VOLITVE
Preizkusni
kamen
S programske seje občinske konference SZDL
Ker so v bežigrajski občini doslej na vsaki seji konference socialistične zveze ocenjevali opravljeno delo, na včerajšnji programski seji niso posebej pretresli dveletnega delovanja. Nekaj značilnosti je v uvodni besedi izpostavil Vlado Barabaš, predsednik občinske konference.
Pogled naprej je po njegovih besedah zahtevenjši kot pogled ha*aj. »Cilji in naloge, zapisane v osnutku programskih nalog, bodo ostale zgolj črke na papirju, če jih ne bomo uresničevali. Uresničevali pa jjh bomo, če bomo participirali pri oblasti, če bomo imeli svoje delegate v skupščini in tako vplivali na odločitve. Ko se bomo 'ega zavedali, vsi zagrabili za delo, bomo lahko rekli, da smo začeli z novo organiziranostjo v praksi. Splošne volitve bodo zato preizkusni kamen naših programskih nalog, zapisanih na papirje,« je dejal Vlado Barabaš.
Sicer pa je čas tak, da ne manjka tem, ki bi spodbudile razpravo, uih drugačnega političnega dialoga je bil na bežigrajski konfernci » prisoten. V manjšini so bili razpravljala, ki so »morali« načelno nekaj pohvaliti in nekaj pograjati, da so načelno opravili svojo uolžnost. Več je bilo trdno prepričanih, da to ni trenutek za velike razprave in velike besede, bolj prav je priznati napake, jih poprav-Uati in začeti pri izvirnih vrednotah.
Politika naj se ne vtika v gospodarstvo, to naj rešuje stroka, je menil delegat iz Beričevega. Delegat Savskega naselja III se je »vzel za to, da morajo odlikovati program socialistične zveze Predvsem poudarki občanu, krajanu, sociali. Srečko Janžekovič je aeial, da bomo program »figo« realizirali, dokler ne bomo dali Pravega mesta osnovnim vrednotam, kot so delo, poštenje in plačilo
»Kaj pomaga, če smo v program zapisali, da bomo humani, ko je Pravkar v bežigrajski krajevni skupnosti humanost padla na izpitu.« tovorili so seveda o vrtcu za duševno in telesno prizadete v BS-3.
Več vprašanj so imeli delegati o preobrazbi socialistične zveze, 0 novi organiziranosti. »Zaenkrat,« je dejal Jože Šteh z RK SZDL, »se socialistična zveza preobraža v stranko, vender ima ambicije, da Postane več, da je gibanje, da je družbena organizacija.«
Delegat občinskega odbora ZZB se ni strinjal, da naj bi z novim Wom ukinili občinsko glasilo, delegat ZSMS se je zavzel za to, da Postane raziskovalna dejavnost ekonomska dejavnost in povprašal,
se je socialistična zveza pripravljena odreči monopolu nad jav-mmi mediji. Odgovor Jožeta Šteha je bil, da tega monopola nima
resnici, da je sredstvih obveščanja več prostora tudi za drugače
m>sieče... •
Občinska konferenca SZDL bo na naslednji seji sprejela program-n®lofle občinske organizacije socialistične zveze - glede na usmeritve mestne in republiške konference SZDL, katerih seji bosta v naslednjih dneh.
ka^lni0 žalostnih dogodkov zadnjih dni v jugoslovanski državi, nad atero so ne|<aterj p0Stavili velik vprašaj, konfereca ni mogla. Dele-uau so bili trdno prepričani, da zna slovenski narod s pokončno Dort^ .in ,rdirn delom stopati v jutrišnji dan. Zato so v zaključkih onk r ' opredelitve in stališča slovenske vlade, se zavzeli za HOKOnčnost, načelnost in zmernost v dejanjih.
Za takojšen in korenit preobrat
Predkongresna dejavost bežigrajskih komunistov
Člani občinske konference ZKS Ljubljana Bežigrad so na svoji predkongresni seji največ pozornosti namenili razpravi o dokumentih za 11. kongres ZKS, opredelili pa so tudi izhodišča za volilni program svoje organizacije.
V razpravi so bežigrajski komunisti obravnavali tri dokumente za 11. kongres ZKS in sicer programski dokument Evropa zdaj, osnutek kandidatnih list za člane Centralnih komitejev Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije, nekaj pripomb in dopolnitev pa so imeli tudi na statut ZKS.
Uvodničar, predsednik občinske konference ZK Ljubljana Bežigrad, Franc Hočevar, je med drugim poudaril, da ocena omenjenih dokumenotv temelji na poprejšnjih razpravah v osnovnih organizacijah in občinskem komiteju, nanje pa so se kasneje navezovali tudi delegati v svojih razpravah na seji. Ugotavljali so nekatere pomanjkljivosti in premalo natančne opredelitve ter opozorili, da dokumenti ne zajemajo dovolj celovito področja zdravstva in telesne kulture, samo načelno pa je v njih opredeljeno tudi področje invalidskega varstva. V zvezi s slednjim so izpostavili tolikokrat obravnavan primer na Hošiminhovi ulici za Bežigradom. Prav tako so menili, da je potrebno jasneje doreči razmerje med ZKS in ZKJ.
Kljub omenjenim pomanjkljivostim in dopolnitvam pa so razpravljale! na predkongresni seji OK ZKS Bežigrad soglašali, da dokumenti za 11. kongres vendarle pomenijo bistven premik naprej v pripravah kongresnih gradiv. V nasprtju s poprejšnjimi namreč izpostavljajo nekatera bistvena vprašanja Zveze komunistov, obenem pa so razmeroma kratki in jedrnati in zato primerni za obravnavo.
Aktualnim problemom je namenjeno največ pozornosti tudi v izhodiščih za volilni program občinske organizacije zveze komunistov Ljubljana Bežigrad. Tako kot v drugih občinah in mestni organizaciji zveze komunistov so namreč tudi za Bežigradom sprejeli akcijske usmeritve za prihodnje delovanje, ob tem pa so izpostavili cilje in naloge, ki jih je v štirih letih realno možno uresničiti. V razpravi so se zavzeli predvsem za takojšen in korenit preobrat k demokratičnemu sprejemanju družbenih in oblastnih rešitev in za reševanje tistih težav, ki že dalj časa tarejo ljudi, šele program, ki ga bodo oblikovali na takšnih načelih lahko po mnenju bežigrajskih komunistov prispeva k uspehu na volitvah in omogoči tudi nadaljno prenovo ZK.
BLANKA MARKOVIČ
Proslava dneva JLA
V počastitev 22. decembra, dneva Jugoslovanske ljudske armade, se v vojašnici Ljuba Šercerja in na Vojaški gimanziji Franca Roz-mana-Staneta ves teden vrstijo različne aktivnosti. Vojaki in učenci so polepšali vojašnico in šolo, izdelali stenske in žepne časopise ter organizirali vrsto športnih tekmovanj, osrednji proslavi pa bodo imeli ob smotri enote v vojašnici ter kulturnozabavni prireditvi v avli vojaške šole.	| g
ZBOR
Dedek Mraz v KS
Letošnje rajanje z dedkom Mrazom se bo pričelo 20. decembra. Dedek bo obiskal šole in vrtce, otroci pa ga bodo srečali tudi v svojih krajevnih skupnostih (kar na 16 koncih). Opozarjamo malčke in njihove starše, naj pozorno pregledajo oglasne deske in izložbena okna trgovin, kjer se bo pojavil lepak s sliko dedka Mraza, točnim datumom in uro obiska. Dedek Mraz bo s seboj pripeljal lutkovno ali glasbeno skupino ali pa kar obe.	|. §.
Ljubljana, 19. decembra 1989 Leto XXIX, itev. 10/379
OBČANOV
_____ ...».. .
GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD



Veseli december na GR
Že od 4. decembra dalje poteka na Gospodarskem razstavišču »Veseli december«, pester, zabaven in zanimiv program, ki ga pripravljajo umetniške, igralske, lutkarske, glasbene in plesne skupine. Obiskovalci imajo prost vstop. Bežigrajske onovne šole in vzgojno varstvene organizacije se udeležujejo prireditev v dopoldanskem času, starše pa vabimo, da pripeljajo svoje otroke v popoldanskem času in jim privoščijo nekaj uric zabave. Tokrat je občinska Zveza prijatelejev mladine poskrbela tudi za malo večje otroke, saj bodo mlade deklice lahko pod strokovnim vodstvom dijakinj in dijakov srednje šole tehničnih strok in osebnih storitev uredile svoje pričeske in make up za najdaljšo noč v letu. Pomagali jim bodo 21. decembra od 15. do 20 ure v hali B na Gospodarskem razstavišču. Na pomoč bo priskočila Ilirija Ve-drog in omenjena bežigrajska srednja šola.	č
mm
gžir™
KuNuml In kongresni center
novoletni
PROGRAM ZA OTROKE
Novoletna predstava
j^Pravljamo jo skupaj s Plesnim teatrom )uoljana in Gledališčem Ane Monro.
ie Pravljica ZLATO JABOLKO, ki bo po sebim nekoliko drugačna kot jo poznamo, “a,° Pa toliko bolj zanimiva in vesela, saj je len avtor in režiser Andrej Rozman-Roza. ^Predstavi bo otroke pozdravil dedek
^edstave so namenjene najmlajšim eiskovalcem m skupinam iz delovnih v "hizacij, vrtcev in osnovnih šol, saj je Program vključena tudi možnost obdaritve.
°™tite s prijavami, skupinske rezervacije .ff^ienia center za stike z javnostjo,
• 221-055, tov. Alenka Brglez.
Predstava Zlato Jaboko bo v srednji dvorani CD v dopoldanskem in popoldanskem času od 19. do 30. decembra.
Predstave za izven: nedelja, 24.12. ob 11. in 16. uri; ponedeljek, 25.12. ob 10., 16. in 17.30 uri; sobota, 30.12. ob 11. in 16. uri Predstava traja 45 minut cena vstopnice: 200.000 din
NOVOLETNI ŽIV-ŽAV
od 25. do 30. decembra, od 9. do 19. ure Odvijal se bo v 1. preddverju CD (vhod iz pasaže Maksimarketa). V programu bodo sodelovali: Jana Stržinar z lutkovnimi predstavami, Jani Kovačič, čarovnik Miran Canak, Janez Bitenc z glasbenimi uricami, pevka Mia Žnidarič in kitarist Nino de Gleria, Trio Trutamora z ljudsko glasbo, študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo z glasbeno predstavo KRASEN CIRKUS, risanke in še kakšno presenečenje se pripravlja...
Nastopi predstavljenih izvajalcev bodo predvidoma ob 9., 11 in 17. uri, vstop bo prost. Razpored bo objavljen v dnevnem časopisju.
DOKONČNA UREDITEV TOMAČEVEGA
Lične hišice namesto barak?
Odločitev je v rokah podjetij, kjer so zaposleni barakarji
Izvršni svet bežigrajske občinske skupščine in podjetje Imos Inženiring sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi do prihodnje jeseni barakarje iz Tomačevega preselili v zidane hiše. Načrti za gradnjo so pripravljeni, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana zagotavlja 60% denarja. Velik podvig bo uspel, če bodo podjetja, kjer so barakarji zaposleni, primaknila (v več obrokih) še manjkajočih 40% denarja.
Gre za manjša, cenejša, tako imenovana socialna stanovanja. Hišice bi postavili na istem kraju v Tomačevem, kjer so zdaj barake. Stanovanja bodo merila od 32 do 45 kvad. metrov. Cenejša bodo zato, ker na tleh in stenah ne bo ploščic, manj bo električnih vtičnic, ogrevana pa bodo s termo-
akumulacijskimi pečmi, čeprav bodo imela tudi peči na trda goriva. Stene bodo dobro izolirane, da bodo stroški za ogrevanje čim nižji. Ob vsakem objektu bo prostor za ozimnico, shranjevanje kolesa, pa tudi za psička, zraven bo še skromen vrtiček. Z avtomobilom se ne bo dalo pripeljati do hiš, blizu pa bodo asfaltirani pakirni prostori.
Po računih 15. novembra bi cena za kVad. meter takšnega stanovanja znašala 50,000.000 din, za stanovanje bi bilo treba zbrati približno 1,8 milijarde din. Stanovanja v Tomačevem bodo za 20% cenejša kot
v novi bežigrajski soseski Zupančičeva jama.
Podjetja, kjer so zaposleni barakarji, bi morala zdaj podpisati predpogodbe o sofinanciranju odprave barakarskega naselja Tomačevo. Na sestanek, kjer bi dobili podrobnejše informacije, je občinski izvršni svet povabil direktorja 90 podjetij. Prišli so le predstavniki 40 podjetij. Vendar pa priložnosti ne bi smeli zamuditi, kajti prihodnje leto bodo - zaradi zaščite vodnih virov - barakarsko naselje v Tomačevem odstranili. Podjetja, ki imajo delavce v barakah, bodo takrat zanesljivo v hudih škr-pcih.
Vsem Bežigrajčanom želimo srečno novo leto
Družbenopolitične organizacije, občinska skupščina, samoupravne Interesne skupnosti In krajevne skupnosti Ljubljana Bežigrad ter uredništvo Zbora občanov
Jesen je tu!
Obiščite nas še preden vas obiščejo jesenske in zimske tegobe
Poskrbite:
- zase: čaji in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč proti prehladu, revmatizmu, aterosklerozi, za žile, za boljše počutje...
merilci za pritisk, maserji, telovadni pripomočki - za dojenčka: otroška hrana, stekleničke, dude, mazila, šamponi, kopeli...
- za vašega psa ali muco: zdravila in insekticidi
Za zdravje v družini poskrbi Domača lekarna. Dipl. farm. T. Strnad v pritličju blagovnice Astra
2 ZBOR OBČANOV
AKTUALNO
PRIZNANJE TOMAŽU ZALARJU
R P LJUBLJANA EXPRESS
Čas je zlato
Novo zasebno podjetje za prevoz kosovnih pošiljk
Če je pojem podjetništvo nam, sinovom socializma, še do nedavno pomenil nekaj, kar spada v drug prostor in čas, velja ta hip, da zdaj niti kurioziteta ni več. Še več, postaja vse bojj zaznaven vzorec gospodarskega obnašanja.
Male zasebne proizvodne in storitvene enote so vsekakor tista oblika gospodarske dejavnosti, ki je začela uspešno zapolnjevati prostor, ki ga ekstenzivno in togo socialistično gospodarstvo ni zmoglo niti znalo. Ob ustanovljanju novih malih zasebnih podjetij pa lahko zasledimo tudi že ambicioznejše poskuse podjetniškega organiziranja. Eden od nazornih primerov slednjega je tudi prejšnji mesec ustanovljeno podjetje RP Ljubljana express, ki je eno od štirih, povezanih v skupno mrežo Yu express, ki se ukvarjajo s hitrim prevozom kosovnih pošiljk. Gre za zgledovanje po že dalj časa znanih in uveljavljenih tujih izkušnjah, vsebino storitve pa razkriva angleški slogan: desk to desk just in time ali pa naše z mize na mizo ob ravno pravem času. Skratka, prevoznik zagotavlja osebno predajo pošilje iz rok pošiljatelja v roke naslovnika.
RP Ljubljana express se na prvi pogled kaže kot konkurenčna dejavnost poštnemu prometu. Vendar sodeč po besedah Zdravka Škerjanca, ki vodi omenjeno podjetje, ob snovanju podjetja niso mislili na to, da bi se spuščali v konkurenco pošti. Temeljna norma njihove ponudbe je hitrost, ob tem pa seveda zanesljivost in varnost prevoza. Pošiljke na celotni poti nadzorujejo z računalnikom, zato lahko uporabnik vsak trenutek izve, kje je njegova pošiljka.
Uporabnikom ponujajo prevoz v 24 urah na katerikoli konec njihove mreže, ki so jo spletli po Jugoslaviji. Povejmo, da je za sedaj njihovo omrežje razprostrto na območju Slovenije, Hrvaške (brez Dalmacije) ter ožje Srbije in Vojvodine, sčasoma pa jo nameravajo razširiti na celotno ozemlje države Pošiljke naj bi, kot pravi Zdravko Škerjanec, čez čas odpremili in dostavili v sleherno jugoslovansko mesto in vas.
Tako kratkega časa prevoza od pošiljatelja do naslovnika pri nas doslej ni zagotavljala nobena transportna storitev. Zategadelj ne gre za konkurenčno ponudbo, temveč za ponudbo, ki je na našem trgu ni bilo, kot so pokazale tržne raziskave, pa takšno storitev gospodarstvo potrebuje.
Posebnost njihovega ekspresnega prevoza pošiljk je tarifa. Ta se oblikuje le na podlagi teže pošiljke, ki sme znašati največ 50 kilogramov, ne glede na prevozno pot. Drugače povedano, za prevoz enako težke pošiljke med Ljubljano in Mariborom ali Ljubljano in Beogradom velja enaka cena. Takšen tarifni način je naš sogovornik utemeljil z dejstvom, da sta bistven strošek storitve spremljava pošiljke in osebni prevzem pošiljke kurirja pri pošiljatelju in njegova dostava naslovniku. Strošek čistega prevoza je v njihovi storitvi zanemarljiv. Seveda pa je treba povedati, da so hitrosti, zanesljivost in varnost ustrezno ovrednotene kvalitete in zato je njihova cena višja od prevozov podobnih pošiljk drugih prevoznikov. Seveda se bo cena oblikovala po tržnih načelih, s pridobitvijo večjih količin pošiljk pa se bo sčasoma lahko relativno znižala.	^
Zato je njihova storitev namenjena predvsem prevozu tistih pošiljk, ki so posebej pomembne za uporabnika, (npr. razni dokumenti). Skratka, gre za ponudbo v situaciji, ko sta za uporabnika zelo pomembni hitrost in zanesljivost prevoza.
Specifičnost v tehnologiji njihovega poslovanja je tudi špedicijsko potrdilo, ki hkrati služi tudi kot faktura. Takšna rešitev ima za končno posledico tudi hitrejši plačilni promet.
Zanimiva in zase zgovorna je še omemba, ki zadeva delovne odnose v podjetju. »Občutljiva narava našega dela zahteva popolno natančnost in vestnost, zato si pri nas enostavno ne moremo privoščiti kakršnekoli nemarnosti in napak delavcev. Take posameznike bi odslovili po hitrem postopku," pravi Zdravko Škerjanec.
Še to: podjetje RP Ljubljana express je odprto tako organizacijam kot občanom. Svoj sedež ima na Janševi 14/1 za Bežigradom, pokličete pa lahko na telefon 319-404 ali pa na najbližje zbirno mesto, ki so v Sloveniji v skoraj vsakem večjem kraju.	j «
O letošnjem ankarskem srečanju mladih likovnikov na Rašici smo v našem časopisu te poročali. Na ea-temporu Rašica 89 so poleg Domtalčanov, Kamničanov In Ljubljančanov sodelovali tudi otroci Iz prijateljskih občin Medvešček (Zagreb) In Palllula (Beograd). Na tej likovni manifestaciji so nastale slike, ki so bile te razstavljene na treh razstavah v črnuški galeriji Ceneta Stuparja. Trenutno so na ogled v dveh razstavnih prostorih v beograjski občini Palllula, otvoritvena slovesnost je bila 24. novembra. Razstava je naletela v prijateljskih občinah Karpoš, Medvešček In Paliluli na ugoden odziv. Na svečani otvoritvi v Paliluli so domačini odlikovali najzaslutnejše za razvoj kulture v občini.
Med odlikovanci je bil tudi Tomat Zalar, predsednik Zveze kulturnih organizacij naše občine, ki je preje! Novembrsko plaketo občinske samoupravne Interesne skupnosti za kulturo Palllula. Plaketo je prejel za aktivnost pri načrtovanju In Izvajanju kulturnega sodelovanja med prijateljskimi občinami Center (Sarajevo), Karpoš (Skopje), Medvešček (Zagreb), Palllula (Beograd) In Bežigradom. Podobno priznanje so Tomažu Zalarju Izrekli že v občini Medvešček. Sodelovanje, še posebej mladih, je kulturnikom v veliko zadovoljstvo In spodbudo, zato smo še toliko bolj veseli priznanja Palllulčanov z željo, da bi se naše skupno sodelovanje še naprej razvijalo. Na fotografiji: Novembrska plaketa občinske samoupravne Interesne skupnosti za kulturo Palllula, ki jo je prejel Tomaž Zalar.	M, p. _ Fot0: E. M.
CANKARJEV
DOM
Kulturni In kongresni center
Sreda, 20. decembra ob 19.30
SVEČANI KONCERT OB DNEVU JLA izvaja Vojaški orkester Ljubljana z gosti dirigent Rober Ivanovič velika dvorana
Nedelja, 24. decembra ob 18.
režiser Vlado Štefančič, dirigenta Samo Hubad, Simon Robinson, kostumografka in scenografka Vlasta Hegedušič, koreograf Iko Otrin, zborovodja Maksimiljan Feguš v vlogi barona Mirka Zete bo pel Emil Baronik
velika dvorana, 500.000, 400.000, 200.000 din, popusti 20% za skupine izven Ljubljane
uri
KONCERT SAKRALNE GLASBE
izvajajo APZ France Pešeren
dirigent Tomaž Faganel
Komorni orkester Slovemcum
solisti: Maja Faganel, Dragica Kovačič,
Marjan Trček, Marcos Bajuk
program: Schutz - Historia der Geburt Jesu
Chnsti; J. S. Bach - 1. Kantata iz Božičnega
oratorija
velika dvorana, 400.000, 300.000, 250.000 din, popustov nil
Nedelja, 31. decembra ob 19.30
B. Slade: OB LETU OSOREJ
komedija - uspešnica iz produkcije CD
tudi pred vstopom v Novo leto
režija Boris Kobal
igrata Polona Vetrih in Ivo Ban
okrogla dvorana, 800.000 din, popustov ni!
Ponedeljek, 1. januarja 1990, ob 17. in 20. uri
Sreda, 27. decembra ob 19. uri
S KOMBIJEM V INDIJO predava Janin Klemenčič v sodelovanju s klubom Popotnik mala dvorana, 150.000
Sreda, 27. in četrtek, 28. decembra ob 19.30
Franz Lehar: VESELA VDOVA opereta v treh dejanjih gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora
NOVOLETNI KONCERT
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE
FILHARMONIJE
dirigent Uroš Lajovic
solista: Sreten Krstič, violina, Ivan Sancin,
bas
program: C. M. von Weber - Povabilo na ples; Saint-SeanS- Rondo capriccioso; P. Sarasate - Fantazija Carmen; J. Mihevec
-	Vilinsko dete; G. Rossini - Arija Basiha iz opere Seviljski brivec; V. Parma
-	Intermezzo; C. Gounod - Arija Mefista iz opere Faust; Č. Gounčd - Valpurgina noč iz opere Faust
velika dvorana, 1.200.000, 1.000.000, 500.000 din, popustov ni!
Odlikovanje za Matijo Bančiča
Matija Bančič iz Gorjančeve
ulice v KS Stožice, ki je 5. novembra praznoval 70-letnico svojega življenja, je za vse povojno politično delo in kar 35-letno aktivnost na ljubljanskem Posavju dobil državno odlikovanje Red republike z bronastim vencem. Odlikovanje mu je izročil predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ferdo Lužar, na novoletnem srečanju članov in predstavnikov organov in organizacij KS Stožice, v restavracijskih prostorih Slovenija-
lesa.
Matija Bančič je od dneva, ko se je preselil v Stožice, s svojo zgledno politično aktivnostjo pridobival zaupanje krajanov In tako »okusil blago-dati« domala vseh funkcij, kar jih premore krajevna skupnost. Odlikovanje je sprejel v funkciji predsednika skup$' čine krajevne skupnosti Stožice.
Čestitamo mu za prvo povojno državno odlikovanje in mu želimo še veliko let življenja.
S. Iv
GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD
TABORNIKI BIČKOVE SKALE
Jugoslavija v malem
Tudi zimovanje

Kolektiv Gradbenega podjetja Bežigrad bo prihodnje leto praznoval 40-letnico svojega uspešnega dela. Gre za relativno majhen kolektiv, ki šteje 315 delavcev in se ukvarja predvsem z adaptacijami in rekonstrukcijami industrijskih objektov, ne brani pa se tudi del na drugih zgradbah.
Kljub težkim pogojem gospodarjenja in izredno visoki inflaciji dosegajo bežigrajski gradbinci dokaj dobre rezultate. To se kaže v kvalitetni strukturi kapitala in kreditni neobremenjenosti. Res pa je tudi, da jih skrbi, kako bo v prihodnje. Prepričani so, da bo tržna naravnanost gospodarstva imela pozitivne učinke. Sami so že vseskozi izpostavljeni hudi konkurenci, skušajo pa izrabiti vse tiste pozitivne prvine, ki jih imajo: znanje, usposobljenost in tehnično opremljenost. Njihovo glavno torišče dela je ljubljanski bazen, nekaj zadnjih let pa se lotevajo tudi del v tujini.
Pri preoblikovanju v skladu z Zakonom o podjetjih so korak naprej in se organizirajo v mešano delniško družbo s sovlaganjem kapitala matičnih delavcev in kooperantov. Za to so se odločili, kot pravijo, ne glede na nedorečenost zakona v zvezi z družbenim kapitalom, sledijo pa cilju, da se delavec čim bolj motivira za doseganje dobička. Ko bodo delavci postali delničarji bodo prevzeli dejansko gospodarjenje s kapitalom.
Glede na možnosti, ki jim jih daje Zakon o podjetjih bodo tudi naprej ohranili osnovno dejavnost, razširiti pa nameravajo druge dejavnosti, zlasti na izvozno-uvoznem področju. Po potrebi se ukvarjajo z vsem, kar prinaša dobiček, seveda v okviru svojih znanj in sposobnostih.
Osebni dohodki pri njih sledijo visokim življenjskim stroškom in so med boljšimi v gradbeni dejavnosti, čeprav se zavedajo, da so od pravega vrednotenja dela še precej daleč. Materialna in socialna varnost delavcev v tem kolektivu je primerna. Njihov družbeni stanard je vzoren, saj imajo najboljši samski hotel. Delavcem iz drugih republik, največ jih je iz Bosanske krajine, sta na voljo dva avtobusa za pogoste prevoze domov k družinam.
V tem Gradbenem podjetju Bežigrad so delavci iz raznih koncev države, skratka to je Jugoslavija v malem. Doslej niso imeli kakršnihkoli medsebojnih trenj. Največ zaslug za to ima predvsem politika, ki jo vodijo v tem kolektivu: vsa aktivnost mora biti usmerjena v delo in njegove rezultate, ljudje pa primerno nagrajeni za svoj trud.
IVAN ŠUČUR
Prav zares je že skoraj novo leto in v naših vrstah se pospešeno pripravljamo na januar, ko bomo odšli na zimovanje. Seveda to sploh ni navadno zimovanje, kot vsa ostala, ampak se taborniki na snegu zabavamo na vse možne načine: na primer spuščanje z gumami po snegu, snovvboarding, pa tekmovanja v mini smučanju, na koncu pa seveda veliki POKAL LAŽNE z nagradami za najboljše. Zvečer pa še mnogo taborniškega humorja in pesmi ob spremljavi kitare. Da bo bolj zanimNOj naj ostane še nekaj skrivnosti in presenečenj, ki smo jih pri tabornikih tako vedno vajeni.
Tudi kraj zimovanja je prav zanimiv In lahko prisežem, da še nihče, razen naših zvestih članov, ni videl tega našega malega raja pod notranjskim soncem. Najbrž vsi veste kje je Nova Gorica, mogoče ste že slišal tudi za smučarsko središče Lokve, za Lanze pa najbrž le redki. Tam sto]' dom Lažna, ki je naš cilj. Kuhinja (za vse lačne zagotovo drugi d0!?'’ umivalnica s tušem, velik dnevni prostor za večerne aktivnosti, velik« kmečka peč, ki čez noč posuši vse naše mokre stvari in spalnice, kjer nas ustrujenost popelje v prijeten spanec in lepe sanje. Zraven doma I® smučišče, ki je primerno za vse smučarje, tako za začetnike, ki se bod° v dopoldanski šoli šele učili osnov smučanja do tistih, ki bodo svoj® znanje dopolnjevali. Popoldan pa smučanje po želji. Zraven spada vleč' niča na sidra, ki bo v času zimovanja na razpolago samo nam (gneče n bo). Smuka bo torej popolna.
Organizirali bomo dve izmeni v času počitnic:
•	I. izmena od 13. — 20.1.1990
•	II. izmena od 20. — 27.1.1990
Cena zimovanja je tudi vredna premisleka in sicer znaša 120 DEŠJ v dinarski protivrednosti na dan vplačila. V to ceno je vračunano tisi vse: prevoz, prehrana, prenočišče in tudi smučarska karta za cel tedeij V primeru, da gresta na zimovanje dva družinska člana, se ena nina lahko plača po zimovanju. Prijave in vplačila pobiramo 21.12. in 12. od 19.30 do 20. ure in sicer v taborniški hišici odreda Biškova sk®.^ ul. Pohorskega bataljona 113 A (ob Slovenčevi cesti nasproti EMBE). ki® se v navedenih terminih lahko tudi podrobno Informirate. V januarju P
bomo prijave pobirali še 4.1. in 8.1. ob isti uri, vendar pohitite, število omejeno. Torej, vi ste na vrstil
TABORNIKI ODREDA BIČKOVA SKALA IN ODREDA POSAVSK1^ KURIRJEV VAM ŽELIMO VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 19901
Novoletno voščilo RK
Vsem krajanom, delovnim organizacijam in krajevnim Organizacijam Rdečega križa, predvsem pa vsem krvodajalcem naše občine, se zahvaljujemo za humano dejavnost in vam želimo zdravo, zado-
voljno in veselo novo leto 1990.
Že januarja se ponovno pričnejo krvodajalske
akcije. Želimo, da se vanjo vključi čim več mladih.
PREDSEDSTVO OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA BEŽIGRAD
/e
V našem Servisu v Ljubljani, Titova 146, tel.: (061) 343-061 opravljamo kvalitetne preglede in popravila osebnih avtomobilov mercedes benz, audi, volksvvagen, honda in renault.
AUTOCOMMGRCG
GRAL Avtoobnova v Ljubljani, Titova 136, tel.: (061) 342-061 je specializiran servis za vzdrževanje gospodarskih vozil mercedes benz, FAR-FAMOS, TAM, magirus in taba.
Obiščite nas, da bo vaša vožnja brezskrbna, kljub veliko prevoženim kilometrom!
19. DECEMBRA 1989
AKTUALNO
ZBOR OBČANOV 3
736 strani pričevanj o Bežigradu med NOB
Izšla je še tretja knjiga o delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju v naši občini
Uporni Bežigrad, knjiga, ki je izšla prejšnji mesec v založbi OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, je tretja kniga o delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju v naši obfiini. Z njo se je zaključil desetletja trajajoč napor pri zbiranju podatkov, prispevkov in dokumentov o medvojnih dogajanjih, kot so jih videli, občutili in soustvarjali bežigrajski, ježenski in črnuški člani in aktivisti OF.
Tri knjige, v belem, plavem in rdečem platnu, s čimer se je želelo ponazoriti barve slovenske zastave, so velik prispevek h gradivu, ki se zbira v Ljubljani za enovito znanstveno edicijo o razsežnosti, organiziranosti, iznajdljivosti, bolečinah in zmagah ljudske revolucije oziroma narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. K temu pa je potrebno takoj dodati, da se tako avtorji kot številni sodelavci avtorjev zavedajo. da bi se še dalo pisati o takratnem življenju v tem delu Ljubljane.
Prva knjiga Na levem bregu Save, avtorja Jožeta Ravbarja in Franca Šušteršiča, ki
je izšla leta 1982., potem knjiga Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, avtorja Mihe Čerina, ki je izšla leta 1985. in letošnja knjiga Uporni Bežigrad, dajejo naši javnosti in tistim, ki zbirajo gradivo za knjigo o Ljubljani v NOB, 736 strani pričevanj, ki so v veliki meri podprta z dokazi. Te knjige predstavljajo zanimivo branje, čeprav nekoliko moti različen pristop k zapisovanju v bistvu ene tematike. Zlasti se lepo bere Uporni Bežigrad avtorjev Pavla Lešnjaka in Djura Šmicbergerja. Izredno pozornost zasluži že sama uvodna beseda, ki jo je za to knjigo napisala predsednica uredniškega odbora Jelica Vazzaz. Iz uvoda je razvidna vsa epopeja aktivistov OF, ki so se kot laiki lotili zbiranja dokumentov in pisanja naše borbene polpretekle zgodovine. Velika vrednost uvoda je v tem, ker vse kar se je Vazzazovi zapisalo v njem, velja tudi za pripravo prve in druge knjige.
Knjiga Uporni Bežigrad nas v šestih delih in na 170 straneh, od zapisa o predvoj-
nem obdobju bežigrajskega dela občine, prek organizirane in množične odločitve Bežigrajčanov za sodelovanje v uporu, pripelje do kopice podatkov, ki dokumentirajo bistvo celotne vsebine knjige — upornost, množičnost in inovativnost ljudi, ki so se za ceno svojih življenj podali v boj z okupatorji in belogardisti oziroma domobranci, za uresničitev ciljev upora, ob logičnem razmišljanju o preživetju in zmagi.
Zelo velik je davek, ki so ga prebivalci Bežigrada plačali za osvoboditev in ustvarjanje možnosti za lepše življenje. Žrtev fašističnega nasilja je kar 204. V taboriščih in zaporih je bilo 1158 oseb. Partizanske spomenice 1941 so bile podeljene 50 udeležencem NOB. V stanovanjskih hišah za Bežigradom je bilo 13 bunkerjev OF. Kar 40 družin je svoje prostore dalo na razpolago za skladiščenje raznega blaga, ki je bilo v lasti OF. Pri 66 družinah so ilegalci našli varno skrivališče. Pri 19 družinah, zlasti obrtniških, so bile delavnice za potrebe OF. V njih se je šivalo perilo, obleke, izdelovalo čevlje, torbe, nahrbtnike, zaboje za transport zbranih stvari za partizane, tiskalo itd. Pri 22 družinah so bile javke za ilegalce, kurirje in raznašalce ilegalne literature.
Knjigo Uporni Bežigrad, ki je bila tiskana v nakladi 1000 izvodov, bodo dobili vsi še živi aktivisti OF iz Bežigrada, Linhartova 13, po 80.000. Na razpolago je tudi še
nekaj izvodov druge knjige.
S. K.
MLADINSKI SEMINAR v POREČU
KS URŠKE ZATLER
ZSMS se pripravlja na volitve
Ploščad, kam bi te dal?
OK ZSMS Ljubljana - Bežigrad je od 8. do 10. decembra pripravila seminar za predstavnike osnovnih organizacij v občini in čla svojega predsedstva, ki so se tokrat zbrali v Poreču. Šlo je za semin oeiovne narave z določenim programom predavanj, razprav in pogov °v' v katerih je 32 udeležencev seminarja izmenjavalo svoje izkušnje Pogled na sedanje razmere in o prihodnosti.
i » so že v petek, 8. decembra popoldne, kmalu po prihodu v Pore poslušali poročilo delegatov na kongresu ZSMS v Portorožu, poročali | so predvsem o tistih vsebinskih temah, ki so - po besedah predsedni! oežigrajskih mladincev, Bogdana Urbarja, takšne, kot jih zahteva tren v ni, Po|eg tega so spregovorili tudi o predkongresnih aktivnosti okviru katerih so pripravili kar nekaj okroglih miz na temo bodočei "0'skega sistema, stanovanjske problematike ter zaposlovanja. Natari »le so predstavili tudi dopolnila OK ZSMS Bežigrad k statutu ZSMS Mmov sprejem na kongresu. Nastop v Portorožu so bežigrajski mladin te^! !,-mo *W5* t1e,oma uspešen, saj - po poročilu delegatov - kiji 'L1 . Pr'Pravam zaradi časovne stiske niso mogli vsega izpeljati i tudi odziv ni bil takšen, kot so ga pričakovali.
J"0|mirju Ocvirku, ta je predstavil volitve 1990. Tako je nekdanji preds AndoH-A Ske kon,6rence mladine in še vedno aktivni član ZSMS, Tc katn k v sv°iern predavanju med drugim poudaril nekatera načela, ZftcaK	zamisel o novi ZSMS, med njimi človekove pravi
niih vv ekonomska iniciativa, ustrezna zakonodaja in drugo. »Cilj sei in "h ^nos,iie usmerjen k pridobivanju novih članov«, je dejal Andei nnof .udomušni pripombi o zmagi na volitvah opozoril, da bo v prihi dogodke P|0memtmo ,ud.',0’ kak0 se bodo politični subjekti odzivali
Anderlič je v bistvu že sam načel temo prihodnjih volitev, o katerih z govoril Mojmir Ocvirk Slednji je največ pozornosti name Drih;!!^ ° združevanju, ki je po njegovih besedah pogoj za volilni zak bližnje	orisal pa i® ,udi spremembe, na katerih bodo temet
Dr«u bh°,no P°Po|dne so udeleženci seminarja namenili pogovoru o f Draurlna volitve a poudarkom na programu, ki lahko po mnenju r . viiaicev odločilno vpliva na uspeh na spomladanskih volitvah, zato potrebno čimprej in karseda natančno oblikovati. Predsednik Bogd Pozui1® P°vedal 'udi nekoč več o zakonodaji in občinskih volitvah datr., priso,ne' nai k oblikovanju spiskov možnih in potencialnih kan l\j h ZPodbujajo tudi v svojih osnovnih organizacijah.
Prav«1 *sko doPoldno' zadnji del seminarja, je minilo v znamenju n o v<ioh0 ’®rnelin'b vprašanjih ZSMS, o reorganizaciji in vstopu v ZSk tednih seh ^0mah pa nai bi mladinci natančneje spregovorili na svo
BLANKA MARKOV
V	krajevni skupnosti Urške Zatler, v kateri živi 2800 krajanov, pričakujejo novo leto z dvojnimi občutki. Na eni strtani so zadovoljni, ker so marsikaj postorili v svoji »hiši«; najbolj so ponosni na sanacijo in obnovo športnega središča. Na drugi strani pa so nejevoljni, ker občina in mesto ne najdeta razumevanja za njihove težave, vezane na še vedno neurejen status Bratovševe ploščadi, za katero se po dolgih letih ne ve, ali je javna ali funkcionalna površina.
»Glejte, pravi predsednik sveta KS Nedeljko Perič, dipl. inženir strojništva, med množico problemov je najbolj pereč prav ta, s tem pa so povezani tudi stroški vzdrževanja. Ploščad propada. Lani smo dobili pičlih 5 milijonov dinarjev za najnujnejša opravila. Ploščad pa je sito nad 440 garažami, v katere voda zamaka. Še vedno ni vnešana v zemljiško knjigo po dejanskem stanju. Vodi se kot polje, razlaščevalni postopek še ni zaključen, mi pa seveda plačujemo uporabo stavbnega zemljišča.«
V	KS Urške Zatler si že desetletje prizadevajo odpraviti ta problem. Poizkusili so vse, potrkali na vsa vrata. Meseca maja je bil razgovor z vsemi pristojnimi, ki so prišli na ogled, proglem pa ostaja.
»Predlagamo oziroma zahtevamo, da ta ploščad dobi status javne površine. S tem bi njeno vzdrževanje prišlo pod okrilje komunalne skupnosti ljubljanskih občin. V nasprotnem, če bi se opredelila kot funkcionalna površina, bi verjetno sledila delna zapora ploščadi za motoriziran promet. Z naše strani bomo skušali ustanoviti garažni svet, dokončati popis lastnikov garaž in skrbeti za varnost krajanov, kajti v nekaterih garažah je spravljen pravi gorilni arzenal,« - je še poudaril Nedeljko Perič.
Tajnica krajevne skupnosti Tadeja Pust je povedala, da si krajani skupaj z sosedi iz KS 7. september, torej skupaj blizu 6000 ljudi, prizadevajo, da dobijo železniško postajališče ob progi Ljubljana-Kamnik, ki je bilo leta 1952 ukinjeno. »V našem letnem planu dela, ki ga usklajujemo z občinskim srednjeročnim planom, je ob kamniški progi predvidena samopostrežna avtopralnica in servis za majhna popravila avtomobilov. Težave pa so v tem, da je ta makadamska površina v vodnem varstvenem območju zbiralnika Kleče,- je dejala Tadeja Pust. »Socialno skrbstvo v naši krajevni skuposti je urejeno, socialna delavka iz Centra za socilano delo Radka Maslač pa uspešno opravlja svoje poslanstvo. Z ekspozituro Ljubljanske banke smo tudi zadovoljni, kar pa se prodajaln tiče, jih je še vedno premalo. Pogrešamo tudi papirno galanterijo, pošto, servis za pranje in popravljanje avtomobilov in podobno,« sta omenila Tadeja Pust in Nedeljko Perič.
IVAN ŠUČUR
Odlikovani za Bežigradom
Na proslavi v počastitev dneva republike na Pedagoški akademiji je predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo dr. Ludvik Horvat podelil štiri državna odlikovanja. Za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države, sta Jakob Jež in Maka Veselko dobila red republike z bronastim vencem. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, je Veljko Troha dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, pa je Cveta Razdevšek-Pučko dobila red dela s srebrnim vencem.
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo štiri člane krajevne organizacije ZZB NOV Koroški partizani. Za zasluge pri javnem delovanju, pomemben za splošni napredek države, je Dušan Černič dobil red republike z bronastim vencem. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, pa so Ivan Ciber, Nikola Čeranlč in Ljudmila Lašlč-Matellč dobili red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanja jim je izročil predsednik bežigrajske občinske skupščine Ferdo Lužar.
Za prizadevanje pri socialistični graditvi države je Andreja Barle-Lakota dobila medaljo zaslug za narod. Na svečani seji komiteja za družbene dejavnosti občine Ljubljana Bežigrad ji je odlikovanje izročil predsednik bežigrajske občinske skupščine Ferdo Lužar.
Za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, je Tit Vidmar dobil red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Odlikovanje mu je na razširjeni seji uredniškega kolegija Dela izročil predsednik bežigrajske občinske skupščine Ferdo Lužar.
Na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij so Vladimir Bras, Damijana Dimic, Anton Grimilčar In Edvard Vugrinec prejeli red dela z zlatim vencem, Bojan Jarec je dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Marjan Menart pa red dela s srebrnim vencem. Odlikovanja jim je na proslavi ob 40-letnici ZRMK v Cankarjevem domu izročil predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost Erik Vrenko.
Ob 35-letnici Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov je predsedstvo SFRJ odlikovalo devet delavcev tega kolektiva. Na svečanosti v prostorih skupščine SRS jim je odlikovanja izročil podpredsednik skupščine SRS Alekdander Ravnikar. Za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, je dr. Ruža Ačimovlč-Janežič dobila red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države, je dr. Črt Marinšek dobil red republike z bronastim vencem. Za zaslug in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, sta Vinko Kmetič In Miroslav Vrabič dobila red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, so Ivica Buljac, Justina Je nikar, Karel Kovič, Ignac Krapež in Jože Škerjanc dobili red dela s srebrnim vencem.
Zahvala delegatom SIS
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo, v skladu z ustavnim zakonom, 1. januarja 1990 prenehale s svojim ‘delom. Kljub kritičnim ocenam o delovanju delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih pa v občini Ljubljana Bežigrad ocenjujemo, da so delegati in delegacije v danih razmerah veliko pripomogli k razreševanju problematike na področju družbenih dejavnosti ter pri zagotavljanju socialnih varnosti delavcev in občanov.
Za trud in angažiranost, tako v skupščinah kot v organih interesnih skupnosti, se vsem delegatom in delegacijam iskreno zahvaljujemo.
PREDSEDNIKI SKUPŠČIN SIS DRUŽBENIH DEJAV-LNOSTI OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
Občinski štab za teritorialno obrambo Ljubljana Bežigrad čestita ob 22. decembru, dnevu JLA, vsem svojim pripadnikom. Hkrati se jim zahvaljuje za njihovo prizadevanje in trud, ki so ga pokazali pri vseh oblikah aktivnosti teritorialne obrambe občine v letu 1989.
UniteK, Zunanja trgovina p. o.
Opravlja naslednje posle:
•	izvoz: vseh vrst tkanin, usnjenih in krznenih izdelkov, pletenin in konfekcije
•	uvoz: surovin in reprodukcijskega materiala, strojne opreme, utenzilij in nadomestnih delov ter barv in kemikalij
•	posredovanje v zunanji trgovini
•	notranja trgovina na debelo
VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1990
podjetje za ekonomsko propagando in publicistiko, p. o.


ljubljana
trg VII. kongresa ZKJ št. 3
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
PROIZVODNJA
KEMIČNIH
POMOŽNIH
SREDSTEV
LJUBLJANA
Einspielerjeva 6
Proizvaja kemična pomožna sredstva, akrilatne polimere za usnjarsko, tekstilno In papirno Industrijo, industrijo barv In lakov ter Industrijo gradbenega materiala
Vsem občanom želimo srečno novo leto
OH
Mercator Mednarodna trgovina
Organizacija za opravljanje del zunanje In notranje trgovine, proizvodnje, predelave In poslovnih storitev Ljubljana, Titova 137, tel. 371-282
Slovenija Sadje zunanja trgovina
Contal Steklo Slovenija sadje hladilnica
Slovenija sadje predelava sadja Maloobmejni promet


transportna oprema tn sistemi
liu
Liubi^na Jugoslavna
Brnčičeva 31, 61000 Ljubljana, p. p. 61113 št. 73/13 telefon (061) 371-115, telex 31816 tos yu, telefax (061) 373-627
Projektiramo, izdelujemo in montiramo računalniško in mikroprocesorsko vodene transportno-skladiščne sisteme v prehrambeni, tekstilni, obutveni, lesni, avtomobilski, kovinsko-predelovalni industriji, proizvodnji bele tehnike, televizorjev, pnevmatik, kakor tudi na aerodromih, v poštno-paketnih centrih, bolnišnicah in drugih objektih
Delovnim ljudem in občanom želimo v letu 1990 veliko uspehov in osebne sreče!
podjetje za pripravo sekundarnih surovin, p. o., Ljubljana, Titova 118
s svojo razvejano odkupno mrežo, vključno s Predelovalnim centrom v Ljubljani na Črnučah ter skladiščem na Kurilniški ulici, želi ob novem letu vsem občanom, zlasti pa pridnim zbiralcem koristnih odpadkov ter zvestim poslovnim partnerjem
zdravo, zadovoljno, srečno in uspehov polno novo leto 1990
I KRKK
Delavci novomeške tovarne zdravil Krka, Export-lmport,
Ljubljana želijo uspešno leto 1990
!
CpMVilevič
PROMET
P-o.
Petrinja
Prodajni center Ljubljana
Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo srečno novo leto 1990
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
PE Tehnični plini Tehnični plini Črnuče Plinska oprema Selnica
Proizvaja:
TEHNIČNE PLINE
-	KISIK tekoči in plinasti
-	DUŠIK tekoči in plinasti
-	ACETILEN PLINSKA OPREMA
-	visokotlačni ventili za komprimirane, utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline
-	druga plinska oprema
Informacije dobite v obratu tehničnih plinov Črnuče, tel. 371-791 in obratu plinske opreme Selnica, tel. (062) 661-314.
19. DECEMBRA 1989
MED NAŠIMI LJUDMI
ZBOR OBČANOV 5
NOVOST ZA STAREJŠE OBČANE
Izposoja invalidskih pripomočkov
Center za socialno delo v sodelovanju s Centrološkim društvom Slovenije pričenja z novo obliko dela, oziroma, s še eno od ponudb namenjenih predvsem starejšim prebivalcem našega mesta. To je izposoja invalidskih pripomočkov.
Že dalj časa se namreč ugotavlja na terenu, da si marsikateri upokojenec ne more privoščiti invalidskega pripomočka, ki bi ga sicer potreboval. Bodisi, da gre za popolnoma preprosto palico, berglo, servirno mizo itd., in ne nazadnje invalidski voziček, ki kot investicija predstavlja že cel podvig za današnjega upokojenca. Po drugi strani pa vemo, da v marsikaterem oomu, podstrešju ležijo rabljeni invalidski pripomočki, ki pa jih mhče več ne uporablja.
bre3*'? 80 priš,i na jdei°' da poskusijo z izposojevalnico in sicer ezplačno, saj bo le tako izpolnjevala svoj osnovni namen.
d ?,ede na to, da je to začetek in sedaj ne Center za socialno lin uik0 ®er°ntološko društvo nimata zadostnega števila inva-Pripomočkov prosita občane, ki imajo doma kakršenkoli P eomet, pripomoček, ki bi lahko služil starejšemu človeku, nvaiidu, da se vključijo v akcijo in ga darujejo.
izposojevalnica bo delovala na ravni mesta Ljubljane, ozl-oma tudi širše, saj medsebojna pomoč ne pozna občinskih e|a. Izposojevalnica ima svoj prostor v Ulici Luize Pesjakove 3 (Savsko naselje).
Na <a na£jn se Gerontološko društvo kot Center za socialno delo še bolj približujeta potrebam starejših ljudi, eiimo lahko le, da bi izposoja zaživela in da bi bilo dovolj tistih, bodo darovali invalidske pripomočke, ki jih sami ne rabijo in nostjcf da	k' Potrebuiei°’ bili seznanjeni s to mož-
Trkamo na humana srca naših občanov
i^ubijaHi odpiramo izposojevalnico invalidskih pripomočkov. UDni. Jfvalnica b0 brezplačna, saj so pripomočki za marsikaterega Da b?nca Predragi.
občan« do ustreznih invalidskih pripomočkov prosimo vse olaišati*i karkoli, kar utegne starejšemu človeku, invalidu izooini» ,ente' da i'h darujejo, saj bo le tako izposojevalnica InvaiiH lvoi namen
nik meri ic PriPomočke sprejemamo v izposojevalnici, vsak delov-Infor 15, in 18' ur0' ,ahk0 Pa Pridemo tudi na dom. ihed 7 i lie P° lelefonu: 311-568, 313-981, 313-852 vsak delovnik • 'h 10. dopoldne, popoldne pa ob sredah od 14. do 17.
Izposojevalnica invalidskih pripomočkov LJUBLJANA, Ulica Luize Pesjakove 9
OBRTNO
ZDRUŽENJE
LJUBLJANA
BEŽIGRAD
Reboljeva 3
vsem občanom srečno novo leto 1990
GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD
Podmlličakova 24, Ljubljana
bežigrad
gradbeni sektor i.	317-848
GRADBENI SEKTOR II.	313-144
URADBENI SEKTOR III.	313-427
^RADBEN! SEKTOR IV.	327-151
qtEIor Storitvene dejavnosti	373-061
STROKOVNE SLUŽBE	313-281
Specializirani smo za vzdrževalna dela. adaptacije sta-°vanjsklh, poslovnih In industrijskih zgradb ter uslug .Področja gradbeno obrtniških del. VrSimo tudi manj-gpjbdustrljslte In stanovanjske novogradnje.
OR Storitvenih dejavnosti nudi vsem grt_
1 malto, beton vseh mark, izdelano armaturo po
JkTOR Storitvenih dejavnosti nudi vsem graditeljem Prln 0 ma,,°' beton vseh mark, izdelano armaturo po Z nl<L4®nih Pečnih in posojamo ves opažni material. nabav° polizdelkov je gradnja hitra In poceni.
58 informacije dobite na telefon 374-132 in 373-083.
PaI¥PBČANOM poslovnim
Novo leto 1l990UMO SREČN0IN USPEŠN0
"J ' ':W*
Šiite?*
NOVA TRGOVINA V SAVSKEM NASELJU
Cenejši tekstilni izdelki
V današnjem času, ko se dobesedno nasilno vsak dan srečujemo z novimi, visokimi, oziroma višjimi cenami, nas vsak trgovski lokal, kjer se da kaj ceneje kupiti, še posebej razveseli. Tudi občani krajevne skupnosti Savsko naselje III so se razveselili, ko so v drugi polovici novembra dobili malo prodajalno s cenejšimi drobnimi tekstilnimi Izdelki. To je ena od prednosti, druga pa, da ai lahko moško, žensko in otroško perilo, bluze, srajce In puloverje kupijo v bližini svojega doma. Saj tudi prihranek na času veliko pomeni.
Trgovina LAMKO je našla svoj prostor v kemični čistilnici Labod na Luize Pesjakove 9. Zanimivo je, da je LAMKO prvo zasebno podjetje za promet s tekstilnimi izdelki v Ljubljani. Mlado podjetje združuje pet družabnikov, registrirani so kot agencijska dejavnost. Kot zatrjuje prijazna prodajalka Milana Bregar, je promet za začetek presenetljivo dober.
In kako uspejo z nižjimi, ali bolje, z dostopnimi cenami? Blago nabavljajo pri grosistih in direktno pri proizvjalcih. Tako mnogi posredniki, ki dvigujejo odstotke pri cenah, v tem primeru odpadejo.
Sicer pa dobro vemo, da se vsak zasebnik bolj potrudi za promet in potrebe kupca. Dovolj jasen dokaz za to so nam male trgovine takoj zunaj naših meja. Upamo, da bo založenost s tekstilnimi izdelki v trgovini LAMKO ostala tako bogata, kot so jo pokazali na začetku. Naj še povemo, da je trgovina LAMKO odprta dopoldan od 7. do 12. ure in popoldan od 16. do 19. ure. ob sobotah pa boste lahko kupovali tudi od 7. do 12. ure.	IVANKA POLANEC
Obvestilo Društva upokojencev Stadion
Članom društva ter drugim upokojencem v krajevnih skupnostih Koroških partizanov, Triglav in Stadion sporočamo, da od 1. januT arja 1990 poslujemo v društvenih prostorih na Titovi 131 in sicer vsak četrtek od 9. do 11. ure.	IZVRŠNI ODBOR
JS1
• M <; « v A Ž A
IV
s«
OBRTNA DELOVNA ORGANIZACIJA
MONTAŽA
p. o.
61000 LJUBLJANA, Samova 12
tel. 313-169
SANITARNE NAPRAVE, STAVBNO KLEPARSTVO, IZOLACIJE, CENTRALNA KURJAVA, PREZRAČEVALNE NAPRAVE IN PLINSKE NAPRAVE
Vsem občanom želimo srečno novo leto
SOB
Ljubljana
SPLOŠNA OBRT BEŽIGRAD OE USLUGA, Samova 12 a, tel. 310-431
-	montaža stavbno mizarskih elementov in stropov
-	steklarstvo
-	soboslikarstvo in pleskarstvo
-	podopolagalstvo in parketarstvo
-	keramičarstvo
V spomin
IVAN
GLINŠEK
25. novembra 1989 je umrl Iran Glinšek, ki je z ženo In sinom prišel na ljubljansko Posarje okrog leta 1930. Letos 28. aprila je praznoval 95-letnico svojega življenja, žal že v postelji Doma starejših občanov.
Iran Glinšek je preživel obe svetovni vojni. Prva ga je naredila 80% invalida, druga pa mu je vzela sina edinca, partizanskega kurirja. Lela 1920 je v Ljubljani sodeloval pri ustanavljanju invalidskega društva, po letu 1945 pa je kar 25 let vodil Invalidsko organizacijo na Ježici oziroma v KS Posavje.
Ivan Glinšek se je silno težko pomiril z dejstvom, da mu je 14-ietni sin edinec že leta 1941. odšel k partizanom, nikoli pa se ni mogel pomiriti z njegovo smrtjo, leta 1943, ko je bil on, njegov oče, že skoraj leto dni v italijanski internaciji. Misel nanj mu je dnin Idejo o izgradnji partizanske grobnice v Stožicah. v katero bi prenaseli posmrtne ostanke vseh padlih posavskih borcev in bork, za katere se je vedelo kje so pokopani. V odboru, ki je to misel uresničil, je bil Glinšek eden najbolj prizadevnih članov.
Čeprav je poleg drugih, v to grobnico prenesel tudi posmrtne ostanke svojega sina Mirka, se je kolikor toliko pomiril, ko je Mirko dobil javno družbeno priznanje v obliki poimenovanja ploščadi v KS 7. september za Glinškovo ploščad. Njegova očetovska ljubezen do sina pove. da je bil Ivan Glinšek dober človek, vse njegovo delo pri invalidih, borcih, Rdečem križu In upokojencih pa tudi, da je bil, dokler je mogel, zelo aktiven in nesebičen tovariš.
Ngj bo ta zapis, ob sicer skromnem zadnjem slovesu zaradi objektivnih okoliščin, dopolnitev oddolžitve za njegovo življenjsko vključitev v skupne napore pri premagovanju težav in iskanju poti v lepše življenje.	STANE KOMAN
Obvestilo
Članom Društva upokojencev in starejšim občanom v Savskem naselju
Vsak prvi torek v mesecu do junija 1990 bo merjenje krvnega pritiska v dvorani krajevne skupnosti Savsko naselje, Belokranjska 6. Vabimo člane društva in starejše občane Savskega naselja, da se udeležijo te akcije. Merjenje bo od 10. ure dalje.
ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV SAVSKO NASELJE
Klubom upokojencev
V začetku maja 1990 bo na Gospodarskem razstavišču RAZSTAVA ROČNIH DEL IN ROČNIH SPRETNOSTI. Razstavljali naj bi upokojenci vseh klubov in društev ljubljanskega področja. Naša občina naj bi imela na razstavi do 35 predmetov. Sporočite (do 20. januarja) občinski zvezi društev upokojencev ali se nameravate udeležiti razstave.
GOSTINSKO
PODJETJE
ČRNUČE
Titova cesta 284
Vsem občanom In cenjenim gostom želimo srečno novo leto 1990
IMP PROJEKTIVNI BIRO-IMP KLIMA MONTAŽA
O
Z
LU
id
CE
<
S
CL
S
z
LU >-0. S
»
O
z E z
Ul ■N Z
a S
£ z o s o cc a a.
IAIOM3T3JL dWI« JLVI/VUTM dMhOTVOlAO d INI I
cc
LU
I-
z
o
s
o
cc
H-
*
LU
-J
LU
a.
S
SREČE IN USPEHA
6 ZBOR OBČANOV
MED NAŠIMI LJUDMI
19. DECEMBRA 1989
gSOBOOOeeOCOCOOSOOCCOGOOOOOCCOOCCOOOOBOCOCOOCOCCOOOOOCC
S	UTRINEK
| Naglica ni nikjer prida
Jaka in Rade sta študenta na Ekonomski fakulteti za Bežigradom, stanujeta pa v »Študentu« v Rožni dolini. Vsakič, ko se po predavanju ali opravljenih izpitih vračata domov, hitita, da ujameta prvega zelenca - šestico ali osmico...
Zapodita se čez dvojno črto na Titovi cesti proti Mercatorjevi stolpnici Vozniki drvečih avtomobilov panično trobijo, zavirajo, preklinjajo...
— A sta norca, madoncal?
Rade in Jaka preslišita zmerjanje, ker sta že na varnem, na izogibališču za mestne avtobuse.
— Jaka, greva na rundo, dokler avtobus ne pride, povabi Rade prijatelja na pijačo
in zapodita se v enega od šestih bifejev, nanizanih na razdalji petdesetih metrov.
Šestica pa pride in odpelje. Osmica tudi. ..
- Še eno rundo - pokliče Jaka.
Avtobusi mestnega prometa prihajajo in odhajajo.
Jaka in Rade si še vedno nazdravljata.
Šesta runda jih spominja na zeleno šestico, na šest lokalov, takorekoč na dosegu roke in na marsikaj drugega.
-A, veš, Jakec - jeclja Rade, ta stari mi je spet zakoličil šestico v indeks iz politične ekonomije.
— Ne stokaj, bratec, drugič bo osmica...
SOOOSOOOOCOCOOOCCOOCOOOCOCOC;
8
-	Še eno rudno! naročita kar se da . S
odločno.	Q
-	Lepo je v naši domovini biti mlad... X
- glasovi donijo, rjovejo...	^
In že se odpirajo okna stanovanj nad n bifeji:	0
-	Prokleta mularija, vam bom že poka- S zal - kriči sivolasa glava. - Dajte no mir, 0 saj je že pol enajstih. Policijo bom po- ® klical!
Epilog:
Jaka in Rade sta prespala na Povšetovi. Lastnik bifeja se je moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške zaradi prekoračitve časa obratovanja, sodniško je slišal tudi naš dvojec brez krmarja. Krajani v krajevni skupnosti Koroški partizani pa so že desetič sklenili, da bodo dokončno odpravili ta pereč problem...
IVAN ŠUČUR
cosoooccoscococosooocoeccoeocooocososooocoocococo:
»oococcooosococcooo«
J
V VRTCU JELKA
Skrb za zdrave otroške zobe
Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in za njihovo zdravstveno vzgojo. Del zdravstvene vzgoje je tudi zobozdravstvena vzgoja.
V VVO Jelka se zavedamo kako pomembno je usklajeno sodelovanje s starši tudi na področju zdravstvene vzgoje. Zato smo 21.11. popoldne povabili vse starše naših otrok, od prvega leta dalje, na strokovno predavanje in pogovor o zobozdravstveni vzgoji doma in v vrtcu, katerega je vodila sestra za prevnetivo iz ZD Bežigrad Beba Lah, otroška zdravnica Masten-Cuznar Oliviera pa je pripravila predavanje na temo Najpogostejše nalezljive otroške bolezni (prvi znaki in nega).
Otroci so pod vodstvom tovarišice Vesne, Minke in Lilijane ustvarili veselo, prijetno razpoloženje in popestrili začetek predavanje z deklamacijami in pesmicami.
Prisotnih je bilo veliko staršev, mnogo več kot smo pričakovali. Veliko staršev je izrazilo željo, da bi bilo takih strokovnih predavanj še več.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva otrok se povezujemo z ZD Ljubljana - Bežigrad in z njimi uspešno sodelujemo. Za področje zobozdravstvene vzgoje skrbi Beba Lah, ki redno obiskuje oddelke priprave otrok na šolo in navaja otroke na pravilno tehniko čiščenja zob in jim nudi potrebne inforamcije. Otroci se navajajo, da je nega zob nekaj nepogrešljivega, normalnega. Po vsakem obroku hrane si čistijo zobe s ščetko ali vsaj splakujejo usta. Izvajamo pa tudi zobozdravstveno preventivo z ustrezno zdravo prehrano.
Prizadevali si bomo, da bo naše delo na področju zdravstvene vzgoje še bolj poglobljeno, načrtno in stalno. NADA VERBIČ
Obvestilo
Spremembe pri sprejemanju naročil za umetno osemenjevanje govejih plemenic
Pri posredovanju naročil za umetno osemenjevanje govejih plemenic je prihajalo do tega, da uporabniki niso mogli oddati sporočila v času ki je bil določen, to je od 7. do 8.30 ure. Do težav je prihajalo zaradi tega, ker so vse pozive oddajali v DE Osnovno zdravstveno varstvo, Cesta v Mestni log 47 a, ta enota pa razpolaga s samo dvema telefonskima linijama. Večkrat pa so tudi motnje na telefonskih linijah. Zaradi tega smo se odločili, da bomo 1. decembra 1989 spremenili način sprejemanja naročil.
Naročila za uporabnike z območja občin Ljubljana Moste Polje in Bežigrad bomo sprejemali v DE higiena v Polju 350 na tel. številki 484-292 In 482-912, vsak dan od 7. do 8.30, tudi ob nedeljah In praznikih, razen 1. januarja, 1. maja, 1. novembra In 29. novembra.
Če kdo ni mogel v tem času oddati sporočila ga lahko izjemoma odda tudi po tem v delavnikih na navedeni številki, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa na tel. 268-543.
VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE
Čestitka Stožic
Svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Stožice želijo vsem krajanom in organizacijam srečno in uspešno leto 1990!
Hkrati obveščamo, da smo namesto novoletnih voščilnic sredstva namenili humanitarnim organizacijam.
Nova trgovina blizu Rapove jame
Zasebno prodajalno Šparov’c na križišču Linhartove in Topniške ceste je odprl Peter Mervar
Ko je bila zaključena gradnja novega bežigrajskega naselj, v Rapovi jami in se je tam naselila blizu dva tisoč stanovalcev, sej® izkazalo, da v neposredni bližini ni nobene prodajalne z živili, raze" kioska s sadjem in zelenjavo pred Gasilsko brigado. Mercatorjev* samopostrežna trgovina v Savskem naselju (Ul. Majke Jugovičevi'! ter Emoniha na Vojkovi 3 sta precej od rok za stanovalce v Uli<? Metoda Mikuža oziroma prostora med Vojkovo, Stolpniško, Tope*' ško in Kranjčevo ulico.
»Ropovce- pa je sredi decembra presenetil podjetni zasebni' Peter Mervar. V pritličju nekdanje Rižarne (prostore mu je d*: v najem SGP Grosuplje) je odprl samopostrežno prodajalno. Vho® je z zahodne strani (s Topniške). Trgovina se imenuje Šparov'c, njef lastnik pa zatrjuje, da bo s svojimi cenami dokaj konkurent družbenim in ostalim zasebnim prodajalnam.
Živila in druge potrebščine za gospodinjstvo dobavlja domžals|® Napredek, ki začetnikom nudi ugodne pogoje in ima za njihov* začetne težave veliko razumevanja. Preprosto rečeno jim gre n roko, s tem pa tudi kupcem.
»Prodajalna bo odprta ob delovnikih od 8. do 20. ure, ob nedelj*! pa od 9. do 13. ure. Naše geslo bo: kupec ima vedno prav, s kv# tetno in hitro postrežbo pa jih bomo vedo spravljali v dobro volj® pravi lastnik prodajalne Peter Mervar.
Če vas mika, da bi zvedeli kaj več o novi prodajalni na Linhart®* 35 (na križišču s Topniško) lahko pokličete na telefon 328-08 v prodajalni so prijazni in uslužni ljudje.
IVAN ŠUČO*’
# AVTOMOBILI
Avtoličar stvo in avto kleparstvo Jože Stupica
Smoletova 3
Moško in žensko frizerstvo Konrad Smerke Titova 8955 a Črnuče, tel. 374-043
# RAZNjO’
-"l
DELOVNI ČAS: 8-12,16-19, SOBOTA 8-12, 14-18, NEDELJA IN PONEDELJEK ZAPRTO
Frizerski salon »Nuša« Irena Prebil
Novakova 6
Združene avtodelavnic e KvstahJJ in Ludvik Mesojedec, Kucler in Mobor
# CVETLICE
Izdelovanje kovinskih
predmetov
Bado Mivšek
Šentjakob, Soteška pot 17
Vodovodna 82
Vsem občanom želimo srečno novo leto 1990
FRIZERSTVO
Parkovno vrtnarstvo in drevesničarstvo Jože in Olfa Strgar
Pot v Smreke 2, tel. 373-B7B
Ženski frizerski salon »Marko«
Titova 92, tel. 348-810
Cvetličarna »Veronika« Andreja Bučar
Titova 247
Cvetličarna
FaniVacik
Titova 282 a, Črnuče, tel. 327-046
Best
Servis športne opreme
Trstenjakova 16
Sportstll Avto-moto šport Roman Jerneje
Turnerjeva 6
Svečarstvo Franc Gregorinčlč
Titova 178, tel. 341-340
Lesna galanterija nc-Bus
Titova 117
POSLOVNI ČAS: 10-12, 16-19, SOBOTA ZAPRTO
Alojz Solinar
Montaža in remont parnih in pekovskih peči
Celjska 26
Vsem občanom, poslovnim prijateljem $ družbeno-poUtlčnlm organizacijam želim0 srečno novo leto 1990

Foto video servis
Trstenjakova 2
Komisijska prodaja, razvijanje in izdelal*.
barvnih In čmobellh fotografu

Izdelovanje kozmetičnih izdelkov
Franc in Marina Kanclllja
Titova 276, tel. 371-339
Vsem občanom želimo srečno novo leto
"1
Možko in žensko frizerstvo Anica Cigoj
Složen ska 2
Milena Mlakar
Podgorica 71 tel. 371-408
nn
Tapetništvo Andrej Svetek
Dimičeva 2
SEM
Ženski frizerski salon »Darja«
Titova 194
DELOVNI ČAB: 6.-20., SOBOTA 6.-13.
# URARJE
SITOELEKTROMEHANIKA
MILIVOJEVIČ
TITOVA 261. LJUBLJANA , TEL. (061) 342 086

Žensko frizerstvo Vera Primc
Titova 61
Frizerski salon »Pepca«
Titova 339, Črnuče
Prodaja in popravilo ur Grbac Bogomir
Titova 101
Urar
Stane Kajfež
Linhartova 8
Servis šotorov Brna Štempihar
Šentjakob, Zasavska 108
CENJENIM STRANKAM ZELl^ SREČNO NOVO LETO
Kemična ekspres čistilnica Breda GuselJ
Triglavska 6
DELOVNI ČA8: 7.30-12,16.-18.30, sobota zaprto
Zlatarstvo, juvelirstvo Igor Požun
Titova 73, tel. 319-364
^■Za novo-let1 čestitajo in se
priporočaj0
19. DECEMBRA 1989
ŠPORT
•'O'
ZBOR OBČANOV 7
JVD PARTIZAN BEŽIGRAD
Z novim elanom
Telesn^zgcjno društvo Partizan Bežigrad deluje v osnovni šoli dr. /.i8 Kraigherja že od leta 1945. Prve korenine pa segajo v leto 1930, ko je “Ho na tem območju Bežigrada ustanovljeno društvo Sokol III.
®e^ani' cilji Partizana Bežigrad so enaki splošnim usmeritvam partizanskih društev, to je razširjanje telesne kulture med občani, predvsem nied mladino. Skozi vso njegovo zgodovino se kaže močna povezanost z orodno telovadbo in v zvezi s tem posvečanje treningu in vzgoji vsakega posameznika. V zadnjih letih je pomembna dejavnost bežigraj-,|y®8a ^rtizana poleg splošne vadbe, gimnastike in rekreacije starejših Dri^fi rnal' no9omet' ,ek in odbojka) tudi namizni tenis. O vsem tem lir.rri0 mn°gi uspehi društevnih vrst in posameznikov ter priznanja oružbenopoiitičnih in drugih organizacij.
kolalr6 ,ik pred iub'leinim 45 letom obstoja ozremo na prehojeno pot P«u iSS’lahk0 “SJOtovimo, da je preživljal svetle, pa tudi težke trenutke, biln .ot>tlobie zadnjih let, ki so društvu pretila z rušenjem telovadnice, je drutt'na*,ei*ih' V zvez' s ,em 80 se ie demontirala telovadna orodja in Tabor° 16 pr'Prav'ial° vskladiščenje svoje opreme v prostorih Partizana
s*anje še ni povsem vzpostavljeno. Z ukinitvijo male telovadnice hice na zmaniSal uporabni športni prostor, s predelitvijo velike telovad-začasnnv*?10 ostali brez Pr°8‘°ra za spravljanje orodij (upajmo, da le sile dr Vse t0 *e vP|ival° na osiP Članstva in na zmanjšanje življenjske v obstn- *a: i2vršni odbor i® zašel v nedejavnost, posamezne sekcije so Pričel i!e5'h po9°iih delovale vsaka sama zase in zadnjo pomlad so se vprašl' at' odnos' s šolo- ^ jeseni so se tako zaostrili, da je postalo obstn it? del°vanje društva v matični telovadnici, s tem pa tudi njegov izvršni v ,ei krizi pa i® Članstvu le uspelo zbrati kandidate za nov društvo 0jbor ln izpe|ia,i obbni zbor. Izvoljen je bil novi predsednik ekipo n .^'Plpmirani ekonomist Željko Sambolec, ki je z obnovljeno smotrn Pe' Intenzivno delati za dvig kvalitete vseh dejavnosti in za 'n enoten program društva.
V tekSnCna Sltuacija je sicer še zelo slaba, vendar dobre volje ne manjka. uspešn0 Pogovori z osnovno šolo, pionirji splošne vadbe so se zelo lastne udeležili republiškega prvenstva v akrobatiki v Mariboru (na meddruit ke*' en mesec kasneje so s TVD Partizanom Moste izvedli zlrali tet Bno gimnastično tekmovanje za pionirke in pionirje in organi-naston nh'ovanie v °db°jKi- Zdai vneto pilijo vaje za javni telovadni b°do nat- kliufiku Prvega polletja 11. januarja 1990. Ob tej priložnosti P°dietii Iep Plakat' na katerem želijo objaviti reklame obrtnikov in dejavno« a v P0vraCilo s primernimi zneski podprli telesnovzgojno p°Citnira društva VeCji akciji bosta še smučarski tečaj med šolskimi zmaler,r!! m organizacija 14. odprtega prvenstva Bežigrada v skokih Prožne ponjave v marcu 1990.
,reba bo1! natr1°v i® ,or®i dovolj, tudi navdušenja zaenkrat ne manjka, da bi s° 6 Poprijeti in se zasukati. Partizan Bežigrad vabi vse, ki čutijo, v drustu« radl včlanili ali kakorkoli drugače sodelovali, da se oglase IV®ni pisarni ali pa kar na vadbi.
Urnik vadbe TVD Partizan Bežigrad
' Telovadnica osn. šole dr. Vita Kraigherja:
Ponedeljek: 17.30 - 19. pionirke, 19.-20. mladinke, mladinci - odbojka, 20. - 21. članice
Torek: 16.30-17.30cicibani, 17.30-19. pionirji, 19-20.30člani, košarka
Sreda: 17.30 - 19. pionirke, 19 - 20. mladinke, 20. - 21. članice
Četrtek: 16.30 - 17,30 cicibani, 17.30 - 19. pionirji, 19. - 20.30 mladinci, odbojka, 20.30 - 21.30 člani, STV
Selekcije: I. selekcija prvo leto dela: torek in petek 13.30- 14.30
Ostale selekcije: 16. do 19. vsak dan (na odru).
* Družbeni dom Stadion, Staničeva 41: Namizni tenis: četrtek 17.30-19.30
ODBOJKA
Bevkam>nepredvidenib zapletov z najetim prostorom na OŠ Franceta nikov v n m dan tekmovanja, so šahisti odigrali le prvenstvo posamez-,®km0vanorT’u JLA- Čeprav so se morali šahisti prepeljati na drug kraj 'tebačen V s® i® prvenstva udeležilo kar 20 igralcev. Igralci so bili zelo Mauhler l'ckar kai® ,udi končni vrs,ni red: 1. Mušič 15,5, 2. Perci 15,5, 3. perit in „'.4- BuriC I4. 5. Mrak 13, 6. Šribar 12,5, 7. Blas 11,8. Ilič 11,9.
^ IH IH _11	in l^nKnls C a — xi_
kenačani šahisti
1 m 10.-11. Miklavec in Kohek 9,5 točke.
STRELJANJE
Odlični rezultati
Vsakoletna množična udeležba na strelskih tekmovanjih je dokaz da se veliko Bežigrajčanov ukvarja s tem športom. Za SLO pa so gotovo pomembni tudi odlični rezultati. Letos je bilo tekmovanje zaradi zgodnje podelitve pokalov že novembra, kar je najbrž vzrok, da se ženske niso mogle pravočasno organizirati v ekipe po krajevnih skupnostih. Rezultati:
ŽENSKE EKIPNO:
1.	KS JEŽICA
2.	SD TABOR-JEŽICA
3.	KS 7. SEPTEMBER 4- ČOP DELO 5. ELEKTROTEHNA
MOŠKI - EKIPNO:
1.	KS JEŽICA
2.	SLOGA-DOM JU
3.	TKG I
4- TVD PARTIZAN DOL
5.	ZRVS 7. SEPTEMBER
6.	CGPDELOI
MOŠKI - POSAMEZNO:
1.	NAUMOVlC DEJAN (SLOGA DOM JLA)	183
2.	DOVČ GABRIJEL (TKG I)	182/93
3.	SNOJ VINKO (KS JEŽICA I)	182/91
4.	REŽUN JOŽE (TKG I)	180
5.	PAJK BRANE (IMP TELEKOM)	180
6.	ŠPEHAR EDO (IMP TELEKOM)	180
7.	DOVČ ZVONE (KS JEŽICA I)	179
8.	ZAJC BRANE (TVD PARTIZAN DOL)	179
9.	RADIČ DAVOR (KS JEŽICA I)	178
10. STEPANČIČ BORIS (KS JEŽICA I)	177
ŽENSKE - POSAMEZNO:
1.	SNOJ VALENTINA (KS JEŽICA)	186
2.	SUDIČ POLONA (SLOGA DOM JU)	183
3.	PREMOVlC VESNA (SLOGA DOM JU)	178
4.	BOHINC VERONA (SDTABOR-JEŽICA)	173
5.	LUKMAN NATAŠA (KS JEŽICA)	167
6.	ŠUŠTAR MARJETA (CGP DELO)	166
7.	RADlC RENATA (KS JEŽICA)	158
8.	BESLIČ NINA (SD TABOR-JEŽICA)	154
9.	PRESKAR FANI (KS 7. SEPTEMBER)	151
10. MAJERLE BRANKA (KS 7. SEPTEMBER)	150
7 3 4 7 3 4 7;8 7 3 4 6:8 7 1 6 7 0 7
7 7 0 14:3 14 7 6 1 13:2 13 7 5 2 11:6 12 8:8 10
8 (-2) 8 (-2) 2:12 8 1:14	7
krogov	7. ŠDBS-3	616
511	8. IMP TELEKOM	611
448	9. TKG II	609
447	10. SD TABOR-JEŽICA 1	583
370	11. KS 7. SEPTEMBER	563
360	12. BSK JEŽICA	552
	13. KS JEŽICA II	516
	14. Cgpdeloii	499
716	15. CESTNO PODJETJE UUBLJA-	
713	NA	457
699	16. ELEKTROTEHNA	451
686	17. SD TABOR-JEŽICA 11	433
649	18. JUB-DOL	324
629	19. SD HEROJ VITEZ	324
Vse več mladih
Bežigrajski rekreativci so letošnjo tekmovalno sezono zaključili s tekmovanjem v odbojki. Moški so bili razdeljeni v dve skupini in so igrali v dvorani ŠRC Ježica, ženske ekipe pa so igrale v telovadnici OŠ Danile Kumar v enotni ligi zaradi manjšega števila prijav. Značilnost letošnjega tekmovanja je predvsem izredna izenačenost ekip. Poleg tega pa v ekipah sodeluje vse več mladih igralcev, kar je dokaz, da tudi v šole ves bolj prodira ta lepa in atraktivna športna igra.
Lestvice:
MOŠKI I. skupina
1.	SLOGA-DOM JLA
2.	BORIS ZIHERL
3.	ISKRA-CEO
4.	SOS
5.	SLOVENIJALES
6.	SLOGA-DOM JU II
7.	HMZ-SRS
8.	ŠAU MALA .
MOŠKI II. skupina
1.	COLLEGIUM
2.	PAPIRNlCAR
3.	SAVUDRIJA
4.	PARTIZAN BEŽIGRAD II
5.	ŠD LJUBLJANSKE MLEKARNE
6.	PARTIZAN BEŽIGRAD I
7.	LIPA
8.	ŠRD DR. ROBERT KUKOVEC
9.	KREVSU ŽENSKE
1.	NOVE JARŠE
2.	ŠRD dr. ROBERT KUKOVEC
3.	NOVE FUŽINE
4.	PARTIZAN VRHNIKA
5.	SLOVENIJALES
6.	DANILE KUMAR
7.	HMZSRS
8.	JEŽICA
KOŠARKA ZA PIONIRJE
8 8 0 16:2 8 6 2 13:5 8 6 2 13:6 8 5 3 10:7 8 5 3 12:8 8 2 6 8 2 6 5:12
8 1 7 8 0 8
16 14 14 13 13 6:13 10 9 (-1)
5:15
2:16
7 0 0 14:0 7 6 1 12:3 7 5 2 10:4 7 3 4 7:9 7 3 4 6:9 7 2 5 6:11 7 1 6 4:13 7 1 6 3:13
9
8
14
13
12
10
10
9
8
8
Seveda: ŠŠD F. Bevk
Tekmovanja starejših pionirjev v košarki za ŠŠD so se letos udeležile vse šole, ŠŠD France Bevk pa je sodeloval z dvema ekipama. Ekipe so bile rezdeljene v dve skupini, kjer so se merili po liga sistemu. ŠŠD France Bevk je v tej panogi daleč pred vsemi, saj sta obe njihovi ekipi zmagali v svojih skupinah. Finalni del tekmovanja je bil nato v dvorani ŠRC Ježica, žal pa dve ekipi nista prišla na tekme.
Rezultati finalnega dela: dr. V. Kraigher: F. Ravbar 20:16, B. Ziherl: M. Pečar 0:2, M. Jarc : M. Šuštaršič 0:2, D. Kumar: B. Kidrič 37:41, F. Bevk I : F. Bevk II 63:41.
Končni vrstni red: 1. Franc Bevk I, 2. France Bevk II, 3. Boris Kidrič, 4. Danila Kumar, 5. Milan Šuštaršič, 6. Miran Jarc, 7. Maks Pečar, 8. Boris Ziherl, 9. dr. Vito Kraigher in 10. Franc Ravbar.
J. PETERKA
Judo tečaj za začetnike
V Judo klubu Bežigrad na Staničevi 41 te dni poteka začetniški tečaj za judo in samoobrambo. Udeležuje se ga 20 fantov, vodi pa ga mojster drugega dana v judu Miran Merhar.	a

•v»u,0,ud«
'takovac
5^48
**l8*l-466
^nto
<n'Wn0
0 vsem občanom
novo leto 1990

Bife
Danica Popovič
Ptujska 3
Cenjenim gostom želim srečno novo leto 1990
Gostilna »PečnJJtar« Anton Novak
Šentjakob 47
# PREHRANA
Bistro »Montana«
Nevenka Bosenwirth. - Semič
Ul. Poh. bataljona 26
Pekama
Piskač
Podgorica 68
Kopirbiro Ivan Purgar, Cvetka Purgar
118, tel. 344-667
Okrepčevalnica »Pri konjskem repa« Janes Trontelj
Titova 64
Okrepčevalnica »Čebelica« Marjeta Ramovš
Titova 226
Sa«Sje in selenjava Tahir AhmetaJ
Gllnškova ploščad 2
Titova
So^stranJcam in občanom želimo srečno
lAfj-k 4	m - * _ Ir
} Isto in se priporočamo
Gostilna »Pri Brinovca«
Podgorica, Soteška pot 73
# OBLAČILA
Dnevni bar »Atlantik« Mile Čačič
Titova 131, tel. 342-102
tUristična agencija Sovjetu 19901
Bistro »Zlmselen« Marko Ribnikar
Titova 136
J^kaBar
°^133
v'**kaBi
vsak dan od 7. do 22. dre
*»včar
pSe^ ,tel-372-470 b°Vo let^ig^ ielljno srečno
Bife »Komiža«
Nina Flantan
Turnerjeva 6
ODPRTO VSAK DAN OD B-22, RAZEN SOBOTE
Gostilna »Portnna« Boža Prešeren
Vodovodna 36
Bife
Nada Nučič
Ul. Pohorskega bataljona 139, tel. 349-779
Plsseria
»Vij a-Vaj a <
Titova 84
Modna popravila oblačil Helena Bera
Titova 246
b o u « I q u c
Linhartov podhod 11 Titova 10, Hotel Slon tel. 316-476, 211-232. Int 16-11
Vsem občanom želimo srečno novo leto 1990
Isdelovanje klobukov, čepic in slavnostnili oblek
Cankarjeva 4, tel. 210-021, stan. Šarhova 1, tel. 349-432
Srečno novo leto želi Lazar Maslarič
lin ija i v
Titova 93
Sadje in selenjtiva M.AJet
Hošlmlnhova 6
Sadje in selenjava Zenon AhmetaJ
Titova 60
SadUe in zelenjava Ismet AhmetaJ
Lulze Pesjakove 9
'trgovina. * defihatesa
Hošimmhova 9
ODPRTO vsak dan od 8-22 nedelje, prazniki 9-12‘
Slaščičarna
Janko Kristan in Pražijo Vranovič
Titova 119
Vsem občanom želimo srečno novo leto 1990

o
I
BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO
V okviru prizadevanj za Izboljtanje prometne varnosti na naših ceatahje Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Bežigrad, v sodelovanju s Postajo milice Bežigrad In Avto moto zvezo Slovelje, organiziral akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. Akcija je potekala 27. novembra od 8. do 13. ure na Titovi cesti In sicer pri Ruskem carju ter pri Smeltu. Strokovno usposobljeni delavci Avto moto zveze Slovenije so pri zaustavljenih vozilih pregledovali krmilne In zavorne mehanizme, svetlobna telesa, obrabljenost gum In uporabo varnostnih pasov ter voznikom svetovali, kaj je potrebno na vozilih popraviti oziroma urediti.
Pregledanih je bilo 40 vozil, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivost pri krmilnih mehanizmih (10% vozil), pri zavornih mehanizmih (17,5% vozil), pri svetlobnih telesih (12,5% vozil) In pri obrabi gum (na 15% vozil). Istočasno je bila Izvedena tudi kontrola uporabe varnostnih pasov. Kar 62,5% voznikov, ki so po zakonu dolžni uporabljat varnostni pas, ni bilo pripetih. Glede na rezultate akcije ugotavljamo, da po naših cestah vozijo Izredno slaba vozila. Zato bo potrebno tehnični brezhibnosti vozil ter osveščanju voznikov posvetiti več pozornosti.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU


Iz predala Zveze prijateljev mladine
Bežigrajske pionirske organizacije so pridobile nekaj dragocenih novih članov, od 22. do 25. novembra so potekali sprejemi v Zvezo pionirjev na osnovnih šolah. Slavnostni sprejem za 855 glavic s titovko in rdečo rutico, polni igre, veselja in smeha, so bili letos nekoliko drugačni kot v preteklih letih, za to pa nič manj pomembni, tako za novopečene pionirje, kot za starše, ki so tem sprejemom prisostvovali.
Starejši sošolci so jim ob teh priložnostih pripravili prisrčna darila, ki jih bodo spominjala na dan, ko so se iz cicibanov prelevili v pionirje. Občinski svet Zveze pionirjev pri ZPM Bežigad pa jim je čestital, zaželel mnogo uspehov v šoli in doma ter jih povabil na ogled filmske predstave Zvezdica zaspanka.
• • •
Pionirji in cicibani hitijo z izdelavo novoletnih čestitk. Podarili jih bodo svojim staršem, znancem in prijateljem, med prvimi pa jih bodo dobili stanovalci v domu starejših občanov Bežigrad na Komanovi 1. Obiskali jih bodo z dedkom Mrazom in dramsko skupino osnovne šole Boris Ziherl.	„ „ ,
Drugi cicibani pa so pripravili voščilnice za razstavo v avli Družbenega centra Bežigrad. Pokazali bodo kako zaželijo srečno novo leto z risbo in barvo.
• • •
Ob prazniku Jugoslovanske ljudske armade 22. decembru bodo delegacije bežigrajskih pionirjev obiskale vojašnico Ljuba Šercerja. Poveljniku vojašnice in poveljniku Teritorialne obrambe bodo čestitali ob prazniku in jima izročili priložnostna darila.
• • •
Na Zvezi prijateljev mladine Bežigrad se pripravljajo na zimske šolske počitnice. Znova bodo organizirali počitniške dejavnosti v krajevnih skupnostih, predvsem tam, kjer gre za strnjena naselja in za veliko število šoloobveznih otrok na eni ter zaposlenih staršev na drugi strani.
Dejavnosti bodo potekale od 15. do 27. januarja prihodnje leto v času od 9. do 13. ure pod vodstvom strokovno usposobljenih vzgojiteljic.
Solarje obveščamo, da bo program pester, zanimiv in vesel, poln kulturnih, umetniških, športnih in drugih dejavnosti, predvsem pa bo 00,0" t,,.,. ,3,0 In	„,„5lloIIB
Pojdite z nami!
Taborniki Savskega odreda vabijo na zimovanje
Tudi letos taborniki Savskega odreda organiziramo zimovanje. Za tiste, ki še ne veste, kaj je to: to je eden najlepših načinov preživljanja zimskih počitnic v naravi.
Zimovanja se udeležimo vsi, najmlajši in mladi in malo starejši, ki skrbijo, da vse poteka v najlepšem redu. V svoje vrste pa vzamemo tudi netabornike, torej tiste, ki ne vedo, kam bi šli na počitnice, ki si želijo prijetne družbe vrstnikov, ki radi smučajo, se igrajo, pojejo...
Letos bomo zimovali na Goropekah nad Žirmi, v domu Alpine Žiri. V neposredni bližini je smučarska vlečnica, proga pa je primerna tako za začetnike kot tudi za tiste, ki so bolj vešči smučanja.
In še dene: v domu na Goropekah so nam povedali ceno v markah, zato tudi nam ne preostane nič drugega, kot da povemo ceno v tuji valuti. Cena, v katero so všteti štirje obroki, uporaba vlečnice in prevoz, je dinarska protivrednost 125 DEM na dan plačila.
Prijavite se lahko vsako sredo od 20. do 21. ure v naši sobi v Družbenem domu na Belokranjski 2. Stroške zimovanja lahko plačate v več obrokih, vendar pa je treba do odhoda pokriti celotne
stroške.
Pridite in se prepričajte, da imamo lahko zelo lepo!
smo taborniki veseli ljudje in da se TABORNIKI SAVSKEGA ODREDA
Snegec beli vse pobeli...
Spomnimo se na odlok o zimski službi
Štab zimske službe mesta Ljubljane in Komunalna skupnost ljubljanskih občin sta sklenila, da bo Komunalno podjetje Ljubljana opravljalo zimsko službo tudi na obračališčih mestnega potniškega prometa, mostovih, nadvozih, nadhodih In podhodih, na stopniščih, ki predstavljajo funkcionalne javne površine v širšem smislu, na površinah za pešce ob kmetijskih zemljiščih ter na površinah za pešce ob cestah, kjer potekajo proge mestnega potniškega prometa in jih lahko čistijo strojno (tako kot je bilo dogovorjeno v sezoni 1988/89, to načelo pa ne velja za ožje mestno območje, kjer zavezanci sami čistijo površine za pešce).
Sicer pa je z odlokom o zimski službi na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS št. 32/84) določeno, da pločnike, funkcionalne površine, parkirne prostore, dostopne in dovozne poti čistijo zavezanci. Skupnost stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjski hiši, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžni pred svojo zgradbo odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih in javnih poti ter površin, kjer je podtalni oziroma nadtalni hidrant, ne glede na to ali je na pločniku, dostopni ali dovozni poti, cesti ali ulici. Zavezanci morajo sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov In odtočnih cevi, posipati pločnike in dostopne poti ob poledici, očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje. Zavezanci morajo tudi ostranjevati odlomljene veje s svojih funkcionalnih površin in odstranjevati sneg in led s površin, ki so potrebna za intervencije in požarno varnost. Vse to velja, tudi če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišče, prehodi, platoji ipd). Ob nezazidanih parcelah morajo čistiti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! zemljišč. Vse obveznosti veljajo tudi za zemljišča ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah.
Odlok o zimski službi določa, da mora biti zapadli sneg popolnoma odstranjen s pločnikov vsakokrat, ko zapade 5 cm in še sneži in sicer najkasnje do 6. ure zjutraj oziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. uro. Sneg s pločnikov mora biti odstranjen tako, da je prehod širok najmanj en meter. Proti poledici morajo pločnike posipati v celotni dolžni zgradbe in njene funkcionalne površine oz. nezazidane parcele. S cestišča se mora sneg odstraniti tako, da je prometni pas širok najmanj tri metre.
Čestitka
Vsem invalidom v občini Bežigrad želimo mnogo zdravja In osebnega zadovoljstva v letu 1990.
ODBOR DRUŠTVA INVALIDOV LJUBLJANA BEŽIGRAD
ČGP DELO
Časopisno in grafično podjetje Delo
TOZD Tisk časopisov in revij TOZD Grafična priprava TOZD Knjižni in komercialni tisk TOZD Grafična dodelava
61000 Ljubljana, Titova cesta 35
P P 29
Telefon (061) 315-366 Telex: 31291 yu dtlj
Predstavništvo Beograd:
Moše Pijade 12
Telefon (011) 336-094 in 335-089 Dejavnost TOZD
-	stavljenje (fotc), izdelava enobarvnih in večbarvnih filmov in klišejev
-	roto-ofset časopisni in revijalni tisk
-	ofset (eno in večbarvni)
-	grafična dodelava (knjigoveznica)
Večer športa in plesa
Pokal množičnost za ČGP Delo in Elektrotehno /10 Bloudkovih značk
Festivalna dvorana je postala že stalno zbirališče bežigrajskih ljubi Ijev športa ob zaključku vsakoletnih športnorekreatlvnih tekmovanj. Ti letos se je 12. decembra zbralo več kot 400 ljubiteljev športa in plesa so med seboj pozdravili dobitnike občinskih bronastih, srebrnih in zlt Bloudkovih značk ter najboljše ekipe in posameznike športnorekreal nih tekmovanj.
Gostje prireditve so bili nogometaša Olimpije Pate In Židan z n j ur trenerjem Milošem šoškičem. Za popestritev programa je poskd plesni par plesnega kluba Urška, ki je s svojim nastopom navdušil prisotne.	I,
Brane Majerle, predsednik TKS Ljubljana-Bežigrad, je v pozdravni govoru poudaril pomembnost tako vrhunskega kot rekreativnega špol in pohvalil množično udeležbo na vseh športnorekreativnih tekmoval* in ostalih akcijah bežigrajskih društev. Razveseljivo je, da se teh tekrff vanj udeležuje vse več mladih rekreativcev, kar kaže na njihov pravili odnos do preživljanja prostega časa. Gotovo ima zasluge za to kvalitet telesna vzgoja na šolah, kjer dobijo bodoči rekreativci temeljna Spor znanja in navade.
Na prireditvi so podelili pokale najboljšim trem ekipam na vseh leW njih rekreativnih tekmovanjih ter pokale v tekmovanju za pokal tuno! nosti. V tem tekmovanju so bili najboljši: Moški: 1. ČGP Delo 490, Slovenijales 392, Lesnina 311, 4. Partizan Bežigrad 300, 5. ŠD I - 3 282, 6. Iskra 210, 7. ŠD Ljubljanske mlekarne 207, 8. IMP 180, Mladinska knjiga 168 in 10. KS Urška Zatler 162 točk. Ženske: 1. Elektl tehna 240,2. Slovenijales 240,3. Lesnina 100,4. - 6. ČGP Delo, ŠRD & in ŠD Ljubljanske mlekarne 80, 7. GZL 70, 8.-9. Commerce in PartIZl Bežigrad 60 ter 10. Iskra elektrozveze 50 točk.
Dragica Bužga, predsednica komisije za priznanja In nagrade pri 1 Ljubljana Bežigrad, pa je podelila Bloudkove značke. Dobili so i1
Bronaste:
Marjan ČIŽMAN - PARTIZAN ČRNUČE - eden od organizatorjev idejnih vodij sedaj že priznanega črnuškega kolesarskega maratona, k' leta v leto pritegne na to prireditev vse več kolesarjev iz vse Slovenil*
Dušan KOVAČIČ - ŠPORTNO DRUŠTVO BELINKA - za dolgoMjj delo v upravnem odboru ŠD Belinka, kjer je bil 4 leta tudi predsedjv društva, predvsem pa za organizacijsko delo pri upravljanju s kop* liščem.
Srebrne:
Martina ČERNOŠ - ŠŠD OŠ DANILE KUMAR - za delo v Šolski! športnem društvu na Oš Danile Kumar, kjer vseskozi sodeluje kot mentj rica pri skoraj vseh aktivnostih ŠŠD, ki je med uspešnejšimi v naši občil*
Jože ČASAR - SAVSKI ODRED TABORNIKOV - za delo pri organ«! cijl mladih kadrov v Savskem odredu tabornikov, kjer s svojim delOf prispeva, da temu odredu ne manjka dobrih in sposobnih vodnikov, j
Miloš ŠOŠKIČ - NK OLIMPIJA - za dolgoletno trenersko delo v ^ Olimpija, kjer kljub njegovi profesionalni zaposlitvi brez njegovega prih devanja za vzgojo mladih nogometašev klub ne bi žel takih uspel'', v nogometni sredini, kot jih sedaj.
Andrej KOBILICA - KOŠARKARSKA ZVEZA SLOVENIJA - bil je čl' KK Stadion, po razpadu tega kluba pa se je pričel ukvarjati s trenerski in sodniškim delom v košarkarski organizaciji, kjer je še vedno akte kot trener, sodnik in organizator pri Košarkarski zvezi Slovenije. j
Marjan ŠKRBEC - DO LESNINA - bil je aktiven igralec, žateifll trener pri košarkarski sekciji TVD Partizan Zelena jama. Nekaj let M sodnik trimskih košarkarskih tekmovanj, sedaj pa je uspešen organ«" rekreacije v DO Lesnina.
AlešPESTOTNIK - AK IBL-OLIMPIJA - za dolgoletno delo v atletj kjer še vedno aktivno deluje v izvršnem odboru AK IBL-Olimpi|a , strokovni vodja.
Franc SEMRAJC - ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA - za dolgoletno d* v balinarski sekciji športnega društva Zarja, kjer je poleg tega, da j* 'j vseskozi tekmovalec, veliko prispeval h gradnji pokritega balinišča- -
Janez SNOJ - OBČINSKO GLASILO »ZBOR OBČANOV- - ustanjT' tel) košarkarske sekcije pri Partizanu Ježica. Kasneje je bil aktiven ' v občinski ZTKO. Njegova zasluga je tudi, da je v občinskem glasilu L0*-občanov vsa leta zanimivo urejena športna stran.
Voščilo za novo leto
Vsem krajanom KS Brinje voščimo srečno, zdravo, usp
e! N
in zadovojno novo leto.
KRAJEVNA ORGANlZAv RDEČEGA KRIŽA BRlf
M
NA LINHARTOVI 62
Zasebna drogerija Ronhill
Ko sta začutila, da v širšem okolju Savskega naselja ni speci*jji rane ponudbe, sta se dva poslovneža, Janez Martinec in G0/(( Tošič, odločila, da v skupnem prostoru stolpnice na Linhartovi, odpreta zasebno specializirano trgovino s kozmetičnimi in drog*, skimi izdelki ter modnimi dodatki. Trgovini je ime Ronhill, kan posledica sodelovanja s priznano kozmetično hišo - novome»"
V	tej lepi trgovini nudijo uvoženo in domačo kozmetiko, bižuterijo, modne dodatke, pa tudi na otroke nista pozabila. uvoženo kozmetiko Chicco ter domačo Ciciban za otroke, i®1 igrače, novoletne okraske in podobno.
Ta teden poteka svetovalna služba, ki jo vodi Krkina sodelavk
V	Ronhillu vam tudi aranžirajo novoletna darila, njihovo pri*' nost pa smo zasledili tudi na pouličnem novoletnem sejmu v C«1
ZBOR OBČANOV
Ustanovitelj In Izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zvez< delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad
Glavni urednik: Vlado Barabaš; odgovorni urednik: Janez Snoji tehnični urednik: Rudi Izgoršek Predsednik časopisnega sveta: Joško Pirnar Naslov uredništva: Linhartova 13, II. nadstropje, soba 216 / Tel«-fon: 329-041
Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno vs* gospodinjstva In vse delovne organizacije v bežigrajski občih' /Rokopisov in fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri post1 61102 Ljubljana/Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska konW renca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte sloveh' skega naroda, leta 1980 nagrado In priznanje občine Bežigrad, let* 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Tisk In korekture: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljutr Ijana, Titova 35 Naklada: 24.200 izvodov

PRIHODNJA ŠTEVILKA JANUARJA