katere smo potovali. Vozili smo se po stranski progi, ne po tisti, koder vozi brzovlak, ki prav malo več časa porabi za 300 km dolgo pot med Buenos Airesom in Rosariom. Žalostno sem gledal ven v to deževno popoldne. Naj bo takole jutri, kdo' bo prišel k maši tam doli na Saladillu, kjer bi bili na tak dan vsi bogati, če bi bilo blato denar. .,. Za hip je sonce pretrgalo oblake. A le za.i hip in že se je spet vlila nova ploha. Prišli smo. Vzel sem tramvaj, da se popeljem na postajo državne železnice (preje FCGC). Prav do konca, dokler je tekel tramvaj, sem se peljal, še par kvader dalje, pa bom pri straničn Janezu čuku, ki mi bo vsaj dežnik posodil, da bom poleni lahko še koga poiskal. Da. Dežnik! Bi moralo biti kot s tistim o katerem pravi pravljica, da je plezal v nebesa po steblu ki mu je zraslo iz semena. Ko je hi! gori, so mu pa svinje spodjedle njegovo drevo. Potem je pa kar skočil na tla. Zarinil se je 15 komolcev globoko v zemljo in mu ni nič drugega kazalo, kot — iti domov po lopato, da se je potem odkopal.... Ko sem moral izstopiti je tako neusmiljeno lilo, da je bilo strah. Prav tam je pa stal auto. Nikogar notri. Sama sreča. Bil je odprt. Kar takoj sem sedel v njem. Res da nisem mogel dolgo nikogar doklicati, čeprav sem trobil na vso silo, toda bil sem pod streho. Pa sem le dočakal. Začuden je pogledal lastnik nepričakovanega gosta, pa je takoj razumel položaj in me je potegnil do tja, kamor sem bil namenjen. SPET MED SVOJIMI. Ayacucho 3016, tako sem bral številko. Lep bel dom. Prijazna hišica. Vsa bela. Pozvonil sem. Kmalu so se mi odprla vrata in pred mano je stala moja stranična Kristina. Začudeno me je pogledala. Dober dan. Kaj si se me ustrašila? Kaj bi se. Toda to uro vas pa res nismo pričakovali. Pozneje, prav po noči, tako je bilo sporočeno. . Pa je prišlo drugače. Dež je moje načrte preobrnil. No in ti, kako je s teboj? Dobro izgledaš. Nič se ne morem pritožiti. Hvala Bogu. Prav zdrava sem in tule je pa naša Nelka. Daj ročko gospodu Neli! Nič se ga ne boj. Stric je. Kako je zrastla. Saj lani si jo imela še v naročju. Pa, naj vprašam naprej. Ali je Janez doma? Tvoj brat? Ne. Sedaj ga ni. In mož je doma? On pa. Ravnokar je prišel. Le stopite naprej gospod Janez, kaj bomo tukaj. Boste malo sedli, da se kaj pomenimo, med tem bom pa pripravila sobo za vas. Saj boste kar pri nas ostali te dni. Pozdravila sva se z njenim možem. Kristina je moja stranična. Njen oče in moja mati sta si brat in sestra, doma v Črnem vrhu nad Idrijo, bolj natančno v Pred-grižah pri Franconu ali pri Tknvcu, ker je bil stari oče znan tkalec. Lepo ste si uredili novi dom. Tako ljubka hišica je. Od lani sem že kar zgubil spomin, kje da smo se videli. Daleč od tu menda niste živeli. Ne. Samo tri kvadre. Tu smo še malo časa in hiša še ni prav dodelana. Počasi se bo pa že vse napravilo. Hvala Bogu, da je le zdravje. Tako je menil gospodar, ki je Italjan tam nekje od Benetk. Kmalu je bila miza pogrnjena. To da! Slišiš, Kristina, sedaj se jaz ne bom prav dolgo zadržal. Najprej moram poskrbeti, da se naši ljudje obveste za jutri, da mi pridejo k maši. Moram najprej v mesto, da pozdravim šolske sestre in pogledam ! tudi k gospodu konzulu. Če vam morem s čim postreči, vas pospremim, da bova lažje našla, se mi je ljubeznjivo ponudil. Janez pride šele pozno, njegovo delo se ne konča vselej, kadar kaže na uri pet ali šest. Pa kar tako tudi ne boste šli. Vsaj malo kave boste. Pot je bila dolga. Kar poslužite se, tako je odločila Kristina in že nalivala. Lepo od tebe. Še si ohranila domače lepe navade. Grdo bi bilo od mene, če tega nebi storila. Saj sem edina vaša straničnh, ki jo imate v tej deželi, potem se pač spodobi, da vam skušam postreči. Kolikokrat so bili moji bratje in sestre lepo sprejeti na vašem domu. Imaš prav. Toda midva se nisva velikrat videla. Velikokrat ne. Toda videla sva se pa že tolikokrat, da sem, jaz dobro vedela za vas. Prvič sva se videla tedaj, ko je bila svadba pri Žigonovih, ko se je ženil Janez. Vsaj jaz se vas prvič spominjam od takrat. Jaz pa vem to, da sem bil pri vas v hiši, ko si ti še v zibki vokala, Janez pa še tudi ni hodil v šolo. In takrat, ko ste imeli novo mašo, koste prišli v Črni vrh vabit, smo sc tudi videli in bi nemara tudi prišla na novo mašo, če bi ravno tedaj ne zaprli meje, da se kar ni moglo čez. Tako smo modrovali in obujali stare spomine. Potem sva pa stopila z gospodom Milani, tako se piše sedaj Kristina, da pozdravim najprej šolske sestre, potem pa še koga drugega. Mesto je mestu podobno. Ulice, dolge vrste hiš, vse križem drvi promet. . . vse je novo in nič ni novega. Saj si je vse podobno na zunaj. Zgodbe pa, ki se za zidovi znotraj dogajajo, so nevidne in še te so le vedno ponavljanje starega. Za tistega seveda zato nič manj boleče, kateri jih v bedi ali v neslogi doživlja. Dan se je nagibal že v zapad. Raztrgali so se gosti oblaki. Skozi reže je vdarjala svetla luč. Bo, tako sem se tolažil. Lep dan bo jutri. Saj se je danes že dovolj zlilo. Saj je bil eel dan ves deževen, od loče, ki me je pozdravila v Juninu, pa do one plohe, kirne je prisilila, da sem poiskal zavetje, v avtomobilu, s katerim sem se potem peljal do iskane družine. Tolažil sem se. Pa sam sebi nisem verjel. Tako je bilo tudi z mojim spremljevalcem. Tisti večer je vreme res viselo. Jaz pa sem hitel dalje. Najprej sem zvedel na škofiji, da imam za naslednji dan vsa dovoljenja v redu. Ljubeznjivo so naju sprejele naše šolske sestre, ki imajo penzionat za višje-šolke. Ob 7 uri sva potrkala na konzulatu. Še je bil tam g. konzul Rubeša. Z vso njemu lastno ljubcznjivostjo me je sprejel, da se kaj pomeniva. Komaj sva sedla, je zapel telefon. Trrrrink..... Posluhnil je gospod konzul in po kratkem razgovoru ponudil meni slušalo. Malo debelo sem pogledal, ne da bi imel kaj pojma, kaj vtegne biti. Dober večer gospod Janez. Ali me kaj spoznaš? Tako je bilo slišati v telefonu. Človek božji! Vidim nikogar ne in moram pač kratko priznati, da ne vem drugega kot to, da govorim z nekim znancem. Tako je. In kar je najbolj zanimivo, da je to prav za obletnico, ko sva se zadnjič videla. Jaz sem Pavel Planinec. Dober večer, Pavle. Kako je vendar kaj s teboj. Lani te nisem mogel nič najti. Letos se bova pa že kaj videla. Domislil sem se svojega sopotnika, edinega Slovenec na ladji, ko sem potoval čez lužo. Tako upam. In prav zato te kličem, da bi te povabil, da bi jutri zvečer pri meni praznovala triletnico odkar sva stopila na argentinsko zemljo. Kmalu je bilo dogovorjeno. Naslednji dan zvečer se bomo torej videli pri 'Planincovih. Bila sva sopotnika v Ameriko. Že v Bordeauju, kjer sva se ukrcala na Massilio, sva se seznanila in sva marsikatero uganila na dolgem potu in si ohranila spominov ne le fotografiranih temveč tudi živih. In po treh letih se spet srečava. Saj pravim, da boste imeli še svečanosti tukaj pri na$, tako je menil gospod konzul, ki se je potem zanimal za moj jutršni načrt. Samo, če ne bo padalo, je dvomljivo menil. DEŽ NAS JE PREGANJAL Ko sva se vrnila, je bila že pozna ura. Čakala je večerja, čakal je pa tudi bratranec Janez. Obudili smo i:i še marsikateri spomin, nazadnje smo pa rekli: lahko noč." Še sem pogledal, kaj pravi vreme. Saj so celo zvezde sijale. Mirno sem torej zaspal. Ko me je prebudil zjutraj hrušč vlaka, ki ima prav blizu tam več tirov, so se grozeče prevažali oblaki po nebu. Ob 7 uri monjm biti doli, tako sem najavil. Janez me je že čakal in kar hitro sva bila gotova, da odideva do cerkve Nuestra Sefiora de la Guardia. Nič prida ne obeta, je menil Janez in vzel dežnik. Kmalu sva sedela v omnibusu. V enem tistih belih ogromnih vozil, ki nosi menda številko 50 ali kaj. Zelo udobni vozovi so. Pa vendar me je tiščalo na vseh straneh. Doli po Avenidi San Martin smo opletali med tem, ko je vreme čedalje bolj grozilo. Izstopila sva. Tamle vidite, je cerkev. Še kake štiri kvadre, pa sva tamj Samo ne vem, če jo bova vnesla. Tako je menil Janez. Kmalu so začele padati prve kaplje. Kar hitro sva stopila in ko sva prišla do cerkvenih vrat, se je nemilo ulilo. Midva sva bila pač. pod streho, toda^ kako bo pa s praznikom, ki so ga mnogi tako željno čakali. Malo ljudi je bilo v cerkvi. Morda 50. Maša je bila že proti koncu. Ko je župnik prišel od oltarja, me je prijazno pozdravil. Nato mi je dal na razpolago vse. Karkoli treba, vsa pooblastila vam dam. Dobil sem iz škofije sporočilo, da pridete in tudi z enim vaših, s tistim, ki nima roke, sva se vse razgovorila. Da, Saj .je moj sorodnik. Čuk Jože. Živi ne daleč od tukaj. Torej izvolite. Spovednico imate tamkaj. Če bi bil kak krst ali poroka za vse vas pooblastim. Samo na žalost, dan vam ni naklonjen. Le kdo bo mogel priti v takem vremenu. Dež se ni ustavil. Bila je ura devet. K drugi maši je vsega prišlo samo 6 oseb. Pomislite, gospod kaplan, mi je potožil župnik. Danes je dan apostolstva, ker je prva nedelja v mesecu. Imel sem napovedane razne sestanke, toda kdo pa more priti. Samo šest ljudi je bilo pri maši. Ali tegale kaj poznate? tni je župnik pokazal rdečelasega ministranta. ' r Poznam ga ne, toda morem si misliti, da bi bilo kaj naše krvi v njem. Kako se pa pišeš? Berlot. Saj so rekli mama in ata, tla morate tudi do nas kaj priti, tako me je mali povabil. Bližala sc je napovedana ura za mašo; še vedno je deževalo. Tisti ki je kdaj doživel deževni dan doli v Saladillu, že ve, kako je. Saj je komaj kaka ulica tla-kana. še huje je pa v “Selu sladkosti”, Barrio de las Delicias. Po nekod voda tako zalije, da se sploh ne more ven. To sem jaz že preje vedel in zato sem čisto resigniran čakal. Nekaj bo pa menda le takih, ki se ne bodo ustrašili. Tembolj ker se moramo pomeniti toliko stvari. Prvi je prišel Jože Čuk, oni moj sorodnik, ki mu je pred leti odtrgalo roko. Kmalu se je prikazal Pavle Planinec. Čas je hitel. Bo že še kdo prišel.. . Toda dež pa le ni jenjal. Kljub temu so spet in spet zaškripala vrata. Ko sem pristopil za mašo, sem se kar začudil. Seveda ne bom rekel, tla je bila cerkve polna. Lepo bi bilo pač, toda kaj črno! Toliko je pa le bilo navzočih, da .je bil župnik kar začuden. Pomislite, gospod kaplan. Kar trideset jih je. Preje stq jih našteli pa samo šest. Veliko ali male. . . Toliko je bilo, da smo bili vsaj mi veseli. Dež je med tem ponehal in nam je bilo mogoče po maši postati za hip zunaj pred cerkvijo, da smo se fotografirali. Pa se je nekaterim preveč mudilo domov. Le del navzočih se je zadržal, da se kaj pogovorimo. Dogovorili smo se še to, da se popoldne zberemo v šoli na ulici Laprida. “Na kosilo greš pa z mano”, tako me .je povabil Jože, “da boš videl tudi mojega sina, ki ga mi boš tudi krstil, predno odideš”. Tako sem tudi jaz sam nameraval. Preje pa gremo še k Berlotu. Vas že čaka zajtrk pri nas, se je predstavil Berlot. Kar vsi gremo. Saj je samo tri kvadre od tukaj. Lepa hišica s členovitim pročeljem in pestro slikana nas ,]c vabila. Takoj sem presodil, da mora biti gospodar slikar. Nisem se zmotil, zakaj res je tak Berlotov poklic. Sedli smo. Toda ura se zato ni ustavila in Jože nas ,it kar začel priganjati dalje, da se ne bodo ženske preveč jezile, ki nas čakajo s kosilom. Morali smo se torej posloviti. Ne dolgo potem smo bili že pred hišo Jožeta Čuka na ulici Paraguay 5471. “Še dobro, da ste prišli”, nas je prijazno sprejela Micka, Jožetova žena, doma iz Zadloga. Jože je pa iz Pregriž pri Črnem Vrhu. “Dobro da vam ni vaš auto obtičal v blatu”. Dober prijatelj mi je namreč dal na razpolago auto za tisto popoldne. In zares je bilo treba izredne spretnosti, da nismo obtičali v globokih lužah. Mene pa seveda tudi poznate, se je predstavil Janez, brat Čukove žene. Potem se je predstavila še gospodična, ki je pomagala v kuhinji. Da je iz Novega sveta pri Godoviču. Kar naprej, kar za mizo, tako. je bilo povelje in tudi čas je že bil za to. (Dalje sledi.) Svetogorska 400 letnica na Avellanedi. Svetovni kongres v Ljubljani jßMh -Št *V m Sp® Kongresi Kristusa Kralja so nov pojav, še mlada tvorba. Njih zgodovina obsega komaj dobo enega desetletja. Na sveti večer leta 1925. je pokojni paže Pij XL proglasil v svoji okrožnici “Quas primas” veličastno misel o Kristusu Kralju in ž njo priklical v življenje gibanje, ki nosi v sebi velike na de za rešen j e sveta iz strašne, obupne duhovne stiske. Ta blagoslovljeni božični praznik se sme upravičeno imenovati rojstveni dan teh kongresov. Prvi štirje, ki so se vršili na ozemlju sedanje Velike Nemčije, širšemu svetu sploh niso bili znani. Zadnji, ki je bil prvi na slovanskih tleh, v Poznanju, je že našel v svetu nekoliko zanimanja, a ne baš mnogo. Bil je obdan z vsem sijajem, a udeležba drugih narodov je bila razmeroma pičla. Vsaka velika ideja si počasi utira pot v svet skoz gozd težav, zadržkov, pomislekov in nasprotstev. Z ljubljanskim kongresom bodo ti kongresi prišli šele bolj do razvitka. Postali resnično mednarodni. Danes pišejo o našem kongresu Kristusa Kralja katoliški 1 isti po Evropi, Ameriki, severni in južni, po Afriki in drugih delih sveta. Odmev, ki ga je našel klic iz Ljubljane, množice, ki so najavile svoj prihod na kongres, ki jih bo naša prestolnica z okolico vred le težko sprejela, so dokaz, da je ideja teh kongresov prišla iz ozkih krajevnih meja na zmagoslavno pot in po širnem svetu. Naj razodenemo, da smo se v dneh, ko so se nad svetovnim obzorjem zgrinjali temni oblaki, na tihem vpraševali, če bo v takih razmerah kongres mogoč. Toda zmagalo je zaupanje v Boga. Po veliki noči so pisali iz Pariza: Tukaj nihče ne misli na potovanje, iz Amerike se je slišal glas: Noben Američan v teh razmerah ne ho hodil v Evropo. Danes že mislijo na potovanje — mislijo na Evropo,’ na Jugoslavijo, na Slovenijo, na Ljubi iano. In pišejo o nji in bodo še pisali. Nikdar še ni šel glas o Sloveniji in Slovencih tako daleč po svetu kakor o priliki tega kongresa. Nikdar nas svet še ni tako poznal, kakor nas bo spoznal sedaj, -dnogi tam preko morja, ki besede “slovenski” še nikoli •dišali niso, jo bodo zdaj prvič slišali. Oni, ki pridejo k nam, bodo videli naše razmere od blizu; drugi se nas bodo učili spoznavati po pisanju. * Tudi tu v Argentini se je sprva pokazalo mnogo zanimanja za kongres. Vse je bilo napeljano, da bi spra- Lani se je vršil svetovni evharistični kongres v Budimpešti, kjer je bil kot papežev zastopnik sedanji sveti oče Pij XII, tedaj kardinal Paeelli, ki je na svojem potu spoznal tudi našo deželo. Saj je bil v Ljubljani deležen zelo prisrčnega sprejema. Ko je letos sprejel slovenske romarje, jih je celo po slovensko nagovoril, kar je za nas Slovence prav lepo priznanje. Na tem velikem kongresu v Budimpešti je bilo v nadvse slovesnem trenutku razglašeno v raznih jezikih sveta vsem množicam zborovalcev: Prihodne leto bo v Ljubljani mednarodni kongres Kristusa Kralja. Začudeni so se spogledali ljudje. Saj je bilo bolj malo takih, ki so za Ljubljano vedeli. Jugoslovanski udeleženci kongresa so imeli nemalo dela, da so vsem razlagali, kje je Ljubljana. Letos se je ta kongres resnično pripravil. Takole beremo: Mednaroden, svetoven kongres v Ljubljani. Ni ga še bilo. Veliki svet je hodil mirno nas, ne da bi se za nas brigal. vili na noge kar dve romanji. V vseli dnevnikih je bilo o tem že dano poročilo. V Pueblu je izšla cela vrsta člankov. Toda europski zamotani položaj je onemogočil obe nameravani romanji. Ta kongres ima seveda najprej svoj verski pomen. Saj je tako strašno potrebno opozoriti svet, kam naj se obrne, da se reši pred popolnim polomom. Santo nauk božjega kralestva Kristusa Kralja je dovolj močan in edini resničen, da zopet upelje red med človeško družbo. Samo na podlagi večnih zakonov božjih, kateri nas učijo, da smo na zemlji le popotniki na potu v večno domovino, je mogoče doseči, da vsak sprejme in spolni svojo dolžnost do soljudi. Kolikor bolj se svet od teh večnih načel oddaljuje, toliko večji je nered med stanovi, med narodi in posamezniki. Tako da ima ta kongres silno socijalno nalogo za ves krščanski svet in za našo domovino še prav posebe. Za našo domovino ima pa tudi še poseben pomen, ker jo bo svet bolj spoznal, ker se vsepovsod ime Slovenije imenuje in tako bo naše ime le manj tuje in nekoliko bolj poznano. NEKAJ GLASOV IZ RAZNIH DEŽEL Gorica. — Pozivu na kongres se je odzval goriški nadškof, ki je odgovoril s slovenskim pismom, s katerim je prijavil, da pride na kongres tudi osebno. Zagotovil je tudi obilno vdeležbo vernikov in sodelavce pri zborovanjih. Tako se bodo zbrali .v Ljubljani Slovenci iz vseh dežela, ker se pričakuje tudi vdeležba iz Koroške. Zagreb. — Nadškof Stepinec je prijavil lastno vdeležbo in sporočil, da pride mnogo naroda. Romanje pripravlja K. A. Zürich v Švici: —■ Vso mednarodno vdeležbo pa kongresu ima na skrbi mednarodna potvalna družba lklia. Sporočila je, da pridejo več vlakov močne skupine iz Italije. Poljske, Ogerske, Češke in Francije. Iz same Švice je že najavljenih 200 oseb. Mnogo iz Nemčije, Belgije, Anglije in Holandije. Najavljeni so gosti tildi iz Severne in Južne Amerike in Južne Afrike. Ljubljana. — Pripravljalni odbor je izročil skrb za 1 jenih je že toliko tujih gostov, da so se morali obrniti prenočišča tujih gostov potniški družbi Putnik. Najav-1 utii na okoliške kraje, da naj sporoee, kje bi mogli še koga vzeti pod streho, PRIDI KRISTUS KRALJ Glej, slovenska lepa zemlja, vsa svečanostmi, vesela, nov ornat si je nadela, nežnih rož ju vanj napela: Tebe čaka kot nevesta, da Te, Kristus, Kralj veliki, k nam pripelje cesta. čuj, od ;mtra do večera pojeta Ti log, dobrava, kliče Te srebrna Sava, išče Te oko Triglava. Hiše naše zro v daljave, da zavriskajo veselja tisočglasni avc. Pridi, Kristus, Kralj mogočni! Naše luči vse gorijo, Naše pesmi hrepenijo, srca Ti naprot hitijo. Pridi, Kralj, med ljustvo svoje! O, naj bo slovenski narod biser krone Tvoje! M. Elizabeta, O. S. TJrs. PRIDITE VSI in še vsem znanim povejte! V nedeljo 39 JULIJA ob 10 uri V BAZILIKI SV. JOŽEFA Se vrši naša kongresna slovesnost, s katero hočemo opozoriti tudi tukajšnc javnost na veliki dogodek, ki ga doživlja te dni naša Bela Ljubljana, kjer s; vrši veliki kongres Kristusa Kralja. Ena najlepših in največjih buenosajreških cerkva je ta bazilika. Kar je pa za nas še bolj pomembno: zelo je podobna ljubljanski stolnici. Ob 10 uri bomo imeli slovesno sveto mašo in bodo naši pevci zapeli polni cerkvi. Naj si šteje vsak v častno dolnost priti na to svečanost. Cerkev svetega Jožefa stoji v Floresu na j Rivadaviji 6950. Ako ne boste kot ta otrok, ne pojdeta v nebeško kraljestvo. — Križ, prebodeno srce, s trnjem kronani Kristus, in Dobri Pastir z ovco na rami, ki jo je dolgo iskal, to so podobe Kristusovega kralje vanja, ki trka na vrata src, a nikdar ne nastopa s silo. Igra o kraljestvu božjem Pri vseli velikih prireditvah se dandanes uveljavlja kakor v davnih stoletjih kot najvidnejša točka veličastna skupinska igra. pri kateri sodelujejo tisoči igralcev in se zato vrši na prostem. Tudi na ljubljanskem kongresu bo v soboto, 29. julija, proti večeru na Stadionu taka predstava, ki obeta biti največja prireditev take vrste v naši državi in najbrže Srednji Evropi sploh. Težko bo pri lej prireditvi govoriti o predstavi. Sodelovali bodo namreč vsi: tisti, ki bodo “gledali”, prav tako kakor tisti, ki bodo “igrali”, “Igralcev” ho nekaj nad 3.000, računajo pa tudi vsaj na 20.000 gledal- cev. Vsi skupaj bodo izvajali “Igro o kraljestvu božjem ”, katere besedilo je napisal Niko Kuret. Celokupno vodstvo prireditve in vrhovno režijo ima Ivo Peršuh. Sodelovala ho takorekoč vsa Slovenija. Organizirajo se namreč zbori iz skoraj vseh slovenskih dekanij, ki jih zbira in vadi kaplan Davorin Petančič. Ta igra bo največja privlačnost vsega kongresnega sporeda in bo tudi svojevrsten gledališki dogodek, kakršnega tudi v največjih kulturnih središčih ne zmorejo vsako desetletje. V igri sami se prikazujpe vlada Antikristova in zmaga verne mladine bo za zbrane množice gotovo razodetje, še bolj pa mogočno doživetje edine rešilne ideje, ki preostaja sodobnemu svetu: ideje o kraljestvu božjem na zemlji, ki ga je treba uresničiti. Matej Tomazin, eden najagilnejših slovenskih duhovnikov je nenadoma zapustil to solzno dolino. V Dovjem na Gorenjskem je bila birma in je tudi g. Tomazin hitel tja. Med vso slovesnostjo je bil Tomazin zlati' volje, kol vedno. Ko je ])ila pobožnost končana, mu je v župnišču postalo slabo in kav kmalu je izdihnil. Zadela ga je kap. Rojen je bil pokojni v Naklem pri Kranju, kjer je bil tudi zakopan ob silni vde-ložbi naroda, ki so prihiteli iz vseh strani. koder je on služboval. Bil je za kaplana v Sv. Križu pri Litiji, nato v Sv. Križu pri Kostanjevci in pozneje v Cerkljah na Dolenjskem, kjer je ostal 1-t lot. Tu je pokazal vse svoje velike zmožnosti, bil je neutruden organizator, delal noč in dan, pred njegovimi vrati je vedno stala ‘dolga vrsta ljudi, ki so pri njem iskali sveta in pomoči. No samo iz cerkljanske fare, od blizu in daleč so prihajali k njemu, zakaj vedeli so in poznali so ga, da ima on za vsakega človeka dobro besedo in pameten svet. Njegova beseda je držala. — V Cerk- ljah si je takoj v prvih lotili postavil toliko sepomeniköv — novi most čez Krko, Katoliški dom, vodovod, Zdravstveni dom i. dr. — ki bodo glasno oznanjali vsem poznim cerkljanskim rodovom, da je nekoč živel in delal med njimi mlad duhovnik, ki je živel in delal samo zanje, samo za pravice in dobrobit svojega ljudstva. Karakteristična oznaka vse življenjske noti pok. g. Tomazina bi bila ta: Borim in delo zn svete pravice našega naroda, že kot mlad, zdrav, neustrašen in zaveden gorenjski fant je kot dijak v. kranjski gimnaziji v tistih predvojnih letih, ko je bilo slovenstvo tako zapostavljeno, on vodil odkrito borbo za naše pravice. Nič se ni bal, čeprav jo za plačilo bil izključen kot šestošolee iz vseh gimnazij na bivšem Kranjskem. Odšel je v Pazin in je tam dovršil gimnazijsko študije. Po maturi se jo vpisal na ljubljansko bogoslovje, kor se je zavedal, da bo kot duhovnik mogel največ storiti za naš narod. Kot tak je deloval in tudi trpel preganjanje. Zadnja leta se je posvetil zlasti de- lu v javnosti. Bil je tajnik politične stranke .7RZ z.a; Slovenijo. Tudi v svojem političnem delu je bil cel duhovnik, kajti njegovo delovanje je bilo tako plemenito, tako zavzeto samo za dobro stvar, da je v zamero z, njim mogel priti santo tisti, ki je bil hudoben. Pokojnega Tomazina ni nikdar potegnilo za sehoj kako sovraštvo. Bil je zares plemenita duša, ki nikdar ni iskal sebe, marveč se vedno žrtvoval za druge. Dr. Korošec dobil priznanje celega naroda. Tekom lanskega leta jo velika večina slovenskih občin izvolila voditelja slovenskega naroda predsednika sonata gosp. dr. Antona Korošca za častnega občana v dokaz trajne hvaležnosti, udanosti in globoke ljubezni, katero goji slovensko ljudstvo do svojega voditelja. Ob sodelovanju teh občin je dala napraviti županska zveza skupno diplomo, v kateri je s podpisi županov in občinski rili pečati 322 slovenskih občin ta izvolitev za častnega občana uradno izpričana. Vseh slovenskih občin je 407. jugoslovanski dom že raste Na zelo pomemben način je bil proslavljen letos Vidovcian. Dan žalostnega spomina naše prošlosti mora hiti kakor simbol vedno sveže borbenosti za bodočnost. Fred 550 leti je bilo, ko je bila poražena srbska vojska. Trikratna turška premoč je zmagala na Kosovem polju in za stoletja poteptala srbsko svobodo, točki narod ni obupal, temveč nadaljeval skozi stoletja . -i' boj za "krst časni i slpbodu zlatim”. V znamenju mladostne borbenosti se je vršila trdi vidovdanska proslava tega leta, ki je dosegla svoj r ile' v svečanosti postavitve temeljnega kamna jugoslovanskega doma na Dock Sucht. Temeljni kamin, dar rojaka Petra Pavloviča iz Tandila, je čakal ovenčan z jugoslovansko in argentinsko zastavo. Pristopil je gospod minister in potem, ko je bilo prebrano besedilo dokumenta postavitve, ki nosi podpise vseh zaslužnih rojakov, je g. minister vložil kovinasti zabojček v pripravljeno vdolbino in ga vzidal s posebno, zato pripravljeno zidarsko žlico. Tudi kumiea gospa Popovičeva je pri. tem sodelovala. Nato so se približali še drugi in polagali cvetje na • temeljni kamen. S tem je bil končan prvi del slovesnosti. Potem je pa sledila ljudska zabava ob pečenih jancih in dobri kapljici. Svetogorska Kraljica na Avellanedi Kaj mislite, da je bilo malo opravka, da sc je ona slovesnost 25 junija prav pripravila. Pridno so se zbirale naše žene in dekleta pri Utro-ševi Katrici in strigle in zvijale. Le kaj bodo napravile? Prav tako tudi pevci niso hoteli zaostati. Pa je prišla nedelja, tedaj smo pa videli. Krasen venec so spletle Mariji. Med bršljanovim zelenjem bleste snežni cvetovi. Venec bogatega cvetja, znamenje ljubezni, katero poklanjamo svetogorski Mariji. Ob 10 uri je bila naša kapela polna. Spet smo pri-, stopili trije duhovniki. Najprej smo v procesiji ponesli Marijino podobo. Na čelu pa so šle naše zastave. Med lepim petjem je potekala nadaljna slovesnost, ki je bila namenjena tudi proslavi tretje obletnice slo-venske službe božje na Avellanedi. Tudi popoldne smo se zbrali okrog svetogorske Malije in ji zapeli iz polnega srca in se njej tudi posvetili. Gospod Kastelic je pa napravil primeren nagovor. Fo končani cerkveni slovesnosti smo pa stopili tudi h Karlu Terplanu, da se še malo razvedrimo tam. To se zna, da ni tako kmalu utihnila pesem. Bilo je pesmi Ma-' rijinih, pa tudi poskočnih. Saj je Marija tudi mati veselja. Seveda poštenega in nedolžnega veselja. Pepca Furlan: Naši klici, Našo prošnje, iz daljave, čez morje in planjavo, o Božja Mati, naj k tebi gredo na Sv. Goro! Okoli pečenih Jancev na Dock Sudu. Pri nadaljni svečanosti so se oglasili še nakateri govorniki. Tako g. konzul iz Rosarija Branko Rubeža," Jovan Ostojič-Toškovič in dr. Viktor Kjuder, tajnik poslanstva in predsednik odbora slovenske šole, ]o njej teče lisičica sestričica; v rokah nese treščico, za treščico — gosico." j Trk, trk, trk! — potrka spet na vrata drugemu kmetiču. “Kdo je zunaj?" “Jaz, lisička sestrička; prenočite me, da vam Bog plati!" “Saj je šci nam samim pretesno!" “Oh, prav nič vam no bom v nadlego; sama ležem na klop, repek stisnem pod klop, a gosko položim pod pečko". Odprli so sladkoustni moiedovalki, in legla je na klop, rep prifrknila pod klop, gos pa shranila pod pečko. Ob jutranji zori sc vzkoleba pokonci, zadavi gos ter jo pohrusta; a nato jame razvneto kričati: “Kje je moja gos? Oh, moja lepa gosičica, niti za najtežjo purico je no bi dala!" Kmet — kaj si hoče — ji da za gos pitano puro. A Zvitorepka vzame puro, odkoraka svojim potem ter zapoje v mlado jutro: ‘ ‘ Leži, leži stezičica, po njej teče lisičica sestričica; v rokah nese treščico, za treščico gosico, za gosico — purico. ’ ’ Trk, trk, trk! — potrka na duri tretjemu kmetiču. “Kdo trka in kljuka?" “Jaz, lisička sestrička; prosim vas, prenočite me ubogo siroto, ki nima svoje strehe! ’’ “Ne moremo; še nam tesno hodi!" “Ej, saj ne bom sitnosti prodajala; ležem na klop, repek stisnem pod klop, a purico spravim pod pečko!" (Dalje sledi.) 400 letnica Svete gore, V velikem navdušenju so se vršile lepe slovesnosti. Že teden preje so Marijino podobo prenesli iz Svete gore v goriško stolnico. Ko so jo v dolgi procesiji prinesli do Solkana, so jo sprejeli Solkanci z vso častjo. Dvignili so jo na rame solkanski fantje z belimi šopki. Pred mestom so jo sprejeli železničarji, ki so se na Njeno priprošnjo rešili ob veliki nesreči pod Sveto goro. V uršulinskem vrtu na Katariniju so pričakovali mogočno Kraljico goriški nadškof, nad vse ljubljeni goriki rojak nadškof Fogar. Ljubke alegorične slike angeljčkov, mučencev in skupine, predstavljajoče prošnje v lavretanskih litanijah, so v večernem mraku kot nevidni duhovi valovali proti stolnici. Vse je občudovalo nad vse posrečeno skupino grgarskih deklet, oblečenih v narodno slovensko nošo iz časov prikazovanja. Računajo, da je nad 60.000 ljudi sprejelo Kraljico s Svete gore. Ves teden je bilas tolna cerkev polna Marijinih častilcev. Za slovenske vernike so imeli izbrani govorniki ol> petih zjutraj govore in pobožnosti. Nad vse veličastna je pa bila slovesnost v soboto, 1.7 junija zvečer. Deževno nebo se je proti večeru iz-premenilo. Množice z Brd, Vipave, Gor, pa tudi doli iz Istre, celo iz Pijemonta so se zgrinjale v mesto vse plapolajoče v zastavah in zelenju. Enaintrideset topovskih strelov s starega gradu je oznanjalo prihod beneškega patriarha kardinala Piazza. V nadškofijskem dvorcu so se zbrali vsi škofje julijske pokrajine, bila sta tudi goriški rojak nadškof Fogar in naš Solkanec prevzv. škof s Krka dr. Srebrnič. Verno ljudstvo se je trlo okoli stolnice. Po slovesnih večernicah se je razvil mogočen sprevod do Travnika. Tu so podobo Kraljice postavili na poseben oder, s katerega je patriarh mogočno! govoril desettisočem ljudstva. Ojačevalci so prenašali njegove besede zahvale in prošnje po vseh ulicah, kjer se je zbiralo verno ljudstvo v špalir. Nad 50.000 vernikov, ki so se poslavljali od Matere. Na čelu sprevoda so bogoslovci nosili križ, za njimi so se vrstili balila, godbe, v angelčke oblečeni otročiči, alegorične skupine, zavodi z rdečimi lučkami, pevci, tri godbe, ki so spremljale petje otrok, križarji, pa spet v mučence oblečeni otročiči s palmovimi vejicami, redovniki ; za preprostim križem je stojala neoficielna skupina kmečkih mož in žena z romarsko culico, prišli so iz najoddaljenejših vasic v stolnico in šli vso pot s podobo na Sveto goro; ta skupina je bila brez sijaja, a so bili res Marijini romarji. V dolgi vrsti so nato peli se- Mati Elizabeta: PESEM IZGNANCEV Svetogorska Mati božja, sladka misel duš udanih, v daljo plavajo pozdravi src trpečih, src izgnanih. Ti nas ljubiš, Mati mila, tisoč spon nas vežo naTe, glej, v trpljenju in izgnanstvu bijejo vsa srca zaTe. : lasi daleč, nismo daleč, zn ljubezen ni daljave, tisočkrat na dan vzhiteva k Tebi naš najslajši A ve. Ti nas ljubiš,....' Nekdaj smo ob vnožjo Tvoje križe in radosti doli, zdaj iz dalje Tvoja roka blagoslavlja, rane celi. Ti nas ljubiš,.... meniščniki, mestna duhovščina, kanoniki. Pride šest škofov. Zdaj je tu milostna podoba, nosijo jo bogoslovci. Ob strani stopa straža. Za njo stopa kardinal s svojim dvorjanikom. in spremstvom. Sprevod zaključuje reka ljudi. V uršulinskem vrtu se procesija ustavi. Cerkveni knezi počaste podobo. Godbe zaigrajo zadnji pozdrav. Klici “živjo Marija” donijo iz množice. Prikoraka strumna vrsta solkanskih fantov z belimi nageljni. Na krepka ramena dvignejo prestol s podobo. Sprevod se uredi, ne več s tolikim sijajem, a zato z še večjo prisrčnostjo. ‘‘Marija k Tebi” poje en sam mogočen zbor po solkanski cesti pod slavoloki in v Solkan. Tu so farani postavili kar štiri kolone. Na trgu pričakujejo solkanski in podgorski pevci in združeno zapoj o Vodopivčevo ‘‘Svetogorski Kraljici”. Tisoče lučic zamiglja po oknih. Sprevod narašča v veeltok, ki ga komaj utesnjujejo hiše in ozka pot navkreber. Ceselje prekipeva samo iz sebe, nič ni narejenega, nič predpisanega, niti rediteljev ni treba. Marija se sredi svojega ljudstva vrača na goro.... Lučke in baklje so lezle po poobčju na Preval in dalje na vrh. Zakasnele trume romarjev so pritekale in hodile še do polnoči. Nekaj čez polnoč je Marija prišla domov. Orgle za buče, grgarski pevci pojo. Vi biser-116111 ornatu pristopi prevzv. škof Srebrnič. Tempelj se stresa od bučnega navdušenja in od ‘‘Lepa si, lepa si, roža Marija”. Tisoči in tisoči ne morejo v cerkev, niti na ploščad na vrhu ne. Nihče ne misli na spanje. Ko posveti zor z morja v neprespana lica, so vsi blaženi, da so prečuli noč ob nogah Milostne. t >1) desetih je bilo slovesno kardinalovo opravilo. Še se valijo množice nah rib, druge odtekajo. Bleščeče večernice in papežev blagoslov zaključijo slovesnosti. Podoba Čudodelne se zagrinja v somrak kadila, biseri mi njej vztrepetajo. Po 400 letih se še vedno glasi iz podobe: ‘‘Jaz pa ostanem na gori. ..,” in še,- “Vsem, vseh jezikov in narodov bom blagoslavljala njih dom in rod s Svete gore nad Sočo in Adrijo.” i ZOBJE TI NAGAJAJO? i Obrni se na našega prijatelja * Dr. ANDRES L. C O P E L L O l BRASIL 1057 v pondeljek, sredo in petek od 3—8 ure. j BODRIGUEZ PEnA 594 v torek, četrtek in soboto l od 2—8 ure. I POCENI IN SOLIDNO Mati, na pomoč nam hiti, kadar naš pogled Te išče, bodi naših duš tolažba, nas izgnancev zatočišče. Ti nas ljubiš,.... V smrti, svetogorska Mati, V smrti, svetogorska aMti, Ti se skloni k naši želji, iz izgnanstva, iz trpljenja v dom nebeški nas popelji. Ti nas ljubiš,_____ EDINA SLOVENSKA GOSTILNA NA AVELLANEDI Dobre jedi — dobra pijača dobra postrežba. RESTAURANT INTERNACIONAL KARL TERPLAN Chacabuco 501, Avellaneda, FCS. Ljubljanska opera bo gostovala v Tr stu v juliju. Da so napovedi takšnega go stovanja v Trstu resnične, dokazuje poro čilo tržaškega “Piccola”, ki se ga je tud naše primorsko prebivalstvo iz srca raz veselilo. Na sporedu je Bered inova opera “Knez Igor”, Musorgskega “Boris Godu ov” in Smetanova “Prodana nevesta” To gostovanje bo v drugi polovici meseca julija, če bodo le do tedaj odstranjene še nekatero tehnično ovire. Ljubljanska Opera je v Trstu imela svoje prvo izredno gostovanje leta 1937 in si je pridobila ve-—j lik sloves med tamkaj všn jim" občinstvom. Tudi lani so vsi ljubitelji operne glasbe pričakovali takšnega izrednega užitka, a je gostovanje na žalost moralo odpasti. Letošnje gostovanje ljubljanske Opere z | nestrpnostjo pričakuje ne samo tržaško, pač pa tudi okoliško občinstvo, ki bi rado čim prej spet slišalo svoje rojake od onstran meje. Kot poročajo so se navedene predstave — jako lopo obnesle. DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasaje Salala 60 Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesičn 2560. Argentinski f i I m i V DRŽAVNI KNJIŽNICI Kateri argentinski Slovenec ga ne pozna — vsaj po imenu — na.jglasovitejšega argentinskega pisatelja sedanje dobe — Hugo Wast-a! Njegova plodnost je tako velika. Napisal je že toliko, da bi se mogel kosati /. Angležem Walter jem Scottom, ki je zapustil 25 obširnih romanov. Hugo Wast ni ponesel slave Argentine samo po latinski Ameriki, kajti njegova dela so bila prestavljena v angleščino, nemščino, poljščino i. t. d. Jako je soroden španskemu pisatelju P. Luis Goloma, morda ga celo nadkriljuje. Njegovi romani so našli širok krog bralcev. Saj so izšla nekatera dela’ v Buenos Airesu in Santiago de (‘bile v 300—500.000 izvodih, kar je neslo založniku pa tudi pisatelju lepe tisočake. To je mogoče edinole v Ameriki kjer imamo od Kalifornije pa do Ognjene Zemlje preko 100 miljonov špansko govorečega prebivalstva. Njegovo najbolj priznano delo je roman “Breskvin cvet” (Flor de durazno), ki ga prevaja v slovenščino izseljenski starosta g. Miha Naglič, ki to deželo in jezik dobro pozna, ker je že 27 let v Argentini. V kratkem bo Duhovno Življenje postreglo svojim bralcem s to lepo povestjo. Tekom I. 1932. je ljubljanski “Slovenec” prinašal kaj dobro uspel prevod Wastovega romana “Oro”. Prevajalec ga je krstil “Zlato večnega Juda”. V njem Wast opisuje mrzlično napredovanje Židov v Argentini posebno na gospodarskem in znanstvenem polju ter prerokuje, da bo 1. 1950 njen predsednik Žid. Hugo Wast je pseudonim njegovo pravo ime je Dr. Gustavu Mariinez-Zuviria, rojen v pokrajini Santa Fe, star danes okrog 50 let, ki je od 1. 1931 ravnatelj argentinske državne knjižnice v Buenos Airesu. Pa tudi v rodbinskem življenju se je Hugo Wast postavil: saj je očetoval nič manj kot 13 otrokom. Državno knjižnico, nastanjeno v ulici Mexico 560, je ustanovila glasovita “Junta revolucionarna” 1. 1810, takoj ko se je Argentina otresla španske nadvlade. Očetje jezuiti so vzeli knjižnico pod svojo streho vse do 1. 1902. ko se je preselila v sedanje poslopje, ki pa ni bilo prav za prav namenjeno njej, marveč držani loteriji za dobrodelnost. To je tudi vzrok da se knjižnica bori z mnogimi potežkočami tehničnega značaja. Obstojajo načrti za novo monumentalno zgradbo, ali kdaj bo parlament za to odobril potrebne milijone. Po tem novem načrtu bo knjižnica vsebovala reprezentativne prostore za ravnateljstvo in administracijo, predaval no dvorano, tiskarno, knjigoveznico, mizarsko delavnico, fotografični laboratorij, dvorane za knjige, restavracijo za čitatelje, posebne aparate za sušenje in čiščenje vlažnih knjig in rokopisov, ter oddelek za ognjegasce z lastnim lokalom. Knjižnica, ki je 1. 1823 razpolagala s I v .229 knjigami, predstavlja dandanes ogromno duhovno zakladnico 360.000 knjig! V tej knjižnici se hrani en izvod vsake stvari, ki se tukaj tiska. Tudi Duhovno Življenje imajo v vseh izvodih od prve številke. Ogromno pažnjo posveča uprava knjižnice ohranitvi raznih dokumentov in rokopisov, ki imajo zgodovinsko vrednost. Zob časa kaj rad razgloda listine' iz navadnega papirja. Zaradi tega so napravili prepise. Originale same pa hranijo v prozornem omotu iz “celofana ”, ki je nepremočljiv in prozoren. Prezanimiva je dvorana Groussac, ki nosi svojo nne po bivšem ravnatelju knjižnice. Ta dvorana je izključno namenjena literarnim raziskovalcem. Dostop v to dvorano je dovoljen samo na posebno prošnjo. Mozeg cele knjižnice je takozvani “fichero”, ki obstoja iz približno enega milijona tablic. Na teh tablicah je označeno v kterih knjigah se nahajajo poglavja o kterisibodi panogi človeškega znanja. Obiskovalec se zanima na pr. za zdravstveno vedo ter se hoče podučiti recimo o vodenici. “Ficheros” mu bodo natančno označili knjige, ki govore o tem. Pri vhodu v knjižnico sc mora vsak obiskovalec vpisali. Zastonj sem listal po knjigi. Slovenskega imena nisem našel nobenega pač pa poljske, ruske in lil vati-ske.... • ■•9>.9»9"9..9..9„9"9»9”9»ii> Franc Dalibor. iPAZITE NA VAŠE KORISTI zaupajoč nam Vaše PRIHRANKE V HRANILNICO DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne) ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno VSE NAJBOLJŠE POGOJE Jugoslovanski Oddelek Banco Holandes Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska) LADIJSKE VOZNE LISTE za vso paroplovne družbo dobite pri CA. CENTRAL EUR O P E A SAN MARTIN 469 po najnižji ceni kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH Centrala v Buenos Airesu: Bme. MITRE 234 vogal 25 de May o. Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900 "9-9"9-9~9o9"9«9"9"9«9»'9'*9“9»9"9»9“9'*9»9*i9"9 HOTEL IN RESTAVRACIJA “PACIFICO" ANTON BOJANOVIČ CHARCAS 767-9 Telef. 31-878S. Modern hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel. Cena 3—5 $ s penzionom. Blizu Retira! V centru mesta!