ALUMINIJ
Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo
MAJ 2011
Uprava str. 4-5
Strateška komerciala str. 6-7 Priznanja str. 10 Odkrivanje spomenika str. 12 Po poklicu sem str. 13 Intervju z Danilom Toplekom str. 14-19 Reportaža - Viktor Gojkovič str. 26-27 Anodarji str. 34
Iz vsebine
4—5 Uprava
6—7 Strateška komerciala
8	Iz proizvodnje
9	SIMIT
10	Priznanja
11	Izjave sodelavcev
12	Odkrivanje spomenika
13	Po poklicu sem 14-19 Intervju
20-21 Teorija izbire
22	Test hitre hoje
23	Društvo vzdrževalcev Slovenije
24	Fotografije meseca
25	Postanek 26-27 Reportaža 28-29 Kolumna 30-31 Letovanje 32-33 Fotoreportaža
34	Anodarji
35	Križanka
Na naslovnici je aluminijasti prstan, ki ga je Danilo Toplek prejel v zahvalo za dolgoletno vodenje Taluma.
Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 112, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: darko.ferlinc@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov.
Uredniški odbor: Darko Ferlinc, glavni urednik, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Aleksandra Jelušič, članice, ter Srdan Mohorič, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak, oblikovanje: Darko Ferlinc, avtor naslovnice: Srdan Mohorič. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor, tisk: Bezjak tisk, Maribor.
UVODNIK
ALUMINIJ številka 5, stran 3
Legenda
DARKO FERLINC
GLAVNI UREDNIK
Novica, da je mag. Danilo Top-lek odstopil s položaja predsednika Uprave Taluma, je stara že več kot mesec dni, torej ni več novica. To se je zgodilo 19. aprila, ko smo že pripravili aprilsko številko Aluminija, zato novice v njej nismo objavili. Seveda je tudi v majski številki ne bomo. Moram pa zapisati, da bomo letnico 2011 morali vnesti v vrsto tako imenovanih prelomnic v zgodovini Taluma. V tem letu je zdaj že nekdanji predsednik Uprave Danilo Toplek stopil med legende. Čeprav legende največkrat niso preveč žive, bo za Topleka veljalo, da je živa legenda. Legendarni predsednik Uprave Taluma. Mislim pa, da mu bomo rekli kar legendarni direktor. Tak bo ostal za svoje sodelavce, prijatelje in tudi svoje nasprotnike ali sovražnike.
Kaj je bilo v preteklosti dobrega in kaj malo manj dobrega, nam bo Toplek povedal v intervjuju, ki smo ga z njim pripravili v tej številki.
Po 27 letih smo torej dobili novega vodjo Taluma, ki je, kot pravi sam, že začel delati s polno paro. Kar je seveda popolnoma razumljivo, saj ni veliko časa za dolgotrajna razmišljanja, brezplodna razpravljanja in predolgo čakanje na odločitve. Sposobnost za hitro in učinkovito odločanje pa je prav tista lastnost, ki bi jo človek na takem položaju moral imeti. Marko Drobnič je postal predsednik Uprave Taluma kot
mlad, prodoren, pronicljiv in sposoben človek. V letih, kar je zaposlen v Talumu, je dokazal, da zmore reševati tudi najtežje naloge. Čas pa bo pokazal, kako bo njegovo vodenje vplivalo na razvoj tovarne. Mislim, da mu velika večina talumovcev popolnoma zaupa. In to je vsekakor dober znak.
V	elektrolizi C zaganjamo še zadnje peči, kar pomeni, da bomo kmalu ponovno začeli proizvajati primarni aluminij s polno zmogljivostjo. To nas lahko navdaja z optimizmom. Pa ne s pretiranim. Minimalni čisti dobiček, ki smo ga pridelali v letu 2010, še ne pomeni, da je Talum popolnoma izšel iz krize. Se bo treba veliko delati in še bo treba čakati na boljše razmere v svetu in predvsem v Sloveniji.
Posamezne odvisne družbe pospešeno iščejo svoje »mesto pod soncem«. Trudijo se pridobiti nove kupce izdelkov in uporabnike storitev. V zvezi s tem potekajo različne aktivnosti, od tiskanja propagandnih materialov do sodelovanja na različnih sejmih. Imam občutek, da Talum in s tem vse njegove družbe ponovno pridobivajo pozitivno podobo v očeh različnih javnosti.
V	reportaži predstavljamo Viktorja Gojkoviča, akademskega kiparja, ki je ponovno izdelal doprsni kip Borisa Kidriča, ki smo ga svečano ponovno odkrili v petek, 20. maja. Kako je bilo na
odkritju spomenika, bomo zapisali v posebnem prispevku.
Fontana pred upravno zgradbo spet deluje. Urejena in lepa.
Maja smo imeli veliko obiskov. Večina šol po Sloveniji pač organizira ekskurzije v predzadnjem mesecu pouka. Res je, da bi za večino mladenk in mladeničev, ki so nas obiskali, vsaj po njihovem zanimanju za proizvodnjo sodeč, lahko rekli, da niso ravno preveč nadebudni, toda vsi po vrsti so bili navdušeni nad urejenostjo tovarne. Profesorji pa pravijo, da smo ena redkih tovarn v Sloveniji, kjer se še lahko vidi proizvodnja. In to daje neki čuden občutek. Govori o neki čudni realnosti v Sloveniji. Posebne pozornosti so seveda deležni študenti fakultete za metalurgijo iz Ljubljane, ki pa jim je obisk pri nas morda že nekoliko premalo, da bi lahko spoznali vse, kar bi želeli. Mislim seveda na proizvodne procese v naših različnih delovnih okoljih.
Začel sem s Toplekom, pa naj z njim ta uvodnik tudi končam. Po 13. maju bi mu lahko rekli tudi »gospodar prstanov«. V zahvalo za skoraj 27-letno vodenje Talu-ma smo mu poklonili aluminijast prstan. Ni čarovniški. Lahko ga vrtiš na prstu, kolikor hočeš, pa se ne bo zgodilo nič. Morda je malo bolj čarovniški njegov lastnik. Nekatere njegove poteze so se zdele kot kake male čarovnije.
»..., da bomo letnico 2011 morali vnesti v vrsto tako imenovanih prelomnic v zgodovini Taluma.«
UPRAVA
ALUMINIJ številka 5, stran 4
S polno paro od prvega dne
MARKO DROBNIC
FOTO: SRDAN MOHORIČ
-Hi
Predsednik Uprave Taluma Marko Drobnič
Ko v državi nastopi nova vlada, jo ponavadi pustijo 100 dni pri miru. Ali kot novi predsednik Uprave Taluma že delaš s polno paro? So misli že popolnoma urejene?
V gospodarstvu, kjer se ukvarjamo z realnimi problemi in izzivi, ni časa za polemiziranje ali počivanje. Zato se tudi težko primerjam z zgornjo navedbo, predvsem pa se ne morem in ne
želim primerjati s tistimi, ki jih pustijo pri miru. Pa tudi sicer ne vidim možnosti za primerjavo, ker imamo v industriji jasno postavljene merljive cilje, ki jih je treba realizirati. Torej: s polno paro od prvega dne naprej, tako kot sem to počel do sedaj.
Cilji Taluma ostajajo isti. Definirani so bili predvsem z reorganizacijo, ki si jo vodil. Kakšen bo tvoj način vodenja? V čem boš
drugačen od prejšnjega predsednika?
Vsak človek je osebnost zase. Ne želim se primerjati z nikomer, sem pač tak, kot sem, in to bo s sabo prineslo tudi svojstven način vodenja.
Na kakšni poti je Talum ta trenutek? Vidimo luč na koncu predora?
Talum je na poti prestrukturiranja. Reorganizacija, ki smo jo zasnovali, daje prve rezultate, pot do končnih ciljev in učinkov pa bo se dolga in naporna. Sploh zaradi težavne situacije, v kateri je trenutno aluminijska industrija, in dodatno se zaradi nasih težav z nekonkurenčnimi pogoji pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo.
Znanje, okolje in izkusnje, ki jih v Talumu imamo, ponujajo veliko izzivov in priložnosti. Ko jih prepoznamo, je treba za vsako izmed njih poiskati luč na koncu predora. Kdor tega ne zmore, ni »pravi«. Težave z lučmi imajo tisti, ki se jim noč ne konča, ker se preveč ukvarjajo sami s sabo namesto s priložnostmi, ki jim jih okolje ponuja. Jaz težav z dolgimi nočmi nimam - rad vstajam zgodaj in se potem s svejkovskim optimizmom podam v vsak nov dan novim izzivom naproti. □
Kako ohraniti planet Zemljo in lepo (pre)živeti?
ZLATKO CUS
FOTO: SRDAN MOHORIČ
V že tako težavnem stanju evropske aluminijske industrije sta dodatno negotovost povzročila se nedavni potres na Japonskem in s tem povezano vprasanje nadaljnje uporabe jedrskih elektrarn. Sam kot energetik menim, da je jedrska energija za EU nujna za ohranjanje gospodarske rasti in ne znam si predstavljati, da bi se ji Francija lahko odpovedala. Seveda bi bilo idealno, če bi lahko
vso energijo pridobivali iz obnovljivih virov in nam ob tem ne bi bilo treba posegati v naravo.
Teoretično izhodisče naravo-varstvenikov je seveda pravilno, vendar se v isti sapi vsi zavzemajo za poceni energente, varne in udobne avtomobile, ekolosko pridelano hrano ... A vsak račun je treba enkrat plačati. Si znamo predstavljati, koliko Zemljanov lahko prehrani nas
Član Uprave za tehnično razvojno področje dr. Zlatko Čuš
ALUMINIJ številka 5, stran 5
planet z ekološko pridelavo hrane? Koliko ljudi bi bilo spet pripravljeno živeti ob samo eni 40 W žarnici v sobi? Včasih se vprašam, ali smo mi, ki se utrujamo v tovarnah, sploh še normalni. Ali ima to še sploh smisel? Ali ne bi bilo idealno
prestopiti od uničevalcev narave in planeta na drugo stran, k rešiteljem? Si lahko zamislite! Strategijo rešitve tega planeta pišem na računalnik v pozimi lepo ogrevani in poleti klimatizirani pisarni ob poslušanju
glasbe in rahlo nezadovoljen, ker so mi iz proračuna nakazali prenizko plačo in me spet uvrstili na seznam udeležencev konference o racionalni rabi energije, in to ravno sedaj, ko nimam časa potovati na drugi konec sveta. Znanstveno ugo-
tovim, da je treba uničevalcem narave vendarle dopovedati, da elektrika prihaja iz vtičnice, hrana iz hladilnika, gorivo iz bencinske črpalke, varni avtomobili iz avtosalona .. ..□
Krog je sklenjen
Član Uprave za ekonomsko področje, mag. Franc Visenjak
FRANC VISENJAK
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Teče že peti mesec, ko poslujemo v novi organizaciji. Največje spremembe so na področju notranjih ekonomskih odnosov, zato so v tem prehodnem času morale strokovne službe, ki se jih ta področja dotikajo, vložiti več napora kot prej, ko je poslovanje potekalo po ustaljenih postopkih. Praktično je spremenjen informacijski sistem, ki je podlaga za vse preostale procese. Se vedno je treba imeti potrpljenje, kajti zastavljeni cilji o novih podatkih za vodenje bodo uresničeni postopno. Po drugi strani pa Talum posluje enako kot prejšnja leta. Tu sta nabavni in prodajni trg in tu so vsi proizvodni problemi. Na nabavnem in prodajnem trgu delujemo kot enovito podjetje, tako da dobavitelji in kupci ne čutijo, kako se mi na novo organiziramo. To je dobro, saj njih ne zanima drugega kot denar za plačilo nabavljenih surovin in kakovostni proizvodi po ugodnejši ceni, kot jo ima konkurenca.
Zdaj pa je krog sklenjen. To je realnost. Končni proizvod mora biti takšen, da ga kupec lahko uporabi naprej v svoji proizvodnji in naredi takšen proizvod, ki mu daje dobiček in preživetje. To je kruta ekonomija, ki nas spravlja v skrbi in je smisel delovanja.
V dejanskem poslovanju prve štiri mesece se nam je na področju proizvodnje godilo to, kar smo si postavili v letnem planu poslovanja. Naredili smo celo za 3 odstotke več blagovne proizvodnje, kot smo planirali. Proizvodnje ne obvladujemo na izpa-rilnikih in ulitkih. Drugače je na področju prodaje, kjer smo prodali manj, kot smo načrtovali, in to vrednostno in količinsko. V primerjavi z lanskoletnimi podatki je seveda bolje. Vse to pa še ne da popolne slike, če ne povemo, kaj nam vse to prinese ali kaj pove čisti rezultat. Danes imamo vsi dostop do informacij o ceni aluminija na borzi. Prepričan sem, da ima večina zaposlenih v Talumu
občutek, da je LME dober in da nam omogoča solidno poslovanje. To je v svetovnem merilu mogoče res. Vendar je Talumova stroškovna kalkulacija zelo drugačna od svetovne. V prvih treh mesecih je bil razkorak med borzno in našo stroškovno ceno 179 evrov na tono aluminija. Ko pogledamo, kaj je tisto, kar nas oddaljuje od normalnega poslovanja, je samo ena postavka, ki je
mnogo večja kot pri drugih. Talum s tako visoko ceno elektrike, kot jo ima, na drugih postavkah kalkulacije ne more prihraniti toliko, da bi bilo poslovanje uspešno. To težavo smo dolžni razložiti našim lastnikom, ki so istočasno lastniki dobaviteljev elektrike.
Upam, da bodo odgovorni do svoje lastnine, ki ni zanemarljivo majhna. □
SLU@BE
ALUMINIJ številka 5, stran 6
Predstavitev organiziranosti in delovanja Strate{ke komerciale
Z začetkom leta je Talum prešel na novo obliko organiziranosti. Sprememba in posledično predvsem prerazporeditve sodelavcev so na začetku prinesle nekaj zmede, v zadnjem času pa se položaj postopoma umirja in ureja.
ZVONE BANKO
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Zvone Banko, vodja Strateške komerciale
V zraku se vedno visijo vprašanja, zakaj smo se tega projekta lotili, kaj je prinesel, kaj bo prinesel, ali nam je bilo to potrebno ... Sam opažam, da so prerazporeditve relativno velikega števila strokovnih sodelavcev in obsežna izvedba usposabljanj odprle številna vprašanja. Porodile so se ideje, kako spremeniti in kako izboljšati vpeljane postopke, nova delitev odgovornosti pa postopoma na pozitiven način spreminja razmišljanja zaposlenih.
merciala, v kateri smo si kot svoje poslanstvo predpisali odgovornosti za naslednja poslovna področja:
Sklepanje komercialnih pogodb koncerna:
-	pogodbe za nabavo strateških surovin (npr. glinica v povezavi s prodajo drogov ...),
-	dogovarjanje cenikov z grosisti (npr. za materiale splošne porabe ...).
Določanje komercialne politike koncerna in nadzor nad njenim izvajanjem:
-	plačilni roki,
-	določanje dopustnih ravni tveganja in nadzor nad njimi na podlagi bonitet poslovnih partnerjev.
Nadzor nad komercialnimi pogodbami:
-	spremljanje materialnih tokov glavnih surovin (različne vrste in izvori aluminija),
-	spremljanje doseženih premij na fizičnem in terminskem trgu.
Spremljanje in pravilno izvajanje zakonskih predpisov:
-	obvladovanje carinskih predpisov in izvajanje aktivnosti pooblaščenega izvoznika,
-	obvladovanje predpisov AEO, mednarodne trgovine ....
Omejen obseg prodaje na trgu:
-	prodaja za odvisne družbe, ki področja prodaje ne bodo razvijale v okviru lastnih aktivnosti (Rondelice, drogovi, ogljikovi materiali ...).
Komercialno področje Taluma je organizacijsko in odgovornostno bistveno spremenjeno. Iz nekdanjega Marketinga in Službe za nabavo je nastala Strateška ko-
Ocenjevanje in varovanje tvegaj:
-	nihanja borznih cen,
-	plačilna nedisciplina.
Omejen obseg nabave na trgu:
- nabava glavnih surovin (legirni dodatki) in pomožnih materialov za potrebe proizvodnje.
ALUMINIJ številka 5, stran 7
Z leve: Francka Zajsek, Miran Lipovac, Irena Levanlč, Gregor Zečevic, Nina Verdenlk, Silva Sumenjak, Metka Skaza, Zvone Banko, Jasna Babic Čuš, Olga Kampl, Alenka Smigoc Vinko, Lidija Verdenik in Natalija Vuk Klemenčič
Upravljanje infrastrukture koncema:
-	obvladovanje fizičnega stanja in pravnega statusa infrastrukture,
-	sklepanje najemniških pogodb,
-	zaračunavanje najemnin in stroškov za vzdrževanje infrastrukture.
Mentorstvo pri izvajanju komercialnih poslov odvisnih družb:
-	prenos potrebnih komercialnih znanj in informacij v odvisne družbe,
-	sodelovanje pri sklepanju pogodb (po potrebi).
Upravljanje parametrov poslovnega informacijskega sistema:
-	šifrant kupcev in dobaviteljev,
-	šifrant glavnih surovin in prodajnih artiklov.
Strateška komerciala se torej neposredno ne ukvarja z nabavo
vzdrževalniškega, potrošnega ali drugega specifičnega materiala, saj so za to področje potrebna posebna strokovna znanja. Za tovrstno nabavo je odgovorna odvisna družba Storitve in inženiring, d. o. o., ki zaposluje tehnologe oziroma inženirje s potrebno strokovnostjo.
Tudi velik del prodaje aluminijskih proizvodov skupaj z odgovornostjo za nabavo odpadnega aluminija sta se preselila na področje del neodvisnih družb.
Odločitev o decentralizaciji ni bila sprejeta kar tako. Pri sklepanju pogodb in doseganju pozitivnih poslovnih učinkov so potrebna specifična tehnično-tehnološka znanja, ki jih obvladujejo strokovnjaki v proizvodnih odvisnih družbah:
- npr. ponudbe za ulitke in iz-parilnike se izdelujejo individualno, na podlagi predkalku-lacije lastne cene artikla, ka-
terega proizvodnja še ni vpeljana in jo je treba razviti po pridobljenem poslu;
- za livarske zlitine je treba dobaviti ustrezno surovino, npr. odpadni aluminij, iz katerega je mogoče proizvesti in prodati izdelek z dobičkom.
Verjamemo, da se bo pozitivni učinek decentralizacije prodaje kazal tudi pri večanju števila dobrih prodajnikov, ki bodo izšli iz proizvodnih okolij in se bodo
postopoma usposobili za delo na trgu.
Glavna funkcija Strateške komerciale je poleg klasične nabave ali prodaje predvsem nudenje strokovne podpore odvisnim družbam. Da bi odpreme prodajnih proizvodov ali dobave kupljenih artiklov potekale gladko, brez zastojev, je treba vzdrževati zahtevni sistem. Ta temelji na pravilih, ki smo jih ob upoštevanju številnih zakonskih, carin-
skih, meddržavnih in drugih regulativ zastavili sami.
Predpisi in pravila poslovanja se žal nenehno spreminjajo, zato je te spremembe treba spremljati. Zaznajo in pravilno vključijo v izgrajeni sistem pa jih lahko le strokovno zelo usposobljeni sodelavci. Obseg potrebnega znanja in dela za izvedbo tovrstnih poslov je izredno težko izmeriti, v nekaterih delovnih okoljih pa tega početja sploh ni mogoče zaznati.
Spremljanje uspešnosti poslovanja postaja v Talumu vedno pomembnejša tema. Posledično se bo vse, tudi naše storitve, ocenjevalo predvsem prek stroškov uporabnikov storitev. V prihodnje bo zagotovo treba najti zdravo mero sodelovanja med storitvenimi in proizvodnimi delovnimi okolji na način, ki bo ob sprejemljivih stroških storitev na enoto proizvoda zagotavljal zadovoljivo kakovost storitev. □
ODVISNE DRU@BE
ALUMINIJ številka 5, stran 8
Nagibna naprava za odstranjevanje kriolitne kopeli z anodnega ostanka na robotu
Januarja 2011 smo v družbi Aluminij, d. o. o., skupaj z družbo Servis in inženiring, d. o. o., zaceli aktivnosti pri projektu Nagibna naprava za odstranjevanje kriolitne kopeli z anodnega ostanka na robotu -čiščenje 2.
BOGDAN LUKMAN
FOTO: BOGDAN LUKMAN
Potrebo po iskanju rešitve smo zaznali že v letih pred nastopom gospodarske krize, ob nastopu izrednih gospodarskih razmer tudi v Talumu pa smo bili prisiljeni zmanjšati že začete aktivnosti in jih deloma celo ustaviti. Ugotavljali smo lahko le, kako se problema lotiti in v kakšni meri si izdelavo naprave lahko privoščimo, ter izdelali idejno dokumentacijo.
Po odločitvi za ponovni zagon peči v elektrolizi smo obudili tudi aktivnosti za izdelavo nagibne naprave za odstranjevanje krio-litne kopeli z anodnega ostanka na robotu. Pripravili smo dokumentacijo za izdelavo naprave, elektokrmilje in vse potrebne povezave v obstoječe sisteme robota.
Napravo so izdelali in strojno montažo izvedli v družbi Servis in inženiring, d. o. o., elektro in krmilni del sta bila izvedena v sodelovanju s skupino za vzdrževanje družbe Aluminij, skupino za vzdrževanje anod in
skupino za vzdrževanje avtomatskih naprav iz družbe Servis in inženiring.
Po uspešni montaži smo vsi malo nestrpno pričakovali rezultate preizkusa, ki je potrdil zastavljene cilje:
-	avtomatizacija tretje faze odstranjevanja kopeli,
-	izničenje oziroma zmanjšanje fizičnega (ročnega) dela na enega operaterja (višja produktivnost, nižji stroški delovne operacije),
-	izboljšanje čistosti anodnega ostanka pred reciklažo.
Po končanem preizkusu in v fazi preizkusnega delovanja je bilo treba urediti še manjše pomanjkljivosti, izvesti odpraševanje, dokončati servisni podest in pripraviti vse potrebno za pregled naprave za izdajo obratovalnega dovoljenja; pregled so opravili naši varnostni inženirji in predstavnik IVD Maribor. Naprava je od 30. marca 2011 redno vključena v proizvodni proces. □
Nagibna naprava pri stresanju kriolita
Nagibna naprava, vpenjanje anodnega ostanka s kriolitom
Pogled na zgornji del nagibne naprave in servisni podest
RAZVOJ
ALUMINIJ številka 5, stran 9
Podpis družbene pogodbe
in ustanovna skupščina RC SIMIT, d. o. o.
(Sodobni materiali in inovativne tehnologije)
V sredo, 20. aprila, so direktorji družb, ki so s skupnim konzorcijem sodelovali in bili uspešni na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za ustanovitev razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, v Talumu v Kidričevem podpisali družbeno pogodbo, s katero bodo ustanovili skupno družbo RC SIMIT, razvojni center za sodobne materiale in tehnologije, d. o. o.
BRANE KOŽUH
FOTO: SRDAN MOHORIČ
V novi družbi bomo raziskovali in razvijali nove materiale in tehnologije za njihovo uporabo v različnih proizvodih. Nova družba si je z uspešnostjo na javnem razpisu del sredstev, potrebnih za delovanje, pridobila iz evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek sredstev pa bo zaslužila s prodajo svojih storitev. Družbeniki nove družbe RC SIMIT, d. o. o., so Talum iz Kidričevega, Cimos iz Kopra, Iskra ISD iz Kranja, LTH Ulitki iz Škofje Loke, Swaty-Comet iz Maribora, Unior iz Zreč, Amit iz Ljubljane, Ortotip iz Maribora, Robotech iz Šmarja pri Jelšah, TC Livarstvo iz Ljubljane, HTS IC iz Ljubljane, Tecos iz Celja, Zavod za livarstvo iz Ljubljane in Tel-kom - OT iz Pesnice pri Mariboru. Družbi bosta pri svojih raziskavah v pomoč dva vidna, mednarodno uveljavljena javna zavoda, in to Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Težišče raziskovalne dejavnosti nove družbe bo usmerjeno v raziskave in razvoj postopkov recikliranja odpadnega aluminija, v razvoj novih, sodobnih in ekološko sprejemljivih materialov, brusnih sredstev, v razvoj
novih procesov in tehnologij na področjih livarstva, hladnega in vročega preoblikovanja kovin, mehanske obdelave kovin, gradnje orodij in strojev, v razvoj robotike in hitrega izdelovanja prototipov.
Sedež družbe bo v Kidričevem. Svojo dejavnost bo opravljala v dvanajstih poslovnih enotah, v katerih bo skupaj zaposlenih 45 raziskovalcev. Družbeniki so poleg podpisa družbene pogodbe podpisali še sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih družbenikov v družbi RC SIMIT, d. o. o., imenovali direktorja družbe, člane odbora družbenikov in sprejeli vrsto sklepov, ki so za delovanje družbe nujno potrebni. Za direktorja družbe so imenovali Braneta Kožuha iz Taluma, ki bo novo družbo vodil v mandatnem obdobju dveh let.n
Podpis pogodbe
Predsednik Uprave Marko Drobnič pri podpisu pogodbe
PRIZNANJE
ALUMINIJ številka 5, stran 10
Danilo Toplek dobil	Gospodar
■	■ V ■	■	■	I
najvišje priznanje	prstanov mesta Ptuja
UREDNIŠTVO ALUMINIJA	DARKO FERLINC
FOTO: ČRTOMIR GOZNIK	FOTO: SRDAN MOHORIČ
Mag. Danilo Toplek prejema priznanje od župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana
V Mestni hiši na Ptuju je 12. maja 2011 ptujski župan dr. Štefan Celan pripravil sprejem za mag. Danila Topleka in mu za uspešno vodenje družbe Talum podelil najvišje priznanje mesta Ptuja, veliko statuo mestne občine. V povabilu je med drugim zapisal:
»Novica o vasem odstopu s položaja predsednika družbe Talum je bila precejšnje presenečenje, se zlasti, če pomislimo, da ste družbo Talum več kot uspešno vodili polnih šestindvajset let. Odločitev za ta korak najbrž ni bila lahka, vendar, kot sami pojasnjujete, sestavni del že dlje trajajoče organizacijske in kadrovske prenove družbe Talum. Res smo lahko ponosni, da ima Ptuj v svojih sredinah ljudi -gospodarstvenike, ki ste s svojim znanjem, vizionarstvom in ob-
čutkom za soljudi uspešno vodili velike gospodarske subjekte ter s strategijo razvoja zagotavljali visokokakovostne storitve in izdelke, pospeševali gospodarski razvoj v širši regiji, zagotavljali socialno varnost številnim družinam in nenazadnje dajali izjemen pomen družbeni odgovornosti podjetja, kar se je izražalo v podporah različnim projektom tako na lokalnem kakor tudi širšem območju Slovenije. Kljub vaši odločitvi o odhodu s položaja predsednika družbe verjamemo, da boste svoje bogato znanje in izjemne izkušnje prenašali na svoje mlajše kolege in v soodvisnosti še naprej gradili uspešno razvojno pot družbe Talum.«
Ob prejemu priznanja mu iskreno čestitamo tudi mi.n
V petek, 13. maja, smo se skromno, pa vendarle prijetno zahvalili dosedanjemu predsedniku Uprave mag. Danilu Topleku za skoraj 27-letno vodenje Taluma. Lahko rečemo, da je bil na tem položaju večino svoje delovne dobe. V življenje in razvoj Talu-ma je, seveda s svojimi sodelavci, prinesel odločilne spremembe. Z njegovim prihodom na vrh Taluma se je ta začel resnično razvijati in modernizirati. Začeli smo modernizirati proizvodnjo primarnega aluminija, tovarno pa spreminjati v park. Prej črna in umazana »fabrika« je postala čista in urejena.
Toplek je že nekajkrat pojasnil, zakaj odhaja s položaja predsednika. Ce le na kratko ponovim, so razlogi za to v že dalj časa trajajoči kadrovski politiki in reorganizaciji družbe. Glavna poanta vsega pa je dati priložnost mlajšim. Postavitev Marka Drobniča na mesto pomočnika predsedni-
ka je to že nekaj časa nakazovala.
V zahvalo za tako dolgo in uspešno delo na položaju predsednika Uprave smo se Danilu Topleku zahvalili s prstanom, izdelanim iz aluminija. Krasi ga črni kamen oniks, ki bojda prinaša veselje in razbremenjuje telo in dušo. Aluminij pa, kar že vemo, ustvarja lahkoto prihodnosti. Prstane ponavadi dobijo velikani. Velikani košarke v ameriški ligi NBA na primer. Dobijo ga tudi najboljši slovenski gledališki igralci na Borštnikovem srečanju. In dobil ga je tudi naš velikan.
Kot sem zapisal že v uvodniku, prstan ni čarovniški. Z vrtenjem okoli prsta ne prinaša ničesar. Tudi na prstu se ga ne da nositi. Bo pa krasil kako Toplekovo vitrino in stal ob drugih priznanjih, ki jih je sedaj že nekdanji predsednik prejel za svoje nadvse uspešno delo.n
Črni oriiks pn aia veieljt, fa;bre<iienjuje iclo In dušo V odnoie vnaia hiumoriijo.
Aluminij pa LLitvjii>3 .Ljhfcoto prihodnosti"
NAŠI SODELAVCI
ALUMINIJ številka 5, stran 11
V novem delovnem okolju
Zaradi reorganizacije, ki smo jo zaceli na začetku letošnjega leta, so morali nekateri zamenjati svoje delovno okolje. Kako se tam počutijo, so nam zaupali v svojih izjavah.
FOTO: SRDAN MOHORIC
Irena Širovnik
Spremembe, spremembe, spremembe ... Živimo v dinamičnem svetu, ki se nenehno spreminja. Spremembe so postale del našega vsakdanjika in z njimi se moramo soočiti. Z novim letom sem postala sodelavka novega kolektiva, družbe Talum Rondelice. Pravzaprav lahko rečem, da so občutki krasni. Novi sodelavci so spoštljivi, prijazni in razumevajoči. Vse je enkratno. Svojo izjavo bom končala z mislijo: »Človek vedno najde tisto, kar pričakuje, da bo našel.«
Jožica Novak
Če bi se morala o svoji selitvi iz upravne zgradbe odločati na referendumu, bi bila odločitev zelo težka. Tako pa po prvih nekaj ponovoletnih dneh hoje po potki skozi gozd do obrata Ron-delic, ko so bili občutki res še malo mešani, lahko samo rečem: dobrodošla sprememba, na katero se z lahkoto privadiš. Delovno okolje je prijetno, predvsem pa so dobri sodelavci, ki so prepolni pozitivne energije.
Irena Kralj
Reorganizacija je meni in drugim prinesla spremembe, ki pa jih v začetku nekako nisem mogla sprejeti. Občutki so bili mešani in ni bilo lahko. Kako zapustiti
upravno zgradbo, sodelavce, s katerimi sem preživela več, z drugimi manj skupnih let, saj sem vendar v tej tovarni že polnih 35 let?
Sedaj si ne postavljam več vprašanj, zakaj. Se je pač moralo zgoditi in zgodilo se je dobro, saj sem bila v novem delovnem okolju, med novimi sodelavci lepo sprejeta in v njihovem okolju se res odlično počutim. Upam, da bo tako tudi ostalo.
Andrej Brumen
Marca sem bil seznanjen s spremembo delovnega mesta. Do tedaj sem delal v Strateški komerciali na področju nabave glavnih in pomožnih surovin za izdelavo aluminija, od aprila pa v družbi Talum Servis in inženiring opravljam dela trženja storitev za podjetja zunaj koncerna Talum, d. d. Skrbel bom tudi za materiale za predstavitve družbe na internetnih straneh in za njene kataloge.
Iz upravnega poslopja sem se preselil v prostore družbe Talum Servis in inženiring. Ker sem v dveh letih in pol, kolikor delam v Talumu, spoznal že kar nekaj sodelavcev iz družbe Talum Servis in Inženiring, prehod ni bil tako težak. Novi sodelavci so me lepo sprejeli, tako da se v tem okolju dobro počutim. V svoji delovni dobi sem spremenil že kar nekaj delovnih področij, kar mi prestavlja vedno nove izzive. □
Irena Širovnik
Jožica Novak
Irena Kralj
Andrej Brumen
__ALUMINIJ številka 5, stran 12
SLOVESNOST
Ponovno odkritje spomenika Borisu Kidri~u
ali tatovi zgodovine
V petek, 20. maja, smo pred Talumovo upravno zgradbo ponovno odkrili spomenik Borisu Kidriču. Za dogodek je bilo poslanih veliko vabil, ljudi smo obveščali tudi s plakati, kljub vsemu pa nismo pričakovali tako številčne udeležbe. Še vedno je torej veliko ljudi, ki jim zgodovina in ponos še nekaj pomenita.
DARKO FERLINC
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Poleg zaposlenih v Talumu smo bili veseli predvsem naši upokojencev in krajanov. Vsi pa smo se veselili ponovne priložnosti za druženje, za pogovor, za izmenjavo tistih najpomembnejših vprašanj, kot je Kako si kaj? Pihalni orkester je igral korac-nice in partizanske pesmi že dvajset minut pred prireditvijo. Slovesnost je bila skromna, predvsem pa kratka. Kot se spodobi. Povezovalec programa je zaradi odsotnosti predsednika Uprave Marka Drobnica prebral njegovo pismo. V njem je predsednik poudarjal predvsem odnos do zgodovine, ki je z odtujitvijo doprsnega kipa vsekakor na nizki ravni.
Glavni govornik je bil mag. Danilo Toplek. Naj povemo, da je prav on pozval župana obcine Kiricevo k slovesni vrnitvi doprsnega kipa na svoje mesto in s tem krajanom Kidricevega in vsem obcanom. Ponovno odkritje naj bi torej izvedli skupaj z obcino. V odgovoru, ki ga je poslal župan, je bilo zapisano, da pac ni pravi cas za take slovesnosti. Da se je zgodovina medtem menda spremenila. Na ses-
Spomenik sta odkrila Janez Kiseljak, predsednik Sveta zaposlenih Taluma, in Danilo Toplek, namestnik predsednika Uprave Taluma
tanku, ki smo ga imeli z njim, pa je celo omenil možnost, da bi spomenik prestavili na neko drugo, vsekakor manj vidno mesto.
Kot vemo, je bil spomenik ukraden. Tiho in brez »slovesnosti«. Naj bi ga na tak nacin tudi vrnili? Ce bi ga, bi bili taki kot tatovi. Tatovi kovine in tatovi zgodovine, kot je v izjavi za javnost zapisal Danilo Toplek. Seveda je bila v Talumu sprejeta najboljša in najbolj logicna odlo-citev - spomenik bomo postavili pred upravno zgradbo. Naročili smo ga pri Viktorju Gojkovicu, ki je izdelal že prvi odlitek pred skoraj štiridesetimi leti. Podstavek zanj je oblikoval Vladimir Pezdirc.
Spomenik sta odkrila mag. Danilo Toplek, pomocnik predsednika Uprave Taluma, in Janez Kiseljak, predsednik Sveta zaposlenih Taluma. Za kulturni program sta poskrbela Aleksandra Krajnc in Marko Medik. Slovesnost je bila prijetna. Se bolj prijetno pa je bilo na koncu druženje ob kozarcih. Se dolgo v popoldan je trajalo. □
Avtor kipa akademski kipar Viktor Gojkovič
ALUMINIJ številka 5, stran 13
PO POKLICU SEM
Komercialistka
LIDIJA VERDENIK
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Opisati poklic, ki ga opravljam, mi ni težko, saj imam doma tri majhne otroke, ki me pogosto vprašajo: »Mami, kaj si danes delala v službi?« Potem se pogovarjamo o tem, katera dela sem opravila, nato pa mi še vsak od njih zaupa, kaj je ta dan doživel v šoli, vrtcu ali doma. Po končani srednji ekonomski šoli sem se vpisala na Ekonom-sko-poslovno fakulteto v Mariboru, smer Mednarodna menjava. To področje me je vedno zanimalo, saj je povezano s komuniciranjem z ljudmi iz različnih držav. Po študiju sem imela srečo, da so v Talumu, v službi za marketing, ravno iskali pripravnika ali pripravnico, in tako sem leta 1994 začela delati kot pripravnica. Mentorica in druge sodelavke so me ves čas strokovno in prijazno uvajale v vsa raznolika dela, ki se v tej službi opravljajo, za kar sem jim zelo hvaležna. Ravno ob koncu pripravniške dobe se je začela proizvodnja drogov, kar je pomenilo, da so se povečale prodajne količine in se je pokazala potreba po dodatnem komercialistu. Tako sem po opravljenem pripravništvu ostala v tej službi, v kateri še danes opravljam svoje delo.
Delo komercialista v Talumu je operativno izvajanje nabavnih in/ali prodajnih poslov. Pred sklenitvijo nabavnega ali prodajnega posla je naloga komercialista, da z dobavitelji ali kupci pred izvedbo posla uskladi kakovostne zahteve o izdelku ali storitvah in splošne pogoje nabave oziroma prodaje ob upoštevanju predpisov davčne, carinske in okoljevarstvene zakonodaje.
Kot komercialistka sem začela s prodajo drogov, nato delno še rondic, sedaj pa prodajam ogljikove materiale in nabavljam primarni aluminij. Ker vsa ta leta izvajam operativno prodajo, bom bolj natančno opisala delo, ki ga opravlja komercialist ob prodaji izdelkov. Glavna naloga komercialista pri izvajanju prodajnega posla je, da po prejemu naročila od kupca pripravi potrditev naročila, ki proizvodnemu obratu služi za planiranje proizvodnje. Potrditev naročila namreč vsebuje vse bistvene elemente: artikel, ki ga kupec naroča, količino in datum,
kdaj izdelek potrebuje. Kupcu pa hkrati služi kot potrdilo, da smo naročilo prejeli in da mu bomo naročeno blago proizvedli v skladu z dogovorom. Ko je izdelek proizveden, je treba o tem obvestiti kupca ali naročiti prevoz za dostavo blaga, odvisno od pogojev za dostavo, ki so bili dogovorjeni s kupcem. Po prihodu prevoznika na naklad komercialist izda izdajnico, na osnovi katere skladiščniki blago naložijo na prevozno sredstvo ter pripravijo in izpišejo odpremnico in analizni certifikat, ki spremlja blago. Blago včasih spremljajo še drugi dokumenti, kar je odvisno od izdelka (varnostni list, evidenčni listi ...), in tudi vzorci, če kupec ob dostavi blaga zahteva še vzorec posamezne šarže. Nato komercialist izstavi prodajni račun ter preko špediterjev opravi še izvozni carinski postopek, kar je odvisno od države, v katero se blago prodaja. S tem je posel formalno zaključen. Ker se v Talumu trudimo, da bi bili kupci z našimi izdelki in storitvami čim bolj zadovoljni, opravljamo razne analize. Mesečno tako opravljamo analize točnosti dobav. Tako sproti ugotavljamo, ali je bilo blago pravočasno dostavljeno kupcu. Ce je nastala zamuda, iščemo vzrok, ki se mu v prihodnje skušamo izogniti. Sproti obravnavamo morebitne reklamacije in odpravljamo vzroke zanje. Kupci nam mesečno, polletno ali letno pošiljajo ocene dobaviteljev, kjer Talum ocenjujejo kot svojega dobavitelja. Te ocene zberemo in analiziramo. Večinoma nas ocenjujejo kot dobavitelja A (kar pomeni, da so zadovoljni s kakovostjo izdelkov, z dokumentacijo, ki blago spremlja, in pravočasnostjo dobav). Na dve leti opravljamo tudi anketo zadovoljstva, na osnovi katere ugotavljamo, s čim so kupci zadovoljni in kaj naj bi se v prihodnje izboljšalo. Delo v komerciali je zelo pestro in zanimivo, saj sodelujemo z različnimi ljudmi znotraj in zunaj Taluma. Komercialist ali komer-cialistka je torej zaposleni oziroma zaposlena, ki koordinira in poskrbi za nabavo ustreznega materiala ali storitev pri prodaji ter za prodajo proizvedenega izdelka. □
INTERVJU
ALUMINIJ številka 5, stran 14
Novo vlogo jemljem prav tako resno kot prejšnjo
DARKO FERLINC
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Mag. Danilo Toplek
Toplekovo zgodbo poznamo. Vsi ga poznamo. Ali pa vsaj mislimo tako. Zato nas danes zanima tudi kaj drugega kot le njegova kariera v TGA in kasneje v Talumu -malo seveda že -, saj je večji del njegovega življenja povezan prav s »fabriko«. V življenju je počel mnoge stvari, toda delo v Talumu ga je prav gotovo najbolj zaznamovalo.
ALUMINIJ številka 5, stran 15
Biti šumar (Kidričan, op. p.). Kaj to pomeni? Katera tvoja lastnost je lahko povezana s tem? Trma, samozavest, delavnost, borbenost ...? Ali pa nobena?
Ko danes razmišljam o časih, ki sem jih doživljal kot otrok v naselju, ki je nastalo in se razvijalo skupaj s tovarno, se spomnim predvsem optimizma ljudi. Preveval nas je občutek, da zmoremo vse, da ni nič pretežko, da nas nič ne more ustaviti na poti k boljšemu življenju. In nas tudi ni! V naselju so živeli ljudje, ki jih je zaradi gradnje in pozneje obratovanja tovarne prineslo sem ne le iz okolice, temveč iz različnih koncev naše takratne ožje in širše domovine. Različne navade, običaji in karakterji so se srečali na relativno omejenem prostoru. Noben ni prevladal, temveč so se medsebojno dopolnjevali in nadgrajevali. Dosti tega je bilo pozneje z vzgojo in učenjem preneseno na nas, prve generacije, ki so bile rojene v naselju. Že kot otroci smo bili nadvse ponosni na to, da smo Kidričani, šumarji.
Ta odnos smo pozneje kot mladostniki le še »nadgrajevali«, včasih tudi na manj prijazen način, v srečanjih s tistimi, ki to niso bili. Ljudje smo bili takrat mnogo bolj povezani med seboj, saj smo tudi prosti čas preživljali predvsem v naselju samem.
Hitro po tvojem rojstvu je bila zgrajena »fabrika«, gigant na Dravskem polju. Vsi ste živeli pod njenim krilom. Si si v otroštvu kdaj želel biti v njej, biti tam, ko odrasteš?
V letu, ko sem se rodil, je bila gradnja tovarne že v polnem teku, uradno pa je začela obratovati leta 1954. Vse, kar je bilo takrat in v letih, ki so sledila, narejeno v naselju Kidričevo -vključno z naseljem samim -, je bilo tesno povezano s tovarno. Za nas otroke je bila seveda nekaj velikega, mogočnega, včasih že kar strašljivega. In prav takšen je moj spomin na prvi obisk v tovarni, ko sem bil star nekaj manj kot šest let. Razkazal mi jo je oče in še sedaj se spomnim, kako me je bilo groza vsega
ropota, dima in ognja. Nič takega, kar bi me takrat posebej mikalo in navduševalo nad tem, da bi kdaj v prihodnosti v tej tovarni delal.
Kaj te je kasneje prineslo v tovarno? Ugodna priložnost? Želja? Nuja? Kdaj si pravzaprav prišel?
V	tovarno sem prišel 1. oktobra 1976, po opravljeni diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
V	tem letu in letu pred njim se je v tovarni zaposlilo kar nekaj mladih z dokončano fakulteto, kar je bilo glede na zaposlovalno politiko prejšnjih let precejšnja sprememba. Zakaj ravno Talum? Verjetno kombinacija vsega, kar omenjaš v svojem vprašanju.
Takrat je bila tehnologija že zastarela. Potrebna je bila modernizacija, ki pa je nikakor ni hotelo biti. V začetku osemdesetih se je začela prebujati neka nova generacija. Tvoja? Kako je bilo to?
Kmalu po prihodu v tovarno, še posebej pa po vrnitvi iz vojske
leta 1978, sem postopoma začenjal spoznavati dejansko situacijo v tovarni. Več kot očitno je bilo, da so se zgodbe o nujnosti modernizacije proizvodnje vlekle že predolgo. Mnogi so bili zaradi tega upravičeno zaskrbljeni in tudi vse bolj nejevoljni. Nejevolja je pozneje eskalirala v neljubih dogodkih v začetku osemdesetih let. Mnogi v tovarni, še posebej pa mi, ki smo njen prag komaj prav prestopili, smo imeli občutek, da se nič ne premakne in da sami premalo storimo za to, da bi se. A pri tem velja biti korekten. Ker nismo bili direktno vključeni v dogajanje, nismo razumeli marsikaterih dejanj, niti vseh preprek, ki so bile na poti k uresničitvi projekta. Vendar se je vtis, da smo premalo odločni in premalo vztrajni, krepil iz leta v leto.
Za velike poteze najbrž politična situacija nikoli ni najbolj primerna. Kakšna je bila takrat?
Za velike projekte je bilo vedno premalo denarja, ne le v podjetju samem, temveč v celotnem go-
»Že kot otroci smo bili nadvse ponosni na to, da smo Kidričani, šumarji. «
ALUMINIJ številka 5, stran 16
spodarstvu. Za dokaj omejena sredstva so tako pri uvrstitvi v plane realizacije tekmovali različni projekti, vse skupaj pa je bilo na ravni celotne države še bolj oteženo z zahtevami po enakomerni in »pravični« prerazporeditvi teh sredstev med republikami in pokrajinami. Tako kot danes tudi takrat mnogokrat niso zadoščali le ekonomski kriteriji.
Živeli smo v nekem drugem svetu, v socializmu. Si si takrat želel, da bi ga bilo že enkrat konec, da bi imeli kapitalizem tako kot druge zahodne države, iz katerih smo dobivali kavo, pa kav-bojke in take stvari?
Ne bi mogel trditi, da sem imel takšno željo ravno tako močno izraženo. Danes vedo o tistih časih - tipično za nas Slovence -največ slabega povedati ravno tisti, ki jim je takrat šlo najbolje. Tako kot vsi moji vrstniki, vključno s tabo, sem pač živel v svetu, ki smo ga najbolje poznali. Bolj kot želja po nekem drugem sistemu, bolj kot želja po kapitalizmu je bila pri nas prisotna želja po tem, da tisti svet, v katerem smo živeli, spreminjamo na bolje. Seveda smo težko razumeli določene omejitve v primerjavi s položajem na Zahodu, tudi to, da na primer nisi mogel kupiti določenih dobrin, katerih vrednost je bila minimalna. A tega, da nikoli ne kaže preveč malikovati nekega političnega ali ekonomskega sistema, so se mnogi zavedli šele takrat, ko so bili soočeni s kruto logiko kapitala in sistema, ki mu kapital vlada. Šele takrat so se mnogi začeli zavedati, da v prejšnjem sistemu le ni bilo prav vse narobe in vse zanič. Stvari, ki so bile prej samoumev-
ne in zlahka dostopne skoraj vsem, so postale naenkrat predmet tržne logike, pa naj gre za osnovno zdravstvo, predšolsko varstvo, šolstvo, šport in podobno.
V začetku osemdesetih je TGA padla v krizo. Mislim, da je šlo predvsem za krizo vodenja. Dobili smo prisilno upravo ali ukrep družbenega varstva. Iz njega si izšel kot direktor tovarne, s 33 leti menda najmlajši direktor v takratni Sloveniji. Kakšni so bili občutki?
Prej omenjeno nezadovoljstvo vedno večje skupine zaposlenih v podjetju s situacijo, ko ni bilo opaznih premikov na področju modernizacije proizvodnje primarnega aluminija, je ob dejanski krizi vodenja in ob pomanjkljivem komuniciranju z javnostmi pripeljalo do popolnega kolapsa sistema vodenja podjetja. Enoletni ukrep družbenega varstva, kot se je takšen ukrep takrat imenoval, je bil uveden predvsem z namenom najti novo, stabilno vodstvo podjetja. Po koncu enoletnega obdobja nismo bili nič bliže kadrovskim rešitvam, temveč ponovno soočeni s poskusi politike, da bi po svoje nastavljala ljudi. Da ni bilo tako, ima največ zaslug takratni direktor Uniala Ivan Gerjovič, ki je z njemu lastno trmo prepričal takratne odločevalce, da ima podjetje dovolj lastnega kadra. Ob dogovoru nas treh, da jaz prevzamem vodenje podjetja, Ivan Kodrič vodenje projekta modernizacije, Gerjovič pa vodenje Uniala, smo formirali resnično ekipo, ki je prevzela najodgovornejše funkcije v podjetju. Večina nas je bila mladih,
zelo mladih. Mnogi od zunaj so prerokovali kratek rok trajanja te ekipe in njen neuspeh. Takrat še niso vedeli, v kakšni zmoti so! Pomanjkanje izkušenj, mnogokrat tudi znanja smo nadomestili z vztrajnostjo in popolno predanostjo nalogam, ki smo jih prevzeli. Moji občutki? Predvsem občutek odgovornosti in strahu na eni strani, na drugi pa valovi adrenalina ob vseh izzivih, pre-prekah in uspehih.
To je bilo leta 1984. Od takrat pa vse do konca osemdesetih je vse šlo bliskovito. Izpeljali smo prvo fazo modernizacije, zgradili novo elektrolizno halo, proizvodnjo anod, livarno ... Zdelo se je, da gre vse brez težav, kot namazano. Ti pa najbolj veš, kako je bilo. Kako?
To, da gre vse kot namazano, skoraj samo od sebe, je bil le zunanji vtis. Sami smo se že na začetku odločili, da ne bomo jamrali zaradi problemov in pre-prek, saj to običajno ne prinese nič dobrega, kaj šele rešitev. Tudi takrat ni bilo nič drugače,
kot je danes: vedno je več tistih, ki povzročajo probleme, kot tistih, ki želijo pomagati! Problemov pa ni manjkalo! Bil je problem uvrstitve projekta v republiški plan investicij, takoj za tem pa problem zagotavljanja finančnih sredstev. Izpeljali smo projekt združevanja finančnih sredstev vseh naših in Impolovih domačih kupcev, ki so si na ta način dolgoročno zagotovili vir surovin za svojo proizvodnjo. Domače kreditne linije so nam bile dostopne šele takrat, ko smo v smotrnost projekta prepričali IFC (International Finance Corporation), ki je projekt pozneje tudi financiral. Najteže je bilo izpeljati odločitev o prenehanju proizvodnje glinice, pa čeprav smo se - ne sicer vsi - že dolgo zavedali, da nam prav ta del proizvodnje prinaša največje stroške in tudi največje okolje-varstvene probleme. Investicijo smo izvedli vzorno in z lastnim vodenjem projekta, kar je bilo takrat in je še danes prej izjema kot pravilo in je postalo praksa pri vseh naslednjih projektih v podjetju.
»Več kot očitno je bilo, da so se zgodbe o nujnosti modernizacije proizvodnje vlekle že predolgo.«
ALUMINIJ številka 5, stran 17
Konec osemdesetih je prinesel vrenja po Jugoslaviji. Tudi Slovenija se je pripravljala na uresničitev tisočletnih sanj. Kako si ti doživljal te čase in seveda kasneje razpad Jugoslavije, vključno z vojno v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji?
V tistih časih sem bil član Zbora združenega dela v takrat se tro-domnem slovenskem parlamentu. To so bili dejansko turbulentni časi, ko so si nekateri dogodki sledili že s kar neverjetno hitrostjo. Tudi tukaj se je pokazalo, da si srečo moraš zaslužiti: z odločnostjo in z dejanji! Obojega, pa tudi politične modrosti je bilo dovolj, da so načrti uspeli. Kljub zadovoljstvu, da nam je z relativno malo problemi in žrtvami uspelo osamosvojiti se, me poznejši dogodki v Jugoslaviji niso pustili ravnodušnega. Način, kako je razpadala naša prejšnja domovina, je bil strasljiv, se posebej za mojo generacijo, ki smo imeli znance, poslovne partnerje in tudi prijatelje po celi državi.
Na začetku se je zdelo, da nam gre v samostojni Sloveniji bolje kot prej Jugoslaviji. Kaj je po tvojem mnenju osamosvojitev prinesla Slovencem in kaj Talumu?
S to trditvijo se ne strinjam, če govoriva izključno o ekonomskih kazalcih. Vedeti je treba, da Slovenija še dolgo vrsto let po osamosvojiti ni dosegla niti približno takšnega obsega družbenega proizvoda, kot ga je na primer v letih 1986 in 1987. Ves čas se je ponavljalo, kako nesorazmerno dosti je morala Slovenija prispevati v skupno državno blagajno, pa naj je šlo za potrebe vojske ali za prispevke za razvoj nerazvitih pokrajin in republik. Pri tem pa smo vede ali nevede zamolčali ali hitro pozabili na to, da smo Slovenci veliko in relativno lahko služili prav na tem velikem jugoslovanskem trgu in na zunanjih trgih, ki nam jih je odpirala takratna politika. To se je pokazalo kaj kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko je vrsta takratnih slovenskih podjetij ostala brez trga in brez možnosti za hitro prilagoditev drugim,
precej zahtevnejšim trgom. Kot da smo danes že pozabili, koliko velikih podjetij je takrat propadalo kot po tekočem traku (TAM, Metalna, Hidromontaža ...). Po mojem mnenju Slovenija že kar na začetku svoje samostojnosti ni izkoristila potenciala, ki ga je imela v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami, temveč smo se - tipično za nas -predali občutkom superiornosti in podcenjevanja teh držav, predvsem pa smo vse sile usmerili v trošenje in delitev, skoraj nič pa v delo in razvoj. To, čemur smo priča danes, je rezultat takšnega obnašanja!
Kar naenkrat je bilo povsod polno novopečenih menedžerjev. Za mnoge se je kasneje izkazalo, da ne ustrezajo merilom, ki so vladala v zahodnem razvitem svetu. Je morda tudi v tem vzrok za propad mnogih slovenskih podjetij?
Po osamosvojitvi so se številna podjetja znašla pred velikim problemom, saj so praktično čez noč izgubila svoje najpomemb-ne j še tržišče. Takratna garnitura vodilnih v slovenskih podjetjih je takrat opravila resnično velik posel, saj jim je mnoga podjetja uspelo v relativno kratkem času usposobiti za nastop na zahtevnih svetovnih trgih. Danes mnogi radi pozabljajo na to in raje omenjajo tiste, ki jim to pač ni uspelo. Tipično slovensko! Generacija direktorjev, ki jo danes nekateri radi imenujejo generacija »old boysov« in h kateri s ponosom prištevam tudi sebe, je bila generacija, ki je v podjetju videla kaj več kot le sredstvo za maksimiranje dobička za lastnike. Bili smo del podjetij, ki
smo jih vodili, ne pa le zastopniki kapitala, kot sami sebe danes vidijo novodobni menedžerji.
Veljaš za enega najboljših menedžerjev v Sloveniji. Boš to izkoristil in se podal v še kake menedžer-ske vode, če seveda izvzamemo predsedovanje v Nazornem svetu Nove KBM?
Dajanju vrednostnih sodb o sebi se raje izognem in jih raje prepuščam tistim, ki tovrstno delo poznajo. Za razliko od let, ko sem svojo kariero začenjal, imam danes seveda neprimerno več znanja, predvsem pa izkušenj. Ob energiji, ki jo še premorem, se da s tem seveda še marsikaj narediti. Za zdaj v Talumu! Predsedovanje Nadzornemu svetu NKBM mi trenutno jemlje kar dosti časa, vendar to počnem z velikim veseljem. NKBM je dobra banka, z jasno izdelano strategijo, strokovnim in izkušenim vodstvom in vrsto priložnosti, ki jih bo v prihodnje mogoče izkoristiti.
Devetdeseta so minila relativno mirno. Lahko bi rekli, da so bila to leta blaginje, posebej če jih primerjamo z zadnjimi leti prejšnjega desetletja. Začetek tisočletja pa je prinesel novo investicijo z drugo fazo modernizacije in spremljajočimi objekti. Lahko primerjaš prvo in drugo fazo modernizacije?
Nekatere težave so bile skoraj identične pri obeh projektih, kljub temu da je med njima preteklo toliko let. Bila pa je ogromna razlika v znanju in izkušnjah ekipe, ki se je spoprijela s projektom druge faze modernizacije. Seveda so bile tudi velike raz-
»Bolj kot želja po nekem drugem sistemu, bolj kot želja po kapitalizmu je bila pri nas prisotna želja po tem, da tisti svet, v katerem smo živeli, spreminjamo na bolje.«
ALUMINIJ številka 5, stran 18
like v okolju, saj nismo imeli vrste problemov, s katerimi smo se soočali pri prvem projektu, kot so na primer uvozna dovoljenja za opremo, težave pri pridobivanju deviznih sredstev in tako dalje. Imata pa obe fazi nekaj skupnega: obe smo realizirali v planiranem obsegu potrebnih sredstev, v predvidenem terminskem roku in izključno z lastnim vodenjem projekta.
Ko pogledaš nazaj, bi v svojem vodenju kaj spremenil? Je bila storjena kaka napaka?
Pravijo, da je po vsaki bitki lahko biti general. Marsikatera odločitev bi lahko bila drugačna, če bi človek takrat, ko jo je moral sprejeti, imel določene informacije in znanja, ki so se pojavila šele pozneje. Sam sem vedno trdil, da je najslabša odločitev tista, s katero preveč odlašaš ali je celo nikoli nisi sposoben sprejeti. Cincanje nikoli ni bilo moj razpoznavni znak! O stilih vodenja običajno razpravljajo in pišejo knjige prav tisti, ki niso nikoli vodili ničesar oziroma nikogar razen samega sebe. Stil vodenja je pač odraz posameznikovega karakterja in moj je takšen, kot je. Za nekatere težaven, vendar v bistvu dokaj enostaven.
Finančna in nato gospodarska kriza sta močno zamajali svet. Govorili so, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Zdi pa se, da se svet vrača v stare tirnice. Razni neoliberalni ekonomisti in pohlep-neži spet dvigujejo glave. Se ti zdi prav, da so velike države, kjer je kriza pravzaprav nastala, tako rekoč z denarjem zasule prav tiste, ki so krizo povzročili?
Sam sem kljub svoji dokaj optimistični naravi prepričan, da je ta gospodarska kriza, ki smo ji še vedno priča, le vrh turbulentnih sprememb, s katerimi se bo svet soočil v prihodnjih letih. Vse kaže, da še posebej mi, pripadniki zahodne civilizacije ali, če hočeš, pripadniki razvitega sveta, ne moremo ali ne želimo dojeti tega, da preostalega dela sveta ni mogoče še naprej držati v revščini in pokorščini. Globaliza-cija, ki jo hočejo nekateri prikazati kot spodbudo za razvoj nerazvitih delov sveta, ni nič drugega, kot še bolj sofisticirana oblika kolonializma. Milijarde ljudi bodo vse glasneje in na koncu z vsemi sredstvi zahtevale zase nekaj večji del bogastva, ki ga danes na njihov račun uživajo drugi. Tega nočemo videti, še manj razumeti.
Kriza je močno prizadela tudi Talum. Morali smo ugasniti več kot polovico proizvodnje primarnega aluminija. Zdaj nam ponovni zagon povzroča ogromne stroške, delavci pa smo kljub vsemu dobivali plače. Menda je Talum pri tem porabil vse rezerve. Kakšna je torej prihodnost Taluma? Videti je, da krize še ni čisto konec.
Ponovni zagon nam ne povzroča nekih posebnih dodatnih stroškov, saj smo ugasnili tiste peči, ki bi jih v teh dveh letih, ko niso obratovale, morali tako ali tako obnoviti, saj so bile na koncu svoje življenjske dobe. Bile bi obnovljene, vendar v drugačni dinamiki kot sedaj. To, da smo zadnja leta preživeli brez večjih pretresov, je tudi posledica dela in odločitev v prejšnjih letih. Ni-
koli nismo sproti porabili vsega, kar smo zaslužili, niti nismo drveli v večje projekte in večja zadolževanja. Tudi danes naš finančni položaj še ni kritičen in naša zadolženost je mnogo manjša od zadolženosti številnih podjetij v naši panogi ali v Sloveniji. Večji problem so spremenjene razmere na trgih za nas pomembnih surovin, predvsem glinice in električne energije. Razpoložljivost glinice v območju Sredozemlja je kritična, hkrati pa se je glinica v celem svetu močno podražila. Oboje vpliva
na njeno ceno in na dvig stroškov proizvodnje aluminija. Se večji problem je cena električne energije v prihodnje, še posebej ob upoštevanju vpliva cene certifikatov CO2, ki jih bodo proizvajalci električne energije vgradili v njeno ceno in prenesli na porabnike. Jasno je, da nekatere panoge teh stroškov ne bodo prenesle, saj jih ne morejo vgraditi v ceno svojih proizvodov. Kako bodo ravnale posamezne evropske države, da bi zaščitile svojo industrijo pred propadom, je težko napovedovati, le upamo
»Investicijo smo izvedli vzorno in z lastnim vodenjem projekta, kar je bilo takrat in je še danes prej izjema kot pravilo in je postalo praksa pri vseh naslednjih projektih v podjetju. «
ALUMINIJ številka 5, stran 19
pa lahko, da bo naša država spoznala, kako pomembno je za njo vsako produktivno delovno mesto.
Kriza vlada tudi v slovenski politiki. Kakšno se ti zdi stanje duha v Sloveniji? Kje dela politika napake?
Politika in politiki so točno takšni, kot si jih zaslužimo. Po mojem niso nič boljši in nič
mu priča v nekaj zadnjih letih, še ni bilo. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da niti v prejšnji državi.
Letos si predal vajeti vodenja podjetja. Kakšen je položaj novega predsednika Uprave v primerjavi s tvojim pred skoraj tridesetimi leti?
Talum sem vodil skoraj 27 let. Ko slišim »ugotovitve«, da sem nena-
položaj primerjam s svojim pred 27 leti, je njemu laže le zato, ker si je v letih dela v Talumu lahko pridobil več izkušenj z delom pri zahtevnih projektih, kot pa je bilo omogočeno meni, preden sem prevzel vodenje podjetja. Tudi ekipa sodelavcev je za razliko od moje takratne neprimerno bolj izkušena. Vse drugo pa ga čaka in še prehitro se bo zavedel, kako prekleto sam si v trenutkih, ko se moraš v določe-
ljem sam: prav tako odgovorno, kot sem skoraj sedemindvajset let jemal prejšnjo!
slabši, kot smo vsi državljani v povprečju. Le bolj so izpostavljeni, več jih videvamo in slišimo kot druge sodržavljane. In si bolj zapomnimo njihove neumnosti! Je pa res, da smo vsi skupaj dopustili, da nas politiki prek sredstev javnega obveščanja prepričujejo, da je politika pravzaprav vse in da se v tej državi ne dogaja nič drugega, o čemer bi bilo vredno razpravljati, kaj šele razmišljati. In stanje duha je temu primerno! Je pa res, da takšnega vmešavanja politike v vsa področja našega življenja, kot smo
doma in nepričakovano odstopil, mi gre na smeh. Naj vztrajam do upokojitve? Komu bi to koristilo? Po mojem prepričanju nikomur: ne podjetju, ne strokovnim kadrom v njem, ne meni, ne moji družini. Z eno besedo: nikomur! Ocenil sem in Nadzorni svet Taluma mi je v tem pritrdil, da je čas za spremembo in da imamo v podjetju dovolj ljudi, ki so sposobni prevzeti najodgovornejše naloge, vključno z vodenjem družbe. Novi predsednik Uprave, Marko Drobnič, je eden izmed njih. Ce njegov današnji
nih situacijah odločati. Tega se ne naučiš v šolah in tega ne moreš predati drugim!
Kaj boš počel po vseh teh letih vodenja Taluma?
Moja odločitev, da končam obdobje vodenja družbe, niti slučajno ne pomeni tega, da bom postal neaktiven. Moja vloga, moje zadolžitve in odgovornost so dovolj natančno določene v pogodbi o zaposlitvi v družbi Ta-lum, še bolj pomembno pa je to, kako to vlogo dojemam in jem-
Hvala za odgovore in hvala za zadnjih 27 let.n
»Bili smo del podjetij, ki smo jih vodili, ne pa le zastopniki kapitala, kot sami sebe danes vidijo novodobni menedžerji. «
IZOBRAŽEVANJE
ALUMINIJ številka 5, stran 20
Teorija izbire
V okviru projekta Obvladajmo stres smo s pomočjo zunanjih sodelavcev aprila izvedli dve izobraževanji na temo teorija izbire. Gre za razumljivo, praktično, sodobnejšo teorijo, ki jo lahko hitro uporabimo v praksi, v zasebnem ali delovnem okolju, v naših odnosih z otroki, partnerji, sodelavci, predpostavljenimi, prijatelji, sosedi.
BRIGITA ACIMOVIC
FOTO: LILIJANA DITRIH
Teorija izbire pravi, da si izbiramo prav vse, vključno z nezadovoljstvom, ki ga občutimo. Drugi nas ne morejo niti onesrečiti niti osrečiti. Vse, kar nam drugi dajo, je le informacija, vendar nas sama informacija ne more pripraviti do tega, da bi nekaj naredili ali občutili. Gre le v nase možgane, kjer jo obdelamo in se nato odločimo, kaj bomo storili. Uči nas, da svoje življenje nadzorujemo veliko bolj, kot se tega zavedamo. Precej preprosteje bi to lahko povedali z znanim pregovorom Vsak je svoje sreče kovač. Teorija izbire je pravzaprav poskus odgovora na vprašanje, kako naj si izborim pravico, da živim tako, kot hočem, a se še vedno dobro razumem z ljudmi, ki jih potrebujem.
Dr. William Glasser, ki je avtor teorije izbire, poleg telesne potrebe po preživetju in razmnoževanju loči še štiri psihične potrebe:
-	potrebo po ljubezni (pripadnost, tovarištvo, povezanost): vsi ljudje potrebujemo občutek, da smo ljubljeni in da lahko najdemo nekoga, ki bo ravno tako zmožen sprejeti našo ljubezen; tudi prijateljstvo ali občutek pripadnosti drugim ljudem je ključni del te potrebe;
-	potrebo po moči (občutek pripadnosti, pomembnosti, sposobnosti): potreba po moči in samospoštovanju je prav tako ena izmed precej močnih potreb pri ljudeh;
-	potrebo po zabavi (zadovoljstvo, veselje, smeh): ljudje smo edina bitja, ki se smejijo, in ver-
jetno edina, ki zavestno iščejo zabavo;
- potrebo po svobodi (izbira, odgovornost): želimo biti svobodni, da lahko sami odločamo, izbiramo, da smo samostojni in da zmoremo.
Čeprav nas zadovoljujejo različne stvari, si večina ljudi želi podobno količino ljubezni, moči, zabave, svobode in sredstev za preživetje. Seveda pa pri posameznikih obstajajo razlike v intenziteti posameznih potreb. Za nekatere je močnejša potreba po svobodi, za druge potreba po
Zadovoljevanje fizičnih in psihičnih potreb je cilj življenja, pa naj bo to na delovnem ali zasebnem področju.
Udeleženci izobraževanja
ALUMINIJ številka 5, stran 21
Kot vsaka druga teorija tudi teorija izbire temelji na mnogih predpostavkah, idejah in razmis-ljanjih. V tem prispevku se bomo v nadaljevanju osredotočili predvsem na tisti del, ki govori o desetih aksiomih teorije izbire.
1.	Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami.
Teorija izbire razlaga, da so ljudje notranje motivirani in da katero koli vedenje izberejo, nastane v možganih. Ponazorimo lahko s primerom, ko nekdo pozvoni na vratih. Vrat ne odpremo zato, ker nekdo zvoni, ampak zato, ker se sami odločimo, ali jih bomo odprli ali ne. Izberemo vedenje, ki najbolj zadovolji nase potrebe. Tako vrat ne bomo odprli, če potrebujemo mir.
2.	Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informacija.
Kaj bo posameznik z informacijo počel, je njegova izbira.
3.	Vsi dolgotrajni psihološki problemi so problemi odnosov.
Vzrok nasega trpljenja je vedno v tem, kako obravnavamo nek za nas pomemben odnos, ki ne deluje tako, kot bi mi radi. Dokler se ne soočimo s tem, nismo svobodni. Zagotovila, da bomo problem resili, ni, zagotovo pa ga ne moremo rešiti, če se mu niti ne posvetimo - kot če bi želeli zadeti na loteriji, a srečke niti ne kupimo.
Škodljive, nepovezovalne navade, ki razdirajo medsebojne od-
nose (grajanje, obtoževanje, pritoževanje, sitnarjenje, grožnje, kaznovanje, podkupovanje) moramo nadomestiti s povezovalnimi navadami (skrbnost, zaupanje, poslušanje, podpiranje, prispevanje, sprejemanje, spodbujanje, hrabrenje, spoštovanje, pogovarjanje o tistem, o čemer se ne strinjamo), če želimo izboljšati naše odnose z drugimi ljudmi.
4.	Problematični odnos je vedno del našega sedanjega življenja.
Pomembno je, da spoznamo, da je problem vedno tukaj in zdaj, v sedanjih odnosih, in ne v nekih preteklih, nerešenih odnosih ali v predvidenih prihodnjih. Želje druge osebe je vedno treba upoštevati, pa naj gre za zasebni ali delovni odnos. Zato je odnos, ki ga z neko osebo imamo, treba vedno znova na novo definirati.
5.	Kar se je zgodilo v preteklosti, ima močno zvezo s tem, kakšni smo danes, vendar lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe le v sedanjosti in jih nadaljujemo v prihodnosti.
Kar se zgodilo v preteklosti, je lahko zelo travmatsko, a rešitev je le v izboljšanju sedanjih odnosov. Treba je pozabiti in ne razmišljati o preteklosti, ne kriviti drugih za lastne neuspehe. Pomembno je, kakšno vedenje si izberemo v sedanjosti, in edino na to imamo vpliv.
6.	Svoje potrebe lahko zadovoljimo le z zadovoljitvijo podob iz našega sveta kakovosti.
Kot smo že navedli, nas žene pet potreb: po preživetju, po ljubezni in pripadnosti, po moči oziroma (samo)spoštovanju, po svobodi oziroma svobodni izbiri in po zabavi. Čeprav se s posamezno potrebo ne želimo ukvarjati in jo odlagamo, jih ne moremo zanikati, kajti potrebe morajo biti zadovoljene. Ko se jih posameznik zaveda, lahko tedaj, ko se slabo počuti, ugotovi, katera potreba ni zadovoljena.
7.	Svoje potrebe lahko zadovoljimo le z uresničevanjem slik iz našega sveta kakovosti.
Pomemben je naš svet kakovosti in katere slike vanj shranimo. Sami se odločimo, katere slike bomo shranili in katerih ne: prijetne slike in spomine ali tiste druge.
8.	Vsako vedenje je celovito in ga sestavljajo štiri komponente: dejavnost, mišljenje, čustvovanje in fiziologija.
Celovito oziroma celostno zato, ker vse štiri komponente delujejo simultano. Vse, kar v življenju počnemo od rojstva do smrti, je, da se vedemo in da poskušamo vedno izbrati takšno vedenje, ki nam daje najučinkovitejši nadzor nad življenjem in s katerim najbolj zadovoljimo naše potrebe.
9.	Vsako celovito vedenje opisujemo z glagoli in ga poimenujemo po najočitnejši sestavini.
Vsako naše vedenje sledi namenu in mišljenju. Na primer: kadar rečemo Izberem si depresijo ali
depresiram namesto Trpim za depresijo ali sem depresiven, se takoj zavemo, da je to naša izbira, da smo to mi sami, da gre za nas, da smo izbrali sami. S tem smo pridobili osebno svobodo.
10. Vsa celovita vedenja so izbrana, vendar imamo neposreden nadzor le nad komponentama dejavnosti in razmišljanja. Svoje čustvovanje in fiziologijo lahko nadziramo le posredno z izbiro dejavnosti in razmišljanja
Čeprav ni lahko spremeniti naših misli in dejavnosti, je to vse, kar lahko naredimo.
Najpomembneje je sprejeti prvi aksiom: Nadzorujemo lahko le svoje življenje. To sprejeti je hkrati tudi najteže, ko pa je preprosteje za vse kriviti nekoga drugega, nekaj drugega, nekaj, za kar nismo »krivi« sami, na kar nismo imeli vpliva. V sebi moramo znati sprejeti, da nam teorija izbire daje le možnost oziroma priložnost, da se naučimo, s kakšnim vedenjem se bomo odzvali na posamezne informacije. Samo priložnost.□
Viri
Glasser, W. (2007). Nova psihologija nove svobode - teorija izbire.
Cirkovski, P. (2010). Vodenje podjetja s teorijo izbire. Bajec, D. (201l). Projekt PPDZ-S. Kunc, P. (2003). Letni razgovori po teoriji izbire.
ZDRAVJE
Preizkus hoje na dva kilometra
ALUMINIJ številka 5, stran 22
V okviru aktivnosti za zaposlene »Zdravo Talum« in nacionalnega programa za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja s sloganom »Z gibanjem do zdravja« je na dvorišču Taluma potekal preizkus hoje na dva kilometra.
VENCESLAV SKERGET
FOTO: SRDAN MOHORIČ
ZDRAVHTALUM
To je preprost, natančen, varen preizkus, ki so ga razvili na Finskem in pri katerem se na osnovi spola, starosti, telesne mase, višine, časa hoje in srčnega utripa določi telesna zmogljivost osebe (fitnes indeks). Udeleženci preizkusa smo se zbrali na sončno majsko soboto pred Talumovo upravno stavbo s ciljem, da preverimo svojo »kon-dicijo«. Za zdravje udeležencev, meritve, svetovanje in da je vse potekalo tako, kot je treba, so poskrbeli zdravnica in medicinsko osebje Zdravstvenega doma Ptuj.
Po opravljenih meritvah teže, višine, krvnega tlaka in obveznega ogrevanja smo se udeleženci, ki smo dobili »zeleno luč« za preizkus, v 30-sekundnih presledkih podali na pot po vsem znani glavni tovarniški cesti, ki se marsikomu do sedaj ni zdela tako dolga. A predpisano raz-
daljo smo vsi uspešno premagali, vsak s svojim rekordom. Do sedaj se namreč še nikomur ni tako mudilo v službo ali iz nje. Doseženi rezultati so bili na koncu odraz fizičnega stanja posameznika. Sledila je strokovna razlaga doseženih rezultatov in priporočilo ustrezne telesne dejavnosti in športne vadbe za vzdrževanje ali izboljšanje zdravja in boljše počutje. Ob obvezni medsebojni izmenjavi doseženih rezultatov je bilo zaznati, da so bili eni zadovoljni, eni zaskrbljeni, eni presenečeni, a na koncu vsi zadovoljni.
Skupna ocena doseženih rezultatov strokovne delavke Anke Moro je, da so naši rezultati v primerjavi z rezultati preizkusov v drugih okoljih nadpovprečni in da je to prav gotovo tudi odraz aktivnosti, ki se izvajajo za zaposlene v podjetju Talum. Ne pozabimo, da lahko za svoje
Ogrevanje pred pohodom
zdravje največ naredimo sami. Odločitev, kaj bomo naredili in kdaj, je naša, je pa dobrodošlo, če nas kdo na to spomni. Ob dogodku sta svoje razmišljanje napisali dve naši sodelavki.
Jožica Novak
Glede na to, da se redno udeležujem tudi drugih akcij Zdravo Talum, sem se z veseljem odzvala vabilu na test hoje. S tem sem na preprost in natančen način ugotovila, v kakšni fizični kondiciji sem pričakala pomlad, hkrati pa sem dobila tudi napotke za naprej, kako poskrbeti za svoje zdravje, ko še imam to možnost. Upam, da se v še večjem številu srečamo še na kakšni podobni akciji.
Metka Vidovič
Preizkus hoje je bil za mene preprost, natančen test, ki mi je pokazal, koliko telesne pripravljenosti sem ohranila. Rezultat je pokazal dejansko stanje moje »kondicije«, lahko bi bil boljši, hkrati pa mi je »potrkal na vest«, da bom nekaj naredila zase tudi na tem področju. Zelo pozitivno sem bila presenečena nad zdravstvenim osebjem, ki je v prisotnosti zdravnice vsakemu udeležencu izmerilo krvni tlak in po prehojeni razdalji še srčni utrip. Na podlagi pridobljenih rezultatov v obliki računalniškega izpisa, ki smo ga prejeli, nam je zdravstveno osebje svetovalo najprimernejšo
telesno dejavnost ter dalo navodila za zdravju prijazno športno vadbo. Tako smo vsi udeleženci dobili odgovore, ki bodo prispevali k izboljšanju telesne zmogljivosti in zdravja.□
Metka Vidovič s sinom Blažem
ALUMINIJ številka 5, stran 23
VARNOST PRI DELU
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu 2011:
sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu - orodje za nenehno izboljševanje
IZTOK TRAFELA
28. april je vsako leto svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Mednarodna organizacija dela ga je leta 2003 razglasila z željo, da s pomočjo socialnega dialoga poudari pomen preprečevanja nezgod in bolezni na delu ter spodbudi ustvarjanje varnostne in zdravstvene kulture na tem področju. Letošnja tema svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu je Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu: orodje za nenehno izboljševanje, ki jasno poudarja, da zaščita delavcev ni »enkraten dogodek«. Zahteva namreč nenehen sistematični pristop, ki je prisoten v evropskem sistemu varnosti in zdravja pri delu. Globalizacija pomeni, da Evropa teh vprašanj ne more
rešiti sama. Zato evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki je vodilna na področju zagotavljanja aktualnih in natančnih informacij o teh vprašanjih, v času velikih globalnih sprememb sodeluje z Mednarodno organizacijo dela, Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi svetovnimi akterji na področju varnosti in zdravja pri delu. EU-OSHA spodbuja petstopenjski pristop k zaščiti. Te stopnje so: prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb, ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj, odločitev o preventivnem ukrepanju, ukrepanje ter spremljanje in posodabljanje situacije. Najpomembneje pri tem procesu je, da ob spremembah na delov-
nem mestu - novih prostorih, novih delavcih, novih strojih, novih snoveh, novih nalogah -pregledamo oceno nevarnosti in tveganj. To pomeni odkrivanje in obravnavanje novih tveganj, pa tudi nenehno izboljševanje preventivnih ukrepov na delovnem mestu.
Sistem varnosti in zdravja pri delu je danes v naprednih in traj-nostno usmerjenih podjetjih najpogosteje uveden na podlagi mednarodnega standarda OH-SAS 18001 Sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti in je preventivna metoda za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Ta standard za vodenje sistema varnosti in zdravja pri delu uporabljamo tudi v Talumu. S
pomočjo standarda OHSAS 18001 smo v Talumu vzpostavili učinkovit sistem varnosti in zdravja pri delu, v katerega so vključeni zaposleni z vseh področij dela, sistem, ki zmanjšuje vplive naše dejavnosti na zaposlene in druge zainteresirane stranke. Varnost in zdravje pri delu obravnavamo kot del družbene odgovornosti in traj-nostnega razvoja, kar nas zavezuje k nenehnemu izboljševanju delovnega okolja in prilagajanju tehničnemu napredku. Več o svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu je mogoče prebrati na spletnih straneh www.osha.europa.eu in www.ilo.org. □
Obisk Društva vzdrževalcev Slovenije
MAG. MIHAEL HAMERSAK
FOTO: SRDAN MOHORIČ
V petek, 13. maja 2011, smo kljub »zloglasnemu datumu« uspešno organizirali srečanje predstavnikov pogodbenih partnerjev Društva vzdrževalcev Slovenije.
Društvo združuje več kot 160 različnih pogodbenih partnerjev (podjetij) z več kot 1000 člani (vzdrževalci). Osnovni namen društva je razvoj stroke vzdrževanja v Sloveniji in izmenjava izkušenj med vzdrževalci, zaposlenimi v najrazličnejših gospodarskih subjektih. Društvo je s članstvom v evropski federaciji nacionalnih društev EFNMS (European Federation of national Maintenance Societies) povezano tudi z enaindvajsetimi evropskimi društvi. Talum je s svojimi vzdrževalci že desetletja aktiven član, kar nam omogoča dostop do informacij o razvojnih trendih na področju vzdrževanja tako v Sloveniji kakor tudi v industrijsko najrazvitejših državah sveta.
Zaradi ponovnega zagona proizvodnje v elektrolizi in našega od-
prtja na zunanji trg, kar je posledica reorganizacije, smo društvu prošnjo za obisk odobrili. Tako smo gostili 36 vzdrževalcev iz najrazličnejših slovenskih podjetij. Kakor je to že v navadi, smo
jim pokazali najzanimivejši del proizvodnje in prostore družbe Talum Servis in inženiring. Nad dovršenostjo Talumovih proizvodnih in storitvenih procesov, videzom Taluma in organizira-
nostjo so bili obiskovalci večinoma pozitivno presenečeni. Ob tej priložnosti bi se vsem sodelujočim pri organizaciji srečanja želel tudi osebno zahvaliti. □
Udeleženci srečanja predstavnikov pogodbenih partnerjev Društva vzdrževalcev Slovenije
FOTOGRAFSKA STRAN
ALUMINIJ številka 5, stran 24
Fotografije meseca
Račke. Foto: Zdravo Stumberger.
Dravski kanal. Foto: Lidija Kosi.
POSTANEK
ALUMINIJ številka 5, stran 25
Dva bregova iste reke
Ne vem, kateri čas je bil, vedno mešam otroštvo in raj, kot mešam smrt in življenje - most sladkosti ju povezuje. (Leopold Sedar Senghor, Etiopske, 1906)
ALEKSANDRA JELUŠIČ
FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ
Bil je samo navaden lesen most, ki je povezoval severni in južni breg v celoto. Obrežja so bila na jesen kot lepo pečeni hlebčki kruha. Zemlja je razpokala in vanjo so se zažrle špranje. Od daleč so bile videti kot koža starcev, ki se naguba od gledanja v sonce ... Ta obrežja so dišala drugače, kot dišijo neka druga obrežja. Vanje se je ujel davni vonj maminega kosila, vonj otroških dlani in solze deklet, ki so se skrivaj ogledovale v gladini reke . To je bil domači vonj, ki bi ga prepoznal med tisoči drugih vonjev. Vonj po domačem rečnem obrežju . Levi breg reke ne bi nikoli spoznal desnega brega, če ju ne bi povezoval ta leseni most. Ce si se z dlanmi sprehodil prek njega, so se vanje zapičili leseni delčki in dlan je zakrvavela. Vendar je bil občutek nenavaden. Koliko bosih otroških nog je steklo čezenj, koliko dlani je zakr-vavelo . To so spomini, ki ne bolijo, pa vendar je v njih ujeto tudi nekaj žalostne sentimentalnosti. Ceprav je bregova ločevala samo lena reka, sta si bila tako zelo različna, kot da ju ne bi povezovala ista zgodba, kot da se na teh obrežjih ne bi igrali isti otroci, kot da se na njih ne bi sprehajali isti beli galebi, glasne race in zelene žabe ... Celo reg-ljanje je bilo na desnem bregu glasnejše. Pa vendar nisi mogel drugače kot pripadati obema zapečenima hlebcema. To je bila tvoja usoda že ob rojstvu. Ce te je na primer tujec vprašal, s katerega brega reke si, si najprej
začudeno mencal, kot da se pravzaprav odločaš ali tehtaš. Ali kar je še slabše, kot da ti je zmanjkalo smisla za orientacijo in ne veš, katero smer bi izbral. Na koncu nisi odgovoril ničesar. Iz čiste ljubezni do obeh bregov . ker to ni bila samo zemlja in voda . to je bilo mnogo več . Tukaj si nekoč davno pognal drobne koreninice, ki so se z leti razrasle. Razrasle so se tudi daleč pod gladino reke. Rečni otroci so v svojih srcih skrivali nekaj prvinskega. Ceprav je bila reka lena, je v sebi skrivala vrtinčaste tunele, ki so se nevarno poigravali z listjem. In nekaj tega divjega je bilo čuditi tudi za pogledi otrok. Njihove oči so spreminjale barvo. Ob nevihtah so bile podobne sirupu proti kašlju. Temno vijolične, preteče in tople, kot so tople jagode, ki se nastavljajo soncu .
Nekaj neustavljivo privlačnega je bilo v teh očeh, da se preprosto nisi mogel upreti skušnjavi. Preprosto si se moral zagledati vanje. Tam je počivala vsa preteklost. Kot da bi prelistal pustolovsko knjigo in se ob tem tako imenitno zabaval. Se danes se rada zazrem v te oči . v ogledalu . Ta odsev je kot dva bregova. Ceprav je to en in isti breg, je vmes sapa, ki jo izdahnem. In ta sapa je divja reka. Gradim leseni most med ogledalom in sabo. In ko stečem čezenj, moje dlani krvavijo. A to je prijetna bolečina . Bolečina spomina na otroštvo in na jagodni sirup proti kašlju ... □
REPORTA@A
ALUMINIJ številka 5, stran 26
Viktor Gojkovi~
že izdelane in morda še za kake druge skulpture. Med njimi do-minira fontana, s katero je Goj-kovič popestril prireditveni prostor ali morda celo trg sredi Hajdi-ne. Podobno je na policah. Kiparji in restavratorji so ljudje zase. V njihovih ateljejih niso le platna, barve in čopiči. Tam se najdejo še mnoga druga orodja, od kladiv in dlet do brusilk in vrtalnih strojev. Toda v vseh teh ateljejih je čutiti nekakšno toplino, v njih je toliko duše. Oči se kar ne morejo nagledati vseh teh kipcev, reliefov, odtisov, tudi posmrtna maska se najde med njimi. In vsi ti predmeti nosijo v sebi neke zgodbe, ki jih najbrž pozna le umetnik. Viktor Gojkovič je akademski kipar, magister restavratorstva in
val na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zdenku Kalinu. Diplomiral je leta 1971 pri profesorju Dragu Tršarju. Končal je tudi specialko za restavratorstvo in konserva-torstvo kot zadnji učenec profesorja Mirka Subica. Bil je ustanovitelj skupine Junij (vsi člani skupine so bili rojeni v juniju), ki je dosegla svoj vrhunec med letoma 1977 in 1980. V Sloveniji je znan predvsem po svojih številnih javnih spomenikih, ki jih je postavil po štajerskih mestih. Eden prvih javnih spomenikov je bil prav doprsni kip Borisa Kidriča v Kidričevem, ki je bil na začetku letošnjega leta ukraden in ponovno odkrit 20. maja pred Talumovo upravno zgradbo.
Ze kar dvajset let skrbim za Talumovo umetniško zbirko. Bil sem že v mnogih ateljejih slikarjev, malo manj v ateljejih kiparjev. In povsod sem naletel na nered. Niti eden od njih ni bil pospravljen, urejen ali kaj podobnega. Povsod je bilo polno platen, skic, posodic z barvami, čopičev, namočenih v vodo ali terpentin, z barvo popackanih tal in tako naprej. Tamu bi lahko rekli ustvarjalni nered. Tudi sam imam pisarno, v kateri vlada ustvarjalni nered. Toda nisem umetnik in to je vsekakor oteževalna okoliščina.
DARKO FERLINC
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Bili smo tudi v ateljeju umetnika, kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča na Hajdini. Stanje je seveda zelo podobno kot v drugih ateljejih. Po stenah visijo že malo zaprašene fotografije spomenikov, ki jih je Gojkovič nekoč izdelal. Med njimi je tudi ukradeni Kidrič iz Kidričevega. Po mizah ležijo ali stojijo v mavec uliti portreti, ki so bili še do nedavnega razstavljeni. Pa svetniki brez rok. Polno je maket za
restavratorski svetnik. Rodil se je na Ptuju leta 1945. Izhaja iz številčne hajdinske družine. Domačini in prijatelji ga kličejo Fika. Je oče štirih hčera in strasten športnik. Ali je pač to včasih bil.
Že v rani mladosti je kazal talent za umetnost. V osnovni šoli je za kip partizana dobil prvo nagrado. Po osnovni šoli je začel obiskovati srednjo oblikovalsko šolo v Ljubljani. Studij je nadalje-
V štiridesetih letih dela je Gojko-vič ustvaril velik opus. Kiparska dela so raznolika: od portretov in avtoportretov do javnih plastik in abstraktnih del. Njegov restavra-torki prispevek v tem okolju je prav tako ogromen. Gojkovič je politično neopredeljen človek, zato so njegovi naročniki pravzaprav vseh barv. Delal je tako javne spomenike pomembnežev še v času socializma kot restavriral predvsem
»Oči se kar ne morejo nagledati vseh teh kipcev, reliefov, odtisov /.../ In vsi ti predmeti nosijo v sebi neke zgodbe, ki jih najbrž pozna le umetnik.«
ALUMINIJ številka 5, stran 27
sakralne objekte. V tem okolju so sle skozi njegove roke praktično vse sakralne plastike znotraj sakralnih objektov, predvsem cerkva, in zunaj njih. Vsi poznamo Ptujsko Goro. Preden stopimo v cerkev, naletimo na bronasti relief Marije zaveznice iz leta 1999 in bronasta vrata glavnega portala. V cerkvi je njegov tudi Križev pot iz leta 1989. V notranjosti je restavriral tako rekoč vse nabožne kipe, reliefe, oltarje in podobno. V Mariboru je restavriral znamenito kužno znamenje na Glavnem trgu.
Njegovi portreti so se posebej znameniti. Aleja velikanov v Mariboru je nastajala od leta 1998 do leta 2000. Med portreti so pomembneži slovenske zgodo-
ki se danes nosi Kidričevo ime. Umetnik je bil zaradi izdelave portreta deležen precejsnje medijske pozornosti. Spomenik so v veliki meri, kar z eno tretjino, financirali krajani s samoprispevkom, pomagale pa so tudi družbenopolitične organizacije in podjetja, predvsem Tovarna gli-nice in aluminija Boris Kidrič. Spomenik je bil postavljen ob re-volucionarjevi obletnici smrti (1912-1953) 22. aprila 1973. Kidričev doprsni kip je stal na okroglem granitnem podstavku, postavljenem na aluminijaste drogove. V ozadju se stoji aluminijasta konstrukcija, izdelana prav tako iz aluminijastih drogov oziroma cevi. Križni tloris s centralnim jamborom simbolizira enotnost delavstva na eni strani
vine, na primer Herman Potočnik Noordung in jezikoslovec Fran Miklošič.
Ko se sprehodimo po Presernovi ulici na Ptuju, naletimo na majhen kipec Orfeja pred istoimenskim barom. Pred picerijo Slonček stoji njegova fontana, ki se vsaj v poletnih mesecih pretirano skriva pod senčniki omenjene restavracije.
Vrnimo se se malo k portretu Borisa Kidriča. Kip je nastal hitro po Gojkovičevi diplomi. Slo je za takrat pomembno družbenopolitično akcijo. Ustvaril ga ja v pralnici bloka v Ciril-Metodovem drevoredu na Ptuju. Tam sta ga obiskala celo Miha Marinko in Tone Fajfar. Vsi vemo, kje je stal spomenik Borisu Kidriču, dokler mu niso ukradli glave. Ne vemo pa, da so se Kidričani sami odločali o tem, kje bo stal. Ena možnost je bila tudi pri osnovni soli,
ter napredek in svetlo prihodnost na drugi strani. Koga bodo postavili na prazen podstavek v Kidričevem, se ne ve. Nov Kidrič pa spet ponosno stoji pred Talumovo upravno zgradbo. In tudi tega je ustvaril Viktor Gojkovič.
Gojkovič je Hajdinčan. V svojem bogatem opusu je ustvaril že nekaj fontan. Tudi v Hajdini jo je. Fontana simbolizira sedem vasi občine Hajdina, voda pa je, kot pravzaprav povsod, simbol življenja. V tem zapisu nisem niti približno opisal njegovega bogatega dela. Komaj sem se ga dotaknil. Je pa njegovo vsestransko ustvarjanje dokaj dobro zajeto v umetnikovi monografiji, ki jo je izdal Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož leta 2005 ob kiparjevi 60-letnici.
Umetnik živi in ustvarja na Ptuju in Hajdini.n
__ALUMINIJ številka 5, stran 28
KOLUMNA
Maj, mesec ljubezni:
I	■	■ ■ V	I ■ V	■	I ■ I	■
zgodovina romantičnega poveličevanja ljubezni
ALEKSANDRA JELUSIC
FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ
Mesec maj se ne zacne samo v znamenju kresov, temvec je to tudi mesec ljubezni. Se še spomnite sladkega okusa po srckastih cokoladah in nežnih sporocilih, ki so nam jih podarjali naši najdražji v mesecu februarju? Priznati si moramo, da je praznik zaljubljencev še ena izmed prevec skomercializiranih nadlog sodobnosti, ki nam iz žepov na sentimentalni nacin izpuli kakšen evro ali dva prevec. Pa vendar praznik še zdalec ni »modna muha« sodobnosti ali še en nadležni proizvod zdolgocase-nih in prevec zaljubljenih golob-ckov. Ce želimo razumeti njegov
pravi izvor, moramo pokukati v zgodovino, kjer se skriva nešteto skrivnostnih legend in otipljivih dejstev, ki so z leti prerastla v kult potrošniške mrzlice. Vabim vas na pot v preteklost, kjer se je zacela pisati zgodovina roman-ticnega povelicevanja ljubezni. Za zacetek bomo na romanticno ljubezen pogledali skozi oci znanega psihoterapevta Zorana Mili-vojevica, ki je v svoji knjigi Formula ljubezni na drzen nacin razkril zablode in resnice o ljubezni. Romanticno poimenovanje ljubezni se je rodilo s trubadurji, ki so v svojih pesmih in s svojimi dejanji castili cisto ljube-
zen, ljubezen brez seksualnosti in ljubezen na daljavo. To je vedno pogoj za njeno idealizacijo. Danes je prek medijev celotna sodobna kultura impresionirana od najrazlicnejših predstav o ljubezni in prav zaradi idealiziranja ljubezni drvimo v pogubo. Sodobni clovek tako danes ne ve, kaj je ljubezen, ker smo jo skonstruirali in vanjo vkljucili toliko poimenovanj, da je nastala popolna zmešnjava. Kaj se zgodi, ko se med in mleko nehata pretakati? Odgovor poznate. Cas je za skok v daljno preteklost. Zacetke valentinovega lahko najdemo že v casu poganstva.
ALUMINIJ številka 5, stran 29
so dobili odgovor, da »je od sonca opečen«, in z darilom ni bilo nič.
Za valentinovo je bilo značilno tudi prerokovanje dekletom, ki so hotele izvedeti, kdo bo njihov ljubi. Tisti ptič, ki so ga na ta dan prvega uzrle, je napovedal njihovega ljubega. Tako je kos simboliziral duhovnika, taščica mornarja, zlati ščinkavec bogataša, vrabec kmeta, modra taščica srečnega človeka, krivokljun prepirljivca, golob dobrosrčne-ža, žolna pa je pomenila, da se dekle ne bo omožilo. Slovenci svetega Valentina nismo povezovali z ljubeznijo, ampak s skorajšnjo pomladjo. Tako smo verjeli, da kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan še zelo mrzlo. Pri nas je bil v povezavi z valentinovim znan pregovor Prvi spomladin prinese ključ od korenin, zato se je po starem kmečkem koledarju na ta dan lahko začelo delo v vinogradu in na vrtu. V Beli krajini pa celo pravijo, da se na ta dan začne pomlad. Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času. S komercializacijo ta praznik žal izgublja svoj prvobitni namen in vse bolj postaja obveznost in nadležna dolžnost obdarovanja. In s tem tudi Slovenci počasi izgubljamo stik s svojimi koreni-nami.n
Stari Rim je 15. februarja praznoval lumperkalije v čast bogu Lumperku, ki je bil zaščitnik ovac in volkov. Mladi so na predvečer praznika v čast boginji Juno Februata uprizarjali nekakšno ljubezensko loterijo. V skrinjico so položili imena deklet, fantje pa so iz nje vlekli lističe. Tisto dekle, ki jo je fant na ta predvečer izžrebal, je bilo nato vse leto njegovo. Kasneje je praznik za svoj vzelo krščanstvo, ga nekoliko prikrojilo svojim potrebam in prestavilo na 14. februar. Verjetno se sprašujete, kako je ta praznik dobil svoje ime. Žal na to vprašanje ne boste dobili jasnega odgovora, saj je zavit v več legend, ki še danes burijo duhove zaljubljencev. Pa se malce pozabavajmo z legendami. Prva legenda nas popelje v Rim, v čas vladanja cesarja Avrelija Klavdija, vojskovodje in nasprotnika krščanstva. Avrelij ni skrival svoje težnje po krepitvi vojske, zato je od mož pričakoval, da se mu bodo prostovoljno pridružili. A mladi fantje niso delili njegove žara in so raje ostajali doma v naročju svojih žena. Cesar je tako prepovedal poroke pred služenjem vojaške službe. Neposlušen duhovnik Valentin pa se je požvižgal na Avrelijeve prepovedi in je še naprej poročal mlade zaljubljene pare, kar ga je stalo življenja. V njegov spomin
ljudje se danes praznujemo valentinovo.
Druga legenda trdi, da naj bi Valentina v ječi obiskovala slepa ječarjeva hči, s katero se je spoprijateljil. Pisal ji je pesmi in ji s svojo močjo ljubezni povrnil vid. V zahvalo je vsa njena družina prestopila v krščansko vero. Preden so Valentina 14. februarja 269 ubili, je ječarjevi hčeri napisal poslovilno pismo s podpisom: »Z ljubeznijo, tvoj Valentin.« Prav od tod naj bi izvirala navada pošiljanja verzov in pisem za valentinovo. Nekateri etimologi pa zagovarjajo tezo, da je šlo pri poimenovanju praznika za zamenjavo črk. Črka g je bila zamenjana s črko v, ki sta bili nekoč v preprosti govorici precej zamenljivi. Tako naj bi Anglosasi po nor-manskem prevzemu Anglije v 11. stoletju spremenili normanski izraz galantin, ki pomeni ljubljenec žensk, v besedo valentin, kar je sčasoma pomenilo »bodi moj ljubimec.« Sega se je počasi razširila na ves anglosaški svet, potem pa v nekatere druge evropske dežele. Pa pokukajmo še v Anglijo, kjer so otroci vstali pred sončnim vzhodom, in če jim je uspelo prvega človeka, ki so ga srečali na poti, pozdraviti z Dober dan, Valentin, ne da bi jim ta že vnaprej odzdravil, so dobili darilo. Če pa jih je sonce prehitelo,
LETOVANJE
ALUMINIJ številka 5, stran 30
Seznam sodelavcev,
ki bodo v poletni sezoni 2011 letovali
v Nerezinah in Červarju
Nerezine
20. 6. 2011 - 27. 6. 2011
Marjana Turk Ivan Bezjak Marica Vajda Gregor Zečevi} Mirko Tikvič
Servis in inženiring
Rondelice
Ulitki
Strateška komerciala Revital
25. 7. 2011 - 1. 8. 2011
Stanislav Poplatnik Franc Bezjak Albin Petrovič Franc Irgl Janko Majcen
1. S. 2011 - S. S. 2011
Servis in inženiring
Rondelice
Revital
Ulitki
Inštitut
27. 6. 2011 - 4. 7. 2011
Benjamin Ivančič Bojan Krajnc Rajko Habjanič Brigita Lukman
Livarna Livarna Aluminij Računovodstvo
Slavko Jazbec Evgen Muhič Jožef Godec Milko Ahec Dušan Galun
Aluminij
Informatika
Aluminij
Izparilniki
Rondelice
4. 7. 2011 - 11. 7. 2011
Vinko Bombek Alojz Podvršek Peter Kropec Mirko Vidovič Igor Jeza
Aluminij
Vargas-Al
Aluminij
Vargas-Al
Rondelice
8. 8. 2011 - 15. 8. 2011
Anton Drevenšek Srečko Cajnko Damjan Serdinšek Silvo Klajnšek Peter Urlep
Servis in inženiring Servis in inženiring Livarna
Servis in inženiring Aluminij
11. 7. 2011 - 1S. 7. 2011
15. S. 2011 - 22. S. 2011
Verica Inkret Peter Bombek Alojz Rumež Dragan Mikša Jože Medved
Računovodstvo Inštitut
Servis in inženiring
Aluminij
Livarna
Anton Kirbiš Bojan Magdič Feliks Kodrič Aleksander Irgolič Milan Potočnik
Aluminij Livarna
Servis in inženiring Informatika Servis in inženiring
1S. 7. 2011 - 25. 7. 2011
22. S. 2011 - 29. S. 2011
Miran Šalamun Zdenka Lesjak Dejan Horvat Edvard Koderman Katarina Pišek
Aluminij
Livarna
Informatika
Ulitki
Vital
Izidor Turščak Bojan Brence Daniel Bezjak Franc Roškar Majda Zadravec
Servis in inženiring
Livarna
Livarna
Vital
Vargas-Al
ALUMINIJ številka 5, stran 31
29. S. 2011 - 5. 9. 2011
is. 2011 - 25. y. 2011
Milan Toplak Boštjan Korošec Stefan Ros Ivan Hauptman
Servis in inženiring Strateški razvoj Servis in inženiring Aluminij
Miroslav Dobič Liljana Lončarič Alojz Fric Robert Strafela
Servis in inženiring
Računovodstvo
Storal
Ulitki
5. 9. 2011 - 12. 9. 2011
25. 2011 - 1. S. 2011
Janez Kotar Franc Gregorec Frančišek Sirec Miran Fideršek
Servis in inženiring Upokojenec Upokojenec Storal
Radovan Mesarič Franc Sever Andrej Petrovič Jože Lončarič
Servis in inženiring Livarna Izparilniki Rondelice
Cervar
1. S. 2011 - S. S. 2011
20. 6. 2011 - 27.6.2011
Zdravko Keisersberger Dušan Fridl Slavko Fajfar
2y. 6. 2011 - 4. y. 2011
Milan Kolednik Miran Fideršek
4. 2011 - 11. y. 2011
Emil Munda Ciril Horvat Albin Smigoc Franc Mlakar
11. 2011 - is. y. 2011
Darko Simenko Roman Petek Angela Fideršek Jožef Skrila
Livarna Livarna Livarna
Servis in inženiring Storal
Livarna
Servis in inženiring
Livarna
Livarna
Revital Aluminij Revital Aluminij
Dušan Černenšek Stanko Janžekovič Venčeslav Vtič Drago Sirovnik
S. S. 2011 - 15. S. 2011
Miran Krajnc Franc Jurič Alenka Kotnik
15. S. 2011 - 22. S. 2011
Sergej Donaj Dušan Brglez Vlasta Stumberger Robert Merlak
22. S. 2011 - 29. S. 2011
Romana Bezjak
29. S. 2011 - 5. 9. 2011
Jernej Plavčak
Aluminij Aluminij Revital Aluminij
Ulitki
Servis in inženiring Alin
Livarna
Informatika
Revital
Servis in inženiring
Vital
Vargas-Al
ALUMINIJ številka 5, stran 32
FOTOREPORTA@A
Preizkus hoje Odkritje spomenika
ALUMINIJ številka 5, stran 33
ALUMINIJ številka 5, stran 34
REKREACIJA
Druženje skupine sodelavcev
iz proizvodnje anod
JANI VOGRINEC
FOTO: JANI VOGRINEC
Sčasoma se prijateljstva in skupna druženja tako vtkejo v nas vsakdan, da pogostokrat pozabimo, kako so se rodila, kako zelo se zanašamo nanje, kako neverjetno veliko nam pomenijo in kako dragocena so. Ta druženja in prijateljevanja nas, skupino sodelavcev iz proizvodnje anod, spremljajo že kar veliko let, vse tja od leta 2003, ko smo prvič skupaj preživeli podaljšan vikend. Tudi letos se nismo izneverili tradiciji. Zbirališče smo kot vsako leto imeli na parkirnem prostoru naše tovarne. Od tam nas je pot vodila čez Slovenijo in mejni prehod Rupa proti zastavljenemu cilju, v počitniško naselje Bučanje v Nere-zinah na Lošinju. V petek popoldan smo prvič preizkusili svoje telesne zmogljivosti ob igranju košarke. Naslednji dan smo se po jutranji kavici po planinski poti čez pogorje Osorščice odpravili na najvišji vrh pogorja Televrin (589 m), nato pa sestopili do planinskega doma in v mesto Osor. Na poti so nas navduševali dišeče sredozemsko rastlinje, skozi
katero so speljane poti, ter razgledi na okoliške otoke. Popoldne smo se na plaži prepustili milini sončnih žarkov, najbolj pogumni pa so preizkusili temperaturo morja s plavanjem. V nedeljo smo se zjutraj odpravili proti domu z načrtom, da se na poti še nekajkrat ustavimo. Tako smo kljub kislemu vremenu v Portorožu obiskali Formo vivo, edinstveno zbirko kamnitih skulptur, ki stoji na prostem v parku polotoka Seča pri Portorožu. Kasneje nas je pot vodila v Vransko v muzej starejših motociklov, kjer smo si ogledali zelo lepo ohranjeno zbirko. Proti koncu smo v Celju obiskali znano gostilno Amerika, kjer vsakič končamo s poznim kosilom. Tam smo strnili vtise, se še nasmejali našim prigodam in že počasi zbirali predloge za naslednje druženje. Ce želite polneje živeti, morate spoznati umetnost uživanja v malih, drobnih trenutkih življenja. Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki čakajo odkritje. Življenje je tisto, kar se zgodi, medtem ko delaš načrte.p
Anodarji na Televrinu
Anodarji pred Talumovo po~itniško hišo
Zahvala
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in strica
Jožefa Drevenška,
upokojenca Taluma iz Sovič 16, Videm pri Ptuju, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam pomagali v težkih trenutkih.
Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, dedija, tasta, brata, svaka, strica in prijatelja
Franca Beraniča,
upokojenca Taluma iz Lovrenca na Dravskem polju 61, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Taluma, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sve-
Zahvala
Nepričakovano nas je zapustil dragi mož in oče
Stojan Žnidarko.
Vsem sodelavkam, sodelavcem, znancem in sindikatu Taluma se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem za poslane besede ter godbi in pevcem družbe Talum.
Iskrena hvala vsem, ki ste Stojana na pokopališču v Majšperku v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Žalujoči vsi njegovi
Žalujoči vsi njegovi
ALUMINIJ številka 5, stran 35
KRIŽANKA
SLOVARČEK: BENZOA - dišeča smola iz tropskih dreves, stiraks, SOININEN - finski smučarski skakalec (Jani, 1973), VIGONJ - volnena preja iz volne vikunje, PRIAP - sin Bakha in Afrodite, ARNDT - nemški pisatelj (Ernst Moritz, 1768-1860), SPIKA - zvezda v ozvezdju Device, AMOS - angleška pop in rock pevka (Tori, 1963).
STROGI IZPIT ZA NASLOV DOKTORJA
MORSKI SESALEC Z VELIKIMA OKLOMA
SREDSTVO
JEDKANJE
3
ANGLEŠKA POP IN ROCK PEVKA (TORI, 1963)
KILOMETER
3
MESTO V KALIFORNIJI (ZDA)
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI
(5165 m)
KDOR NE PLAČUJE RAČUNOV
FINSKI PESNIK (LEINO. 1878-1926)
ZVEZDA V OZVEZDJU DEVICE
STARO IME JEZERA MALAVI
VOLNENA PREJA IZ VOLNE VIKUNJE
SLOVENSKI HUMORIST (MILČINSKI)
SLOVESNKI PISATELJ (FLISAR)
VRTIN ČAST TROPSKI VIHAR
PEVKA ALENKA ŠMID
OKRASEK NA VRHU KAPE
KDOR KAJ
IŠČE. ISKALEC
ITALIJANSKA VESOLJSKA AGENCIJA
ŠVICARSKI TENISAČ (FEDERER)
REKA V NEMČIJI, LEVI PRITOK LABE
NEMŠKI PISATELJ (ERNST MORITZ, 1769-1860)
MOČVIRSKA TRAVA, LOČEK
ZVER IZ DRUŽINE MAČK
Lahkota prihodnosti
Podjetje Revital, d. o. o., iz Kidričevega ponuja v svojem prodajnem centru balkonsko cvetje, obsežen Sortiment enoletnic, lončnice, sadike vrtnin, drevnine in trajnice. Zelo ugodne so cene za vse balkonsko cvetje (vse vrste pelargonij, fuksij, nageljnov, veliko vrst trav, Impatiens NG).
V podjetju izvajamo tudi naslednje poslovne dejavnosti:
•	načrtovanje, urejanje, zasajevanje in vzdrževanje zunanjih površin, poslovnih in zasebnih objektov, cvetličnih gred, zelenic, krajevnih zelenih in prometnih površin,
•	košnja in vzdrževanje nogometnih igrišč, igrišča za golf in drugih zelenih površin,
•	naš čistilni servis čisti delovne obrate ter poslovne in zasebne prostore.
Kontakti:
Revital, d. o. o. Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo
Maloprodaja - vrtnarstvo tel.: 02 7990 353
Dušan Mikl direktor
tel.: 02 7990 791 faks: 02 7990 798
e-pošta: dusan.mikl@revital-vrtnarstvo.si
http://www.revital-vrtnarstvo.si