118
                             Prepozno.
aša soseda je bila Jalenčeva Mina. Bila je to žena sieer čudne postave, 1 plemenitega, dobrega srca. — Zgodovino njcnega življenja je pokri-
vala tema. Nihče ni vedel od kodi je, nih6e, kdaj in kako se je prise-Iila v borno kodo na našera klanci, kdaj in kako je postala nje lastnica i. t. d. Baji> se Ijudje s početka niso dosti brigali za njo.
Vsa njena hiSaa oprava je bila taj priprosta in obožna. HiSiea se je komaj Ž8 vkupc držala, in da bi jcj bil kdo izpodmaknil steber, ki je podpiral njeno ostieSje, padlo bi bilo vse na kiip. Danes, ko ne gospodari več Mina v njej, hiša jc v nekoliko boljšem stanji. Ono lelo, ko je bil tak grozovit vihar, da je kar kozolee in drevesa rušilo in preobračalo, zaobljubil se je bil novi gospodar, da popravi nbožno kočo, ako mu jo Bog olirani pred nevihto in vi-harji. Deloma jo to tudi stovil, a verniei' mu je letožuji sneg napraTil dosti kvare, ki je prišel skozi streho celo ua podstrešje.
Eazven krave Belke in tete mačke ni imela Mina nobene druge živali pri hiSi. No, saj jej je bila ta družba dosti. Imola je storka dovolj opraviti s tcm dvojim. Belko je gnala navadno vsak dan na pašo v laz na Blatni dol. Če pa jo je kaka stvav ovirala, da kateri d;in ni mogla tega storiti, odtrgala si je vender toliko časa, da je šla nasmukal Bclki jerbaa leskovega perja. Kadar jo bila doma in ui imela nobenega opravka, postovala je svojo raueo in se po-govarjala ž ujo. Bes, rada je imela žjvali. In to po pravici, saj ste jej tudi obe mnogo koristili: Belka jo je vedila a rauca branila rnišij. —
Prav dobro bi se bile imele vse tri, da ni Jalenčevej Mini le utjka] greuilo njeucga nbožnega življeuja, uekaj, kar je huje od bolezni, huje od siromaštva in bridkosti, huje od vsega, kar more zadefci dobro materino srce. Iu kaj je bilo to? Nefavalcžnost ujenih iastnih otrok! . . .
Dvoje sinov je imela Mina, dvoje . . . a sedkj — ninia nobenega več. Bokler sta bila &e majhcna, malozmožna, bila sta kaj dobra otroka. Ljubila sta mater, in ona . . . ona je Ijubila tako gorečo svoja siuJka, Franuka in Nacka. In potein? Potem pa, ko sta odrastla, ko bi bila lehko in bi tudi morala biti podpora dobrej materi, zapustila sta jo . . . in šla . . . Bog si ga vedi kain? V daljne kraje, toliko je zvedcla Mina, iskat sreče, svoje sreče, ne zmeoed se za srečo raaterino.   Od tedaj pa ni bilo glasu od njiju nič rei.
Jalenževa Mina so je zelo postarala. — To jo čutila ona sama najbolje. ln če se je časih nebote spomniJa, da jej bode morda skoiaj umreti, prižle so joj solzo v oči. Iq kako bi jej ne? — Da, morala se jo solziti, če se je spom-uila, kako težko jej bodc ostaviti Ijubeznjivi živali, Belko in mačko. Vrbu tega pa je vedela dobro, predobro, da ne bode nikogar, ki bi jej zatismil oči, ni-kogar, ki bi žaloval po Djej.   lu to drugo je btlo buje od prvega. —
In siurt res m fakala dolgo. —
Nekega jutra je mukala Belka v Ulevu in maJka je mijavkala okolo hiSo. A ni ga bilo ('loveka, da bi dal mački mleka, niti da bi pognal Belku nu pašo.
Stara Jeršela je žla od maše in fu]a to žalostno godbo. nKjo je neki Mina, da bi dala živalima jesti," misli si. In takoj se spomni, da je bila Mina vže prejŠDji vcžer, ko je pri njej vasovala, zelo slaba. ,Kaj ko bi danes obležala?" —
119
In Jeršela stopi v hišo k Mini.
nSaj scm rekla, da bote obležali. Ali vam je hudo, Mina?" popr&ša bolnieo stopivši k postelji.
nDolgo ne bodem vee, mati Joršetova. Jako slabo ae čutim," de Mina s slabiui glasom. nAli— moja Belka iu mueka! Ubogi živali! Vže vse jutro ju <':iijem glasiti se, ali nikogar ni, da bi jima dal jcsti, in takisto tudi nikogar, da bi mcui kaj postregel." —
,Ali vam uaj pokličem Matijfevo Pepo? Pri domu je in čas ima, lehko         m vain kaj postreže.   Saj sto jej tudi vi marsikaj dobri%a storili."                              B
„1, rerite jej, čc hoče priti. Hom pa njej zapustila obleko iu kar iinam         I take drobnine, ee mi bo malo postregla."                                                               I
,No, je vže dobro." — Jeršela otide. —                                                        ¦
Kmalu potcm vslopi Pepa.-------
nAli vam jo. zelo slabo?"
,Zel6, Popa, prav dovolj hudo mi je. Toliko tc prosira, daj, postrezi mi nekoliko. liog ti gotovo oljilo povrne. Injaz ti bom tudi vže skusila plačati, kar mi bodeš dobrega storila."
nNe bojte se, Miua, vse vara bom storila, karkoli bote želeli. Morda se ob dobrej iu akrbnej postrežbi šo kaj pozdravito in . . ."
nNe govori," pretrga jej bolnica besedo. .Nikoli več ne okrevam. Starost je bolezen, ki prinese golovo smrt. Iu jaz, draga moja, stara sem in poleg tega tare rae še naduha . . . Naj umrjem, saj rada umrjem. Samo, da bi še jedenkrat Sula kaj o ljubljenih sinovib. Ljubljenih, da še vedno ]jnb\jenih, ie tudi sta nehvaležna, nelivaležnu svojej dobrej roateri. — Ali, oli, oh, ne bom ju videla nikoli več! . . . Dnevi mojega življenja so pri kraji in - njijtt ni nikjer!   Ni ju. da bi ju pritisnila na ljubeče materino srce, dokler 6e bije..."
ln jokala je bolna Mina, milo jokala.
A okreyala res ni več Mina Jalenčeva. —
Na vei-er petcga dne, odkar be je vlegla, bilo jej je jako slabo. Soscde so se zbralo pri njcj. Tudi moja babica je bila ondii. - Govoriti vže ui mogla mnogo . . . Jelo jo je dašiti . . . Gospod so prišli z NajsTetejsim ter jo pri-pravili na pot v vefinost.   Bila je popolnoina udaua v voljo božjo.
Zdajei se odpro vrata iD pismouoša vstopi.   Kaj boče ta tako pozuo?
rNe zamerite, da pribajara tako pozno . . . Ali . . . če sc ae motira, svetite Mini?   Je-li na smrt zbolela?"
,Seveda! Kaj ne vidiš, da ne bode več dolgo?" odvrno soaeda. ,Kaj pa ti prineseš?" ...
nTo-le piserac« na Mino."
,Na Mino? Od kod iieki?" čudi se soseda, odpre pismo, bere in strmi.
,Miua! Mina!" pošepeiio botoici.
,Kaj 1 . . . oh jraatil« me 1 Tako lepo je, k»r gledam" . . . vidihnc bolnica.
,Nace vani piše, Mina, čujte! Spomnil se vas je, vpraša vas, če ste zdravi, prosi vas odpnščenja ..."
,Je-li res?" šepeče bolnica.   »Oh, saj ni mogoio! . . ."
nRcs, Miaa, res je," trdi soseda.
120
»Potem pa berito, oh borito ..." atoiSe Mina s prosečim glasom, napne vsc svoJG iioslednjc nioči, ter se sklonc še jedcnkrat, da čnje, kaj jej poroča izgubljen, a vender tolikanj Ijubljen otrok.
Soseda bere:
rDraga mati!
Yem, tla m zel6 žalostito zaradi mene in Franceta, ker ne vcste, sva li živa ali mrtva. 0 bratn tudi jaz ničesar ne vein. Meni pa se sedaj sieer dobro godi, ali vest, iiuda vest me vedno grize in peče, da som vam bil uo-bvalcžcn in sem vas ostavil v storosti. 0 ko bi Vi znali, kako zelo mi je žal sedaj, kako zel6 se kcsam! Odpustite, mati draga, od[iustito! Izvestno se Vas boteui poslcj večkrat spominati in — čo ste v pomaDJkanji, hočem Vain tudi kaj malcga poslati od svojcga zaslužka. Kaj vže počnete? Ste li zdravi? Bog daj, da bi bili! . . .
'L Bogom
Vaš nohvalcžni, a skesaoi sin
Nuas.
„01), oljj" vzdihuje bolnica, ^propozno!" . . . Solzo so jej vlijo po licih in oneinogla se zgrudi na posteljo. Ustnici zažepeceti še besedi: ^Odpustim, odpustim," ¦— potom pa se zapro na večno!
Belka v bievu je zamukala, mačka zamijavkala.   Ubogi živali!
—m—.