'■Nb**»!»« v di-iSa-vS SMS p«vš «Sirarn«,. ISeroinlna listu: Celo leto K 120’—, pol leta % 60*—, četrt leta K 30’—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150’—. Insemti ali oznanila se za-mžamajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije.-----Telefon št 220. aS. ö-fciövsTÄltei». Mailbox», Posamezna Steviiie« stene 1 Мжмпм». „Straža” izhaja v pondeljek, sredo ia pele!*. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.----Telefon ši 220. Letoib ХШ. Naši poslanci proti mobilizaciji. V. očigled temu, da je ljudstvo v Sloveniji radi mobdizacijskih priprav vojaških oblasti zelo razburjeno, sta smatrala poslanca Koškar in PiSek ža potrebno, da o tem obvestita načelnica Jugoslovanskega kluba dr. Anton Дого^а, Konfisdrsno! Radi bremen, ki bi jih morali nositi kmetje in vojni obvezniki na podlagi izdanih spiskov pri eventualni mobilizaciji, je dne 6. in dne 7. aprib imel dr. Korošec daljše razgovore z ministrom vojne in mornarice. Minister je pooblastil dr. Korošca, da lahko to-le izjavi: Danes se lahko narodu pove, da mobilizacije ne bo. V spi skih zahtevani predmeti so sicer pred pisani, toda ako jih kdo nima, tedaj bi jih dobil od vojaške uprave. Isto velja za konje, vole, vozove ter za njih upravo. Sicer pa sedaj vse to od pade, ker se ne bo mobiliziralo. j Dr. Korošec je tudi zahteval, da j J se vojakom ne zabranjuje öitati naše j j časopise. Minister je izjavil, da sme j i vsak Vojnik imeti naše casop.se, samo j 1 da mu jih vojna uprava ne bo kupo - | ! vala. Centralizem In velesrbstvo. 1 Vedno smo povdarjad da je l.ce-'centralistov sorodno z velesrb skem.; Na podlagi veslu"гга zasledovanja pisave raznih listov smo ugi-Io’< m dejstva, ki jih tudi ’-besnela gla fri.a ’ ‘demokracije ne more » ovreči. Tako n. pr. prinaša „Selo“, glasbo zenijjerail-iiškega kluba, sta m poročila o zaupnih shodih srbskih kmetov, ki stavijo v svoph resolucijah kot prve točke navadno sledeče, ustave se tikajoče zahteve: „i. Kraljevina Srbov, Hrvatov in iSsovencev bodi parlamentarna in e -dmstven.a monarhija z eno vlado iti eno skupščino pod žezlom Karadžord-žovičev. 2. Imenuje naj se tako, da dibi naziv „Velika Srbiji“ poleg dosedanjega naziva svoje mesto.“ Tako in enako si misli srbski imet lund.t -mentalno uredbo države, Resoluc ,o si bskih kmetov preveva velesrbstvo , kar nam je z ozirom na mental ti to si bake ga plemena popolnoma razum -ijtvo. Kot centralisti zagovarjajo ob -enem hote ali nehote veiesrbstvoi in to v isti meri, kot velesrbski hujskač €/Okorilo v Sarajevu, O „Srpsia Zori“, organu omenjenega hujskača ne bomo izgubljali lese d ker je ta.list strastni pobijalec takozvanega , jugovinslva“, ki sa je pro mnenju Cokciila rodilo v trenutk i j,etnične zgodovinske pro are' Omani ti l-očemo le dvojno mero, š katero osrečujejo „jugoslovanski“ cenzorji iattU&C«l»iCW^WWmmwniWag*:T4iMij — velika nevarnost za bolniško osobje, Profesor Bordier iz Lyona jo v sejah medi cin sive akacle -тф opozarjal na nevarnost, ki preti onim, ki eksperimentirajo z radijem Posledice so nevarneje od onih tako -zvarfiu ж-žarkov. Istotako poroča dr. Mottram iz jRadium-Iristituta“ v Londonu, kjer so na; teh posledicah zboleli trije bolniški strežniki. Pogubono-sni vpliv radija se razširja ponajveč y notranjosti človeškega telesa. Radij vpliva posebno na mozeg v hrbtenici in uničuje rdeča krvna telesca. Bor -diei je pozval medicinsko akademijo, da uvede tozadevne preiskave. V to komisijo bodo poklicali znamenite zdravnike: Beclere, Siredey, Hartmann, Oelber,t in Andre Broca. d Zveza dramatičnih odsekov (ZDO). Že na mariborskem taboru je bila ustanovljena centrala, ki naj bi vodila vse delo na naših podeželskih odrih, slično, kakor vodi Orlovska zv. delo po orlovskih odsekih. Potreba po taki centrali je bila velika. Dramatični odseki so bili vedno v skrbeh, kaj naj igrajo; kajti v par letih so preigrali vse, kar jim nudi naša skromna slovenska dramatična literatura. Prvi in glavni »«^ggggBgggggggggggggggSHSSg Moj stric in moj župnik. iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) Ko sem vse to preudarila, sem stopila nekega jutra v sobo k stricu m ga prosila, naj me pusti na obisk y Buissou. „Bolje bo, ako pišemo župniku” .naj priue sem!“ „N@ t» mogel, strici Nikdar nima vinarja na razpolago.“ „Zame ni nobena zabava,, .ves spremljati tako daleč, ReginaI“ Ni vam treba seboj, dragi saic ! Na poti bi mi bili! Sama pojdem in moja služabnica me bo spremljala a-*o dovolite,.“ „Storite torej, kakor hočete* Moj voz vas popelje do C. Tam pa že najdete koga, ki vas bo vzel seboj v Bui-sson. — Kdaj pa odpotujete ?“ »Jutri zgodaj, stric! Rada bi iz’ nenadila župnika in prenočila bora v župnišču.“ „Torej dobro! Pošljem vam vez v dveh dneh. Bodite pojutrišnjem o-ferog tretje ure popoldan spet v C. 1 Pozorno me je pogledal izpod svch namen te zveze bo torej, preskrbeti našim društvom vsako leto nekaj novih primernih iger. ZDO bo prirejala v Ljubljani in po vseh večjih krajih Slovenije režiserske in igralske tečaje ih izdajala v to stroko spadajoče spise. Čim se izvede organizacija v toliko, da bo smela nova zveza računati na zadostno število odjemalcev, bo imela vedno v zalogi šminke, lasulje in druge potrebščine, ki jih bo po nizkih cenah razpošiljala dramatičnim odsekom. V najkrajšem času bo vodstvo ZDO revidiralo vse že vpisane odseke. Ti odseki prejmejo v par dneh statistične pole in okrožnice. Posebne okrožnice prejmejo tudi vsa druga v SK.SZ včlanjena društva. V?a ona društva, ki še nimajo dramatičnih odsekov, naj te takoj ustanove in včlanijo v ZDO. Dane so vse garancije, da bo nova zveza, ki dosedaj iz raznih vzrokov ni mogla pričeti z rednim delovanjem, odslej dela tako, da bodo zadovoljni lahko vsi od seki. Odseki pa naj s pridnim delovanjem ali pa s pripravo na prihodno sezono pomagajo graditi novo organizacijo. S korajž > na delo. d Podpolkovnik v pokoju, gospod Davorin Žunkovič, znani raziskovalec na polju staroslovanskega jezikoslovja, je spisal v nemščini doslej sledeča, uvaževanja vredna dela : »Die slawische Vorzeit* (1919 — 120 K), »Etymologisches Ortsnamenlexikon« (1615 — vsak letnik 50 Ki, »Die Handschriften von Grünberg und Königinhof« in »Das Vyšehradlied« (1912 — 32 K) ter slednjič »Die Slawen, ein Urvolk Europas«. (Omenjene knjige se dobijo v samozaložbi pisatelja v Mariboru. Iz Maribora. d Volilci v Mariboru! Koruptna bankokratna demokratska stranka se sili pri sedanjih občinskih volitvah naprej in bi rada dobila po svojih Voglarjih mestno upravo v svojo roke. To je stranka, ki uganja v Beogradu v ministrstvu nezaslišane lumparije na račun davkoplačevalcev v Sloveniji. To je tista stranka, ki je kriva po svojih poslancih in mininistrih, da Slovenija ne bo dobila svoje avtonomije, kar je tudi za Maribor življenske važnosti. Pri nas se hlini demokratska stranka uradnikom, obrtnikom, hišnim posestnikom, državnim nastavljencem in delavcem, kako hoče za njih po očetovsko skrbeti. A njih mandatarji v Beogradu sklepajo zakone, ki bodo gonili uradnike v Makedonijo, pripravljajo vojsko, predpisujejo nove davke, uganjajo korupcijo, z verižništvom delajo umetno draginjo itd. Kdor hoče, da gospodarijo taki ljudje tudi v naši mestni upravi, naj glasuje za demokratsko stranko! Shod Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor se bo vršil prihodnji pondeljek 11. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Strokovne zveze v Splavarski ulici. Govorijo kandidati SLS o občinskih volitvah v Mariboru. Vabimo naše somišljenike-volilce, posebno še vse kandidate, da se sigurno udeleže zborovanja. Agitirajte od moža do moža. d Mariborski demokrati so si v laseh. „Taborova“ pisava o disciplini v stranki jasno kaže, da se cepi de- jih velikih obrvi in si zamišljen gladil brado. „Ali ste bolni, Regina?“ „Ne, stric!“ „Ljuba mala moja nečakinja“, mi je rekel in me potegnil k sebi, „sko _ rai si želim, da bi se moja želja ne uresničila.“ Zelo začudeno sem ga pogledala, kajti vedno sem za trdno mislila, da ni ničesar opazil,. Odgovorila sem mu popolnoma hladnokrvno, da ne razumem, kaj hoče reči. Prav srečno se počutim, sem inu pravila, in molila bom, da se mu vse njegove žepe izpolnijo. Prisrčno me je poljubil na čele in s!3 poslovil. Drugi dan navsezgodaj sem torej odpotovala, Blanka me je prosila, naj io vzamem seboj, pa je nisem hotela” Potoma sem premišljevala stneo -ve besede. „Vse ve! Moj Bog, kako sem zaslepljena! Toda če bi se tudi Blanka ne možiia, kaj mi to pomaga, ko pa je Pavel v njo zaljubljen in sedaj ne mo re več ljubiti druge! Ne razumom strica!“ Mislila sem, da človek ne mora knbiti dvakrat v življenju. Kaj takega mokratski gnoj na dvoje smetišč: staro in mlajše. d Na demokratski' mariborski listi pogrešamo demokratsko finančno kori-o Io, mladostnega bivšega 'ravnatelja Tomana, ki se razume na milijonske defravdacije in bi bil demokratskim mestnim očetom dokaj dobrodošel. d Kako pa to? „Tabor“ od srede piše, da je „klerikalni“ trgovec Star-čie prigovarjal na trgovskem posvetovanju trgovcem, ki so na kandidatni listi JDS, naj sprejmejo to kandidaturo. „Tabor“ od četrtka pa beleži, da je isti Starčič, ki je v sredo še delo -val ter govoril v 'JDS smislu, v četrtek pobiral podpise za „gosp .'Jursko strankoda oslabi demokrate, '.lilo čudna je taka pisava, ki je vredna le edino „Tabora.“ Med kandidate Star-eičeve gospodarske stranke prišteva „Tabor“ tudi žida Barto, ki je svojčas skupno s Pfeiferjem pomagal zapravljati slotisoče pri mestnem, gospodarskem uradu in je tast JDS kandidata trgovca Šoštariča. Cifutarija ala Bar-ta" igra gotovo pod Voglarjevo demo -bratsko klafeto, ne pa pod Starčiče-vim klerikalnim klobukom. d Volilni imeniki za mesto Maribor so somišljenikom naše stranke na vpogled pri tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni, I. nadstropje, desno. Ogleda si jih lahko od 8. do 12. in od 14. do 1H. ure. Komu ni znano, ali je vpisan v volilni imenik, ali ne, naj se potrudi. Posebno prosimo one naše volilce, ki dne 28. novembra niso volili, da se o-glasijo, d Predavanja SKSZ se bodo odslej vršila v dvorani JSZ v Splavarski ulici. V petek, dne 8. t. m. ob pol 8. uri predava dr. Jeraj. Ker ima sedaj dvo rana depo električno luč in je tudi zimski mraz že minil, pričakujemo, da bode tudi še naprej udeležba tako lepa, kakor je bila doslej Odbor. el „Materin blagoslov“, mladinska igra s petjem in plesom in burka: „v afriškem sirotišču“ se ponovi to nedeljo, 10. apr Ja ob 3., uri popoldne v Narodnem domu. d „Jadran“, društvo beguncev iz juga v Mariboru naznanja, da se vrši redni občni zbor tega društva v petek, dne 15. f. m., ob 20. uri v društvenih prostorih Pilzenske restavracije v Tattenbaehovi ulici. d Nekultura v gledališču. Obnar šanje občinstva v mestnem gledališču v Maribora je dobilo odločen izraz nekulturnosti. To se vidi zlasti pri popoldanskih predstavah. Vse polno mladih liudi si vzame stojišča, potem pa se vsedejo meni nič tebi nič na prvo prazne sedeže v parterju. Da bi odložili obleko v garderobi, na to ni še niti misliti. Ne. Ampak suknje in klobuke vzamejo nele s seboj, ampak kape in kiobuke pustijo kar na glavi in tepe ž njimi v parterju. Povrh pa še imajo pri sebi palice, s katerimi se te_-pejo in dražijo, kakor šolski otroci v medurni pavzi v šoli. Pa da bi še sedeli, kakor se spodobi olikanim lju -dem! Toda noge s prašnimi in blatnimi Čevlji devajo na fotelje in Še celo zgoraj na naslonjač. Fakini prve vrste pa sedijo kar na balustradi pred тшшиаакжпшжшмк hi bil po mojem mnenju nezaslišan, neverjeten čudež., Ko sem tako uredila srčna čutila svojih bradatih sodobnikov, so se moje misli obrnJe drugam. VeseUa sem se, da bom spet videla svojega župnika, „Objamem ga,“ sem sklenila, „in če bi bilo tudi so mo zato, da pokažem, kako malo se brigam za tiste okostele družabne predpise in kako temeljito jih preziram!“ Ko sem prišla do župnišča, urnem vstopila pri vratih, ampak sem se zmuznila skozi odprtino v živi meji, ki mi je bila znana že od zdavnaj. Po mačje sem se plazila k oknu obeda c m, kjer je v tistem čašu župnik navadno sedel pri svoiem skromnem obedu. O-kno je bilo zelo nizko, pa tako maj -ima sem bila, da sem si morala pri -staviti klado, ki je slonela ob zidu m služila za klop. Nanjo sem stopila in previdno pri bližala glavo bršljanu, ki je nagosto -obdajal okno. In videla sem svojega župnika! Sedel je pri mizi m jedel z žalo -stnim obrazom. Njegova lica so bila upadla, in so izgubila svo'o zdravo barvo, njegovi obilni beli lasje niso oili več veselo razmrščeni, kakor nek prvo vrsto. Seveda morajo ti nekulti-urani mladiči tudi jesti in oranžna® lupine metati kar po tleh. Med igro s« ti neolikane! krohotajo, kjer se jim to zazdi, v pavzi pa kričijo kar po po-4 talinsko. Ce uprava mestnega gledališča nima moči odpraviti to nekulturo, naj vsaj pri popoldanskih predstavah zapiše: predstava za fakinažo. A tudi pri večernih predstavah ni več tako, kakor je to v kulturnih gledališčih običajno. Tudi pri teh gredo sto» jiščniki sedet v prve vrste in sedijo tam civilisti in vojaki s kapo na glavi. Kaj si le more misliti oficir, ki sedi gologlav pri predstavi, v isti vrsti pa sedi na neplačanem sedežu njegov kaplar s kapo na glavi? Temu primer no se skušajo obnašati tudi dame, ki nimajo na glavi le širokih klobukov , ampak tudi Športne čepice. Da je na galerijah Še slabše, se razume. Tam pa delajo kar med igro opazke in se krohotajo pri prizorih, kjer je to najmanj umestno, tako da motijo gledalce, ki pridejo v gledališče z dobrim, namenom. Ako pride tujec gledat našega gledališča, bo imel lepe pojme kulturi mariborskih Slovencev! t Orlovski Jvestnik.4 ’Ш'о Širša okrožna odborova seja mariborskega okrožja bo v nedeljo, dne 10. aprila ob pol dveh popoldne v društvenem prostoru mariborskega Orla, Lekarniška ulica 6. — Vsak odsek naj pošlje k seji predsednika in načelnika. — Seje se udeleži izastopnik J. O. Z. — Pridite,,gotovo! — Bog živi! Predsednik. i Dopisi. Pobrežje pri Ptuju. Za blagor naše občine se v zadnjem času potegujejo in vnemajo ljudje, ki ne morejo skr beti niti za svoje družine in so navezani na druge ljudi. Lenuhi in brez-skrbneži bi nam radi dajali nau^i, — kogar naj volimo v občinski oauor. Istotako se peha naše učiteljstvo za stvari, ki ga prav malo ali pa nič ne brigajo. Učiteljstvu svetujemo samo le eno: Skrbite raje za redni in dober šolski pouk, ne pošiljajte nam deco ob rsaki priliki domov, pustite razne postranske posle, veriženje itd., saj ste sedaj dobro in baje boljše plačani kot profesorji na ptujski gimnaziji. Ako> ste že med seboj nesložni, ne posku -šajte sejati prepira med občane, sicer boste izgubili slednjo trohico spoštovanja. Tako neumni pa vendarle nismo, da bi volili v občinski odbor razne Vaše zete in taste. To naj vam situ ži v vednost in po teh navodilih se blagovolite ravnati. Bodite prepričani, da se bomo, ako nas boste ubogali., prav dobro razumeli! Ifoveiše. Ustavni o d b o r je končal on stavni načrt in se bo spremenil v zakonodajni odbor, bo povečan za 18 tt-dov in bo začel svoje delo za izena-* čenje zakonov in uprave v državi. Italijani bodo izpraznili KrE 9o 15. t. m. daj, tesno so se držali glave, da jih je bilo žalostno videti. „Ah, moj ubogi, dobri župniki“ Skočla sem s klade, planila sem v župnišče, izgubila med potom svoj klobuk in priletela kakor bomba v o-oedmeo. Zavzet je vstal župnik, njegov dobri obraz je zasijal od radosti, ko me jo zagledal, in — ne zato, da bi pokazala svoje preziranje do vseti dru žabnih predpisov, ampak ker sem bi-■a v srce ginjena, sem pohitela v njegove roke in dolgo plakala na njegovih ramenih. — Vem, da bi si bila Junona in vs© častitljive gospe zakrile obraz pred tem nedopustnim prizorom. Jaz sent tila še prekratko v šoli premisleka * da bi bila znala obvladati svoja čuv -stva. Sicer pa mislim, da le neumneži, hinavci in brezsrčneži pravijo, da ne smemo nikdar žrtvovati družabnik oblik in predpisov živim, globokim in čistim čuvstvom. „Življenje je prevara, moj dragi župnik, grda prevara!“ sem tolažila med solzami. „Tako daleč smo že, ljubo dete^ tako daleč — ? Ne ne, to ni mogoče. Dalje prihodnjič«' Volitve v reško konštituanto razpisane.. Začasna reška vlada jo sklenila, da se bodo vršile volitve v reško konštituanto dne 25. aprila. Vo-lilnili upravičencev v kronštituanto ie 13.000. Laški parlament razpuščen. Italijanska vlada je razpustila parlament. Nove volitve se bodo vršile dne 15. maja t. L Senat in parlament bodeta imela pnvo sejo dne 8, ju-■njja t, L Angleška rudarska stavka traja dalje in je prišlo po večjih rudnikih do krvavih spopadov med stavkarji, vojaštvom ter policijo. Gospodarstvo. ?? p CenaTnekaterim živilom v Mariboru. Bučno olje prodajajo na trgu na drobno liter po 48 K, na debelo 45 do 4b K. Eno jajce stane 1 K 60 vin. do 2 K. Krompir merica 10 do 14 K, ali 1 kg 1 K 20 vin. do 1 K 80 vin. §§’ g Vrednost denarja. Ameriški dolar 'stane 141 Jn pol do 142 jugoslov. kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 22 do 23 naših kron, za 100 čehoslo-vaških kron e plačati 186 jugoslovanekih kron, 100 nemških mark 230 do 233 K in, 100 laških lir stane 592 do 600 kron, g Betonsko — okroglo železo, tirad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino betonskega okroglega železa 8 do 22 mm močnega in 1Ö0 do 13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunaj -ska cesta Št, 22. g Kova konjska kužna bolezen . Na Srednjem in Gornjem Štajerskem se je v zadnjem času pojavila neka povsem nova kužna bolezen, ki je zahtevala kot žrtev na stotine 'dragoce -nih konj, ne da bi se bilo posrečilo dognati vzroke in izvor to bolezni. Kot značilen znak te nove kužne bolezni je popolno otrpnjenje prednjega trupla Ion j a. Žival ne more več požirati — kajti čeljust, jezik in goltanec so popolnoma otrpneli. Na višji živinozdra-vniški šoli na Dunaju sedaj marljivo raziskujejo učenjaki vzroke te bolezni, toda dosedaj, kakor se poroča, povsem brezuspešno. Sodjalna ideologija ‘ naših notarjev. Nastal je prepir med notarji ter med notarskimi kandidati. Bistvo tega prepira je čisto običajno in nas ne zanima popolnoma nič. To je štorija, ki se ponavlja v marsikateri hiši:1 mladi bi rad vendar že enkrat vzel gospodarstvo v lastne roke, stari bi pa rad vlekel koLkor mogoče dalje. Tega značaja je tudi prepir med notarji in notarsko zalego. Notarji imajo pa tudi svojo notarsko zbornico, to se pravi uradno društvo, ki ima dolžnost, da se poteguje za korist in poštenje vseh notarjev skupaj, ako ne stori že zadostno vsak notar sam zase. Predsednik te zbornice je stari, rodoljubni notar Hudovernik, ki je svoj čas bil tudi odbornik Ciril-Metodove družbe in je v tovarišiji s sedanjim kmetijskim ministrom pisateljeval pri „Ljubljanskem Zvonu.“ Vsekakor in vsestransko najbolj razvita glava med našimi notarji, zato so si ga pa tudi izbrali za svojega poglavarja, luč in glasilo, V velikonočni številki „Slov, Naroda® je prinesla ta notarska zbornica s podpisom svojega predsednika neko uradno „izjavo“ o položaju notarskih kandidatov. Potegne se seveda za stare in se huduje na mlade , kar ni nič čudnega. Čudni so san-d za stareli in nesocijalni nazori, kaiere razvija ta izjava. Mladi se pritožujejo: a) da morajo predolgo čakati, pre deri postanejo samostojni; b) da jih notarji preslabo plačujejo. „Zbornica“ starih odgovarja: Kdor noče čakati, naj gre 'drugam. Kdor si je izbral no-iarski poklic, je mogel že vnaprej vedeti, da bo moral čakati. Torej se mu ne godi nobena krivica. Čakati so morali tudi sedanji notarji, naj čakajo to rej tudi mladi. „Kar se plače tiče — odgovarjajo — je to stvar dogovora med šefom in kandidatom.“ Notarji mo rajo skrbeti zase in za svoje rodbine, ne, sknbeti morajo tudi za slučaj de-ianezmožnosti, da si kaj prihranijo . Torej čaj bodo kandidatje lepo tiho in z vsem zadovoljni. Tudi „uživa vsak kandidat pri svojem Selu prakso za svoj poklic, katerega bo svoj čas izvrševal,“ — Taki sp dandanes, v 20. stoletju, in po svetovni vojni socijalni nazori naših notarjev. Po njihovem mnenju bi torej nikdo ne smel stremiti, da si izboljša stanje. Saj je vedel, kako je, čemu si je pa izbral ta poklic! Stari tudi niso imeli bolje, torej naj bo slabo tudi za mlade! S takimi razlogi lahko ubiješ vsako socijalno in gospo -aarsko gibanje. Potem takem bi naši kmetje morali še delati tlako, v Bosni vladati begi, v Srbiji pa čiflnk sahi-bije. Se bolj grozen je odgovor zaradi plače. Notar je šef, kandidat njegov hlapee. Sef plača, коЦког. hoče, hlapec pa delaj, če. hočeš, pa pojdi c.rugam. Delavec je torej popohiomš brez pravice, tudi če je tako ihteti gen ten, kot so notarski kandidatu Zakaj si pa Šel v ta stan? Zakaj, si upgl, da se bo tudi notarski stan s' tolp®’ 'fe nekoliko moderniziral in spoijaliziral' Tega ne pričakuj. Notarji so Šefi, a h si delavec. Plačajo, kolikor hočejo. ti pa molči in kolni svojo usodo, Menda ga ni na Slovenskem, nobeaega drugega stanu več, kjer bis! šel upal reči take besede. V vse 'drage, pokhri; je že prodrlo vsaj nekaj sočijalhega načela. Ali nima tudi kandidat istota -ko dolžnost skrbeti za rodblpö m za pravico, da si jo ustanovi> Ali na po stane tudi on lahko istota&o, fteUnez -1 možen P Naravnost grdo je pa očitan-ie, da kandidati uživajo pri potash b ; takorekoč neko dobroto, hej? sp praktično uče. Kandidat, M že Ш jpt ab več „prakticira“, to se pravi gara za; j Šefa, je pač že dovolj izučen in дауа-dno opravlja vse delo ктШМ, »dte?: pa pobira dohodke. Izjava je v svojem . monsfrum nesooijalnbfti, _T„ prehaja v robatosti, a nost po. barabsko. 'Uradna,! tarske zbornice kol; zmerja kandidate kot _________ jih „neolikani in boljševiškl — pač najhujše očitanja, tare. izreči o kom petični njič zabičava kandidai „prekleto dolžnost Čuvati stojnost notarskega stahip“. h.jo pa, da sami s takimi takim tonom najbolj i;.„ ,3W in 'dostojnost stanu, ki' Џт ljudstvu malo ugleda. z,amo- m- imajc fin 'do -! pomis " "s1 itak v; 'Ш OKLIC. Posestniki hranilnih hnjižic nekdanje Podružnice ________ _______________ miirlkišclhe TEscempte - ШтшШ^ Maribor, sa p odvijejo, naj predlo že svoje knjižice pri Ш ti Miki pedrnž. iHTlf f®f v svrho prenosa na nove knjižice tega zaveda, in sicer najdedje do 20. aprila 1921. V na-sprotnem sim a ju se lo smatralo, da so se te vloge odpovedale v svrho takojšnjega izplačilen Vloge se led o na stroške in nevarnost vložite!jev dvignile ter shranile pri sodišču. MALA NAZNANILA ХХХХХХХХХ M X ЖШШЖШЖ Ж _ .. џ RIBJI ««k»' ш Cast mi je naznaniti cenj občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Franc Krajnc Maribor 175 Cvetlična ulica 8. 7—10 Ivan Lorber, slikarski mojster Mariboru, Vetrlniska ul 5 se priporoča cenj. občinstvu za razna slikarska in pleskarska d*la, kot slikanje sob, napisov itd Delo solidno! Postrežba točna, cene zmerne! 3—5 174 Ceno feypite Ä kS 120-—, 190-—, 230—, moške ■podnje hlače K 80'— in 88-—, srajce pisana ali bela K I2O- , !45‘—, 1701—, hlačevina I26 cm široka 1 m K 70*— do 148-—, uiavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45*—, 48-—, oksford, dober 1 m S 40'—, 46-—, rujavo platno I m 34-— do 40-—, šifoni, flni I m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66-— /2'—, 85-—, glavni robci, lepi i K 30*—, 36 —, 42*—, konjske strange 1 par K 24'—, 36-—, j8-—, 44-—, uzde navadne in pletene K I5 —, 17'—, vrvi za verilo, zidarje, tesarje in seno; ležni-gumi plašč, angleški kron I20*—, žamet rižast, črn, rujav n zelene barve za moške oblete 1 m K 130-— do 145-—, to-detno milo, žepna zrcala, britve, ■ože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi з!ошј Gniušsk, tarjtar, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 n Ш X X в % X Ж X Ж Ж X X X X X X ledi v svojo lastno hišo v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 prodam veliko zalogo manufakturnega blaga, perila, robcev, nogavic itd. po zelo znižani ceni. Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago za malo denarja, naj si blagovoli vse nabaviti v trgovini J. N Л oitarič ИггШег, Gosposki utici 5- 171 8-7 Sir Ж X X X X X X X X X X > 4 Ш X X X Inwrlr«*te t? И u M K M Ш M H H M Џ u H __ _______________________________ M Spodnještajer: Stolna ulica štev. 6. ika ljudski v Mariboru posojilnica reg. zadr. z пеош. zav. 1 UST ШГ Cbrestuje vloge ISO % isa 41/4«/o | Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186 brezplačno. 5 3 Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. j Remsi in lnv»15d»i d&veh plsfccwrjaa? p © soji Inf (ES®, sazna. | po najnižjih cenah se dobi v lekarni „pri sv. Arehu“ 4-4f MARIBOR, GLAVNI TRG 20. Ih LIVARNA ZA ZVONOVE IN KOVINE POPREJ DENZELN SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVI izdeluje surove litve v vseh kovinah in zib; vinah (bron, medenina, aluminij, itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI 5Ш1ШШ Vsa oprema za žglinice, kletarstva, pivovarni, opreme za plin in vodovod, oprem® za cevi, p рч za pivo, uteži iz medenme asf-nega izdelka. Pupravljalnica za brizgalne itd. 4t Inž. I. S H. MM. Ш (Pleteno pohištvo, stojala m cvetlice, g sprehajalne palice, pipe za sode, f • galanterijo in razno drobnarijo ~ priporočata na debelo in drobno Baloh & Rosina, Maribor, 177