SVOBODNA SLOVENIJA Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ E 8 L O V EiVIA LIBRE” Ano (Leto) IX (4) BUENOS AIRES, 29 MARCA (MARŽO) 1951 No. (Štev.) 13 15 g 2JW S o Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N9 3821 ŠOLA Po naključju mi je prišla v roke revi¬ ja. ki jo izdaja dekliški vzgojni zavod v Buenos Airesu za starše in gojenke. Številka je posvečena zaključku lan¬ skega šolskega leta. Med kopico foto¬ grafij vzbudi 1 pozornost ena:’“La alum- r.a de mas alto puntaje del Colegio'’ — rajboljša učenka zavoda, kateri pripe¬ nja odlikovanje zastopnik prosvetne ob¬ lasti. Argantinka? Italijanka? Nemka? Angležinja? Ne! Slovenka je, ki je v tra¬ gičnih dneh leta 1945 z materjo vdovo in v gručici nedoletnih bratcev in se¬ stric pritavala bedna, lačna in bosa v be¬ gunsko taborišče in od tam dalje v ne¬ znani svet. Edini članek V perfektni ka- steljanščini, ki ga je napisala gojenka za revijo, je last te Slovenke. Posve¬ tila ga je svoji izmučeni domovini in iz¬ lila vanj vso bol svojo in mamino ob poslednjem pogledu na rodno slovensko zemljo. Ko omenjamo na tem mestu uspeh te mlade Slovenke, mislimo na dolgo vr¬ sto njenih tovarišev: in tovarišic po dru¬ gih argentinskih zavodih, ki so tudi pr¬ vi ali pa med prvimi tako po svojih uč¬ nih uspehih, kakor po svojih moralnih kvalitetah in ki delajo ne le sebi, ampak celemu našemu narodu čast in velike u- sluge. Tristo njenih tovarišic se je kon¬ cem šolskega leta razšlo po svojih do¬ movih: hčerke bogatašev in revežev, hčerka inteligentov, meščanov, kmetov in delavcev. Stokrat se je imenovalo širom argentinske zemlje ime najboljše učenke. In ob njenem imenu se je po¬ redilo sto drugih vprašanj: Kdo je in odkod ? Kje so Slovenci, koliko jih je in kako se jim tam v daljnji, nepoznani domovini godi? In stokrat se je ponovi¬ la v teh družinah misel na tragedijo na¬ šega naroda, ki jo js deklica sama opi¬ sala, še bolj pa razlagala svojim součen- kam- ne samo ona, ampak tudi vsi nje¬ ni tovariši in tovarišice, ki so prehodili isto trnjevo pot so delali prav tako. Ne dvomim, da so te misli privedle marsi¬ koga do zaključka: Že mora biti nekaj posebnega ta neznani slovenski narod, čigar sinovi so v nekaj letih zmožni umsko nadkriliti sinove naroda, ki jim je ponudil gostoljubje. Ali si -moremo misliti boljšo propa¬ gando za naš narod innašo stvar, kakor je ta ? Ponavljamo, kar smo že večkrat: našo majhnost, nepoznanost, gospodar sko šibkost in sto drugih stvari, ki jih imajo veliki narodi, more nadomestiti samo kvaliteta, umska in moralna. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo tudi njene matere, ki si s trdim delom v tovarni služi kruh za svojo družinico in z njo vred tudi vseh ostalih sloven¬ skih mater, ki v najtežjih razmerah žrtvujejo vse svoje moči, da bi dale svo¬ jim otrokom najboljšo doto: dobro vzgo¬ jo. Bolj kot v domovini, nas bo v tujini reševala kvaliteta. Pomislimo: v Veli¬ kem Buenos Airesu pride približno na tisoč prebivalcev en protikomunističen Slovenec! Kaplja v morju! V istem me¬ stu živi 700.000 Italijanov in prav toli¬ ko Špancev in močne skupine drugih na¬ rodnosti, pa se komaj kdo zmeni zanje. Za nas se bodo zmenili le tekaj, kadar se bo lahko na sto krajih ponavljalo: najboljša uradnica Slovenka, najvestnej- ši knjigovodja - Slovenec, najpoštenejši trgovec — Slovenee, najboljši mehanik Slovenec, najzmožnejši obrtnik — Slo¬ venec, najelikanejši in najboljši tovariš Slovenec in najboljši kristjani v fari- j Slovenci. Samo na ta način nas bo velik; svet spoznal in čutil z nami. Šole odpirajo na novo vrata. Tisoče slovenskih otrok bodo starši pošiljali vanje. Daj Bog, da bi te šole, z odločil¬ nim sodelovanjem očetov in zlasti ma¬ ter, vzgojile iz naših mladih kvalitetne ljudi, ki bodo kos nalogam, ki jih v sve- j tu čakajo, kjerkoli bodo, obenem pa nik- j dar ne pozabili kdo so in kje mora bi- : ti njihovo srce. i Priprave za obrambo Ameriškega kontinenta Te dni se razvija v Washingtonu kon¬ ferenca zunanjih ministrov 21 ameriških držav. Poleg zunanjega ministra Sever¬ ne Amerike, se udeležujejo konference tudi zunanji ministri držav Srednje in Južne Amerike. Arg-entinsko delegacijo vodi zunanji minister dr. H. J. Paz. Skle¬ pi te konference bi se sicer mogli nana¬ šati samo na te države, ki so zastopa¬ ne, toda prav to je posebnost te konfe¬ rence, da se sklepa o obrambi in sode¬ lovanju vsega ameriškega kontinenta in to od Severnega do Južnega tečaja; ve¬ ljavnost sklepov se nanaša tako tudi na Kanado, dansko Grenlandijo in na Mal- vinsko otočje v južnem delu Atlantika. Sedanja konferenca spada v okvir rednih konferenc, ki so bile predvidene z medameriško pogodbo, ki je bila skle¬ njena v avgustu leta 1947 v Rio de Ja- neiro. V tem mestu je bila tedaj podpi¬ sana pogodba o vseameriški pomoči in obrambi in pripripravah za pakt in pri podpisu je sodelovalo vseh 21 ameriških držav; le Kanada ni bila zastopana, to pa zaradi svojih obveznosti, ki jih ima kot članica angleškega imperija. Glav¬ ne določbe te pogodbe pa pravijo: 1. ako bi bila napadena katera od držav ameriškega kontinenta, tedaj se ta na¬ pad smatra kot napad na vse članice vseameriške zveze; 2. vsaka članica zveze izvede takoj ukrepe, ki ji omogo¬ čajo upreti se napadu; 3. vsaka članica lahko izvede samostojne ukrepe, ako še ni bil sprejet skupen sklep o nastopu proti napadalcu, lahko pa tudi izvede sankcije, ki so ali 'samo vojaškega, ali pa gospodarskega značaja; 4. ako bi prišlo do spopada med članicami po¬ godbe, tedaj se mora izvesti poskus za mirno poravnavo spora. Ako bi določbe pogodbe v tem slučaju ne bile zadostne, tedaj mora iti spor pred ZN; 5. vse področje od Južnega do Severnega teča¬ ja pride pod določbe te pogodbe, dasi Kanada, Grenlandija in Malvinsko oto¬ čje niso pod suverenostjo članic te po¬ godbe. Določbe te pogodbe so stopile v ve¬ ljavo, ko sta dve tretjini članic pogodbo podpisali in izvedli njeno ratifikacijo. Izvajanje pogodbe pa vodi poseben vse¬ ameriški odbor, ki ima svoj sedež v USA. Ta odbor pripravi in skliče vsako drugo leto tako vseameriško konferenco, kakor se razvija sedaj v Washingtonu. Prva seja je bila sedaj 26 marca, kon¬ ferenca sama pa bo trajala najbrž do 6. aprila. Na prvi seji je imel uvodni govor predsednik UKA Tfuman, ki je postavil 7 točk, ki jih naj konferenca razčisti in nato sprejme primerne skle¬ pe. Kot glavno nalogo konference pa je Truman označil potrebo, da morajo re¬ publike ameriškega kontinenta organi¬ zirati obrambo kontinenta pred komuni¬ stičnim imperializmom in pomagati svo¬ bodnim ljudem v Evropi in Aziji, da se obranijo pred napadalnostjo komuniz¬ ma. V sedmerih točkah pa navaja Tru¬ man: 1. vprašanja obrambe pred komu¬ nizmom in pa naloge gospodarskega so¬ delovanja je treba načeti v duhu sodelo¬ vanja; 2. pošteno si moramo razdeliti bremena; 3. povečati moramo proizvod¬ njo za vojno važnega materijala; 4. vse sile naše proizvodnje pa morajo služiti nalogam obrambe; 5. naša varnost pa terja, da stalno večamo našo gospodar¬ sko zmogljivost. To pomeni: v nekaterih deželah povečanje poljedelstva, boljšo vzgojo in boljša zdravstvena sredstva, drugod pa pomeni to gradnjo cest, na¬ sipov in elektrarn; 7. zavest povečane moči mora spremljati zavest povečane gospodarske zmogljivosti in ugodnih gospodarskih prilik za vse. Prvi komentarji v listih obeh Amerik navajajo, da pomenijo te. Trumenove točke neke vrste novo Monroejevo dok¬ trino za Ameriko. Vendar bo vsem go¬ spodarskim ukrepom na čelu skrb za dvig in povečanje obrambe obeh ameriš¬ kih kontinentov. Napovedujejo, da bo na konferenci stavljen predlog, da naj vse ostale ameriške republike (USA bi bile v tem vprašanju izvzete) organizi¬ rajo vojaško silo, ki bi štela okrog 150.000 mož. Ta sila bi služila obrambi ameriških kontinentov, dočim bi bila USA vojaška sila zaposlena v okviru iz- venameriških obvez (Atlantska obramb¬ na zveza). Za to vojno silo napovedu¬ jejo prvi obrok iz ameriškega vojnega kredita, ki bi znašal 80 miljonov dola¬ rjev. Teh 80 miljonov bi bilo nakazanih iz kredita 11 miljard dolarjev, ki jih je ameriški kongres že odobril za splošne obrambne izdatke. Kakor so vse sedanje mednarodne konference pod pritiskom velike komu¬ nistične ofenzive v Aziji in v Evropi, tako je tudi ta konferenca izraz priprav, Sensacional anuncio de Peron: La Argentina esta en condiciones de producir energia afomica confrolada El Presidente de la Nacion GENERAL PERON recibio a los periodistas el Sabado de Gloria y ante ellos formulo sensacionales declaraciones sobre los exi- tosos trabajos de investigacion nuclear realizados en la Argentina bajo la direc- cion del sabio Argentino dr. Ronald Richter. General Juan D. Peron destaco que el plausible esfuerzo de un calificado equipo de hombres de ciencia, respaldado por el apoyo constante e incondicional del gobierno justicialista, ha culminado en realizaciones de extraordinaria tras- cendencia, que permiten producir energia atomica controlada. Las experiencias que se han realizado con pleno exito significan el mas gran- de aporte a la causa de la Paz y del Progreso de la Republica Argentina y del mundo entero, y la energia atomica Argentina estara al servicio del hombre la- borioso y pacifico. El anuncio oficial sobre la produccion de energia atomica en nuestro pais es¬ ta concebido asi: “El 16 de febrero de 1951, en la planta piloto de energia atomica, en la isla Huemul, de San Carlos de Bariloche, se llevaron a cabo reacciones termonuclea- res bajo condiciones de control en escala tecnica”. El anuncio del Presidente de la Nacion General Peron que la Argentina ya puede producir la energia atomica controlada tuvo honda repercusion en todo el mundo. Senzacionalna objava generala Perona: Argentina je odkrila način proizvajanja kontrolirane atomske energije Predsednik republike general JUAN D. PERON je na veliko soboto sprejel časnikarje in jim podal senzacionalno izjavo o uspešno zaključenem raziskovanju atomske energije v Argentini pod vodstvom argentinskega znanstvenika dr. Ro¬ nalda Richterja. General Peron je poudaril, da se je skupini kvalificiranih znanstvenikov, ki jim je stala stalno in brezpogojno ob strani vlada justicializma z vso svojo po¬ močjo, posrečilo doseči izreden uspeh, da lahko prizvajajo kontrolirano atomsko energijo. Poizkusi, ki so dali popolen uspeh, pomenijo največji doprinos miru in na¬ predku republike Argentine in vsega sveta ter bo argentinska atomska energija stavljena v službo delovnega in miroljubnega človeka. Uradno poročilo o proizvajanju atomske energije v Argentini glasi: “Dne 16. februarja 1951 so se izvedle tehnično kontrolirane atomske reakci¬ je v znanstveni atomski poizkusni postaji na otoku Huemul v San Carlos de Ba¬ riloche”. Objava generala Perona, da Argentina že lahko proizvaja kontrolirano atom¬ sko energijo, je globoko odjeknila tako v Argentini, kakor tudi v vsem ostalem svetu. ki se pospešujejo za slučaj primera, da bi sovjeti sprožili končno oborožen spo¬ pad med obema taboroma. V prvi dobi tega spopada ne računajo na možnost, da bi bil ves ameriški kontinent nepo¬ sredno zapleten v boj in zato se skuša ostalim ameriškim republikam omogo¬ čiti lastna obramba varnosti in pa hi¬ ter ter zdrav gospodarski dvig, ki naj omogoči ugoden potek tiste proizvodnje, ki bo morala zalagati tisti tabor, ki bo branil načela varnosti in svobode ame¬ riškega kontinenta. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI 0 r L D a a “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU” Abraham Lincoln Nadaljevanje zanimive razprave v ameriškem senatu o pomoči 'Jugoslavi¬ ji. “Pregled”. National Committee for a free Europe. Research and Informatio- its Centre. Odgovorni urednik dr. Mi¬ ha Krek. Senator McMAHON Senator McMahon ki je glasoval za zakonski predlog, je dejal med drugim: “Ne morem pozabiti, da je Tito stre¬ ljal na ameriške letalce šele komaj pred par leti. Tudi ne prezrem, da je on po¬ polnoma v skladu s komunističnimi iz¬ ročili preganjal verske osebe, da je bil anti-krist, brezbožnik, da je zatrl svobo¬ do besede, svobodo zborovanja, svobodo vere in bogoslužja. Vendar pa z ozi¬ rom na sedanje razmere, ko milijonom 'ljudi grozi nevarnost, da stradajo, nisem proti predlogu. Vesel sem pa, da se v zakonskem predlogu nahajajo pogoji, ki jamčijo za to, da bo ljudstvo zvede¬ lo, zakaj mii to pomoč dajemo in v kak¬ šnem duhu jo dajemo. .. Jugoslovansko ljudstvo mora vedeti za naše stališče, da naše pomoči ne bo tolmačilo, kot da mi odobravamo zatiranja, neusmiljena ravnanja, brutalne surovosti, ki jih je Tito izvajal nad ljudmi... Upam, da bo naša pomoč vendarle pomenila začetek povratka svobode ter vrnitve k spošto¬ vanju človekovih pravic, ki prihajajo od Boga in ne od ljudi.’’ Senator McCLELIAN Senator MeClelian je rekel med osta¬ lim sledeče: “Komunist je komunist. Komunistič¬ na miselnost je nasprotna vsemu, za kar se je Amerika borila od vsega začetka, v kar danes veruje vsak Amerikanec. Nič se ni pripetilo, kar bi kongresu mo¬ glo nasvetovati, da svoje izročilo spre¬ minja. Nič, pravim, razven dejstvo, da ljudje stradajo, da so ljudje, ki nujno po¬ trebujejo pomoči, v veliki stiski.... Tito in Stalin sta skregana? Kdo ve? Kakš¬ ne dokaze imamo za to? Ali naj sedaj mi razmetujemo denar na osnovi skraj¬ ne dvomljive domneve, da se bo morda Tito kdaj le boril od naši strani, ako mu danes pomagamo... Jaz osebno v to ne verujem. . Ne rečem, da je izključeno, vendar pa jaz v to možnost ne verujem tudi že zaradi tega ne, ker ne morem najti razloga, zakaj bi Stalin napadel prav Jugoslavijo v razmerah kot danes obstojajo. Sicer pa, kaj nas to briga. Naj komunisti med seboj obračunavajo kakor hočejo... Kremelj bi bil bolj neumen in kratko¬ viden kot se je do sedaj kazal, če bi se v današnjih okoliščinah spuščal v voj¬ no s Titom. Ali se Vam ne zdi mnogo bolj verjetno, da bo Stalin — če bo že hotel vojno — korakal preko Evrope mimo Tita? V tem primeru bi bil Tito morda res nevtralen. Gotovo pa je, da bi v slučaju, da bi Moskva zmagovala, Tito pravočasno preokrenil ter jo ubral tja, da bi bil prisoten vsaj pri delitvi plena. Kdo izmed senatorjev si domišlju- je, da bo Tito kdaj pripravljen, da ris- kira svoje življenje za nas? Jaz v to ne verjamem.... Dokler nimam bolj trdnih dokazov tudi ne morem verjeti, da je razkol med Titom in njegovo komunistič¬ no vlado ter Stalinom in komunistično vlado v Moskvi kaj več kot pa majhna praska, ki se bo kaj kmalu spet zaceli¬ la. Ne verjamem, da med Titom in Sta¬ linom ni soglasja v načelnih, osnovnih vprašanjih. Njuni filozofiji sta isti.... Moram imeti kaj več informacij, pred- no bom glasoval za to, da se ameriški denar razmetuje v svrhe okrepljevanja komunističnih vladavin, pa naj je to kjerkoli na svetu.” Senotor KNOWLAND Senator Knovvland je odločno nasto¬ pil proti zakonskemu predlogu pred¬ vsem z ozirom na to, da ameriška vlada odklanja vsako pomoč nacionalistični Kitajski. Hotel je vezati pomoč Jugo¬ slaviji s pomočjo Kitajski in pristati na prvo samo če se dovoli tudi druga. Nje¬ gov tozadevni spreminjevalni predlog je pri glasovanju ostal v manjšini. Senator McCARRAN Senator McCarran, ki je uspel, da je. bil sprejet zakon proti komunistom v Ameriki, je sicer glasoval za pomoč Jugoslaviji, a je povedal mnogo bridkih: “...Nimam prav nobenega zaupanja v sedanjo jugoslovansko vlado. Ne ver¬ jamem čisto nič, da je komunistična vla¬ da te države prekinila odnošaje s svojo politično sestro. Tudi ne verjamem, da bi Titu vest kaj očitala, ker je povzro¬ čil toliko razdejanj in nebroj nasilij na verskem in političnem polju. Iz srca obžalujem, da bomo najbrže pač morali odobriti, kar je predloženo, da tako po¬ skrbimo za živež ljudem, ki jim grozi lakota. Zdi se mi, da streljamo nekam v noč. Morda nas bo ta strel tja v noč utrdil v Srednji Evropi...” ‘‘Ponavljam, kar sem dejal prej: ne zaupam Titu. Ne verujem, da ima na¬ men postati naš prijatelj. Ne verujem, da je v srcu kaj drugega kot pa najbolj rdeč med rdečimi komunisti. Toda jugo¬ slovansko ljudstvo je na tem, da bo trpelo in nanj moramo misliti. Tita sa¬ mega smatram za navadnega lopova in morilca, ki se je z umori dokopal do po¬ ložaja, ki ga zavzema danes, in ki siste¬ matično uničuje vsako krepostnost in kulturno vrednoto v svoji državi. Ven¬ dar pa sem —- ponavljam — z ozirom na stradajoče ljudstvo pripravljen gla¬ sovati za ta predlog, ki bo morda varo¬ val tudi kaka ameriška življenja v bor¬ bi, ki se po mojem mišljenju oznanja na obzorjih.” Senator TAFT prav tako kakor senator Knowland ve¬ že svoj glas na odobritev pomoči nacio¬ nalistični Kitajski. (Bo sledilo) š e ge čas. Vpiši in vplačaj delež za Pri¬ stavo! Stran 2 . Buenos Aires, 29. IH.' 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Ravnatelj JOSIP OSANA Iz Ljubljane smo prejeli sporočilo, da je na tiho nedeljo umrl ugledni sloven¬ ski šolnik in katoliški javni delavec prof. Josip Osana. Pokojni je bil dolgo vrsto let profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato pa ravnatelj gimnazije na Poljanah v Ljubljani. Tako na klasični gimnaziji in pozne¬ je na gimnaziji na Poljanah je pokojni prof. Osana vzgojil celo vrsto odličnih slovenskih znanstvenih in kulturnih de¬ lavcev. Temelje kulturnega in znanstve¬ nega dela je svojim učencem posredoval z globoko ljubeznijo do predmeta in na¬ ravnost prijateljsko naklonjenostjo in skrbjo do učencev samih. Podajanje o- snov grščine in latinščine in pozneje razlaga grških in latinskih avtorjev je bila pri pok. prof. Osani mojstrska. Bil je najbrž med redkimi in na žalost po¬ slednjimi profesorji na naših šolah, ki so klasičnim vedam dajali tisti sijaj in veljavo, ki je njegovi hvaležni učenci nikdar ne bodo izgubili in pozabili. V vsem vedenju in obnašanju do učencev in svojih tovarišev je; bil vedno sam do¬ kaz tiste plemenitosti in dobrote, ki jo antika posreduje tistim, ki ji ostanejo zvesti. Izven šole pa je pok. prof. Osana so¬ deloval povsod v tisti meri, kakor so mu to pač dopuščale službene dolžnosti. Bil je med ustanovitelji in prvi tajnik Društva za humanistične vede. Skupno s prof. Bradačem je napisal Grško slov¬ nico, ki je poslej služila na humanistič¬ nih gimnazijah. Sodeloval je pri ka- katoliških prosvetnih in socialnih orga¬ nizacijah, kjer je bil vzgled dela moža požrtvovalnosti in nesebične ljubezni do bližnjega. Pok. ravnatelj Osana je bil tudi član ljubljanskega mestnega sveta in kot tak njegov kulturni referent. Po nastopu Titovega režima v Slove¬ niji je bil pok. Osana odstavljen z rav¬ nateljskega mesta. Nekaj časa je nato urejeval knjige v vseuč. knjižnici, zatem so ga pa upokojili. Pokojni ravn. Osana zapušča doma go. soprogo in hčerko, v emigraciji pa sinove, med temi tukaj med nami prof. Jožeta Osano, pisatelja in pianista. Vsem izre¬ kamo naše iskreno sožalje. Slovenski lisk v Argentini Nova slovenska knjiga I Poglavitna določila iz zakonov o delu. Sestavil Jože Kessler. Strani 104 žepne¬ ga formata. Izšlo v samozaložbi v Bue¬ nos Airesu, februarju 1951. Stane $ 6 .—. Vsake slovenske knjige, ki izide da¬ nes v emigraciji, smo in tudi moramo biti veseli. Vsaka taka knjiga je nov dokaz za kulturno tvornost slovenske emigracije. Zato smo veseli tudi te knji¬ ge. Veseli pa smo nove knjige tudi zato, ker obravnava vprašanja, ki večino slo¬ venskih naseljencev vsak dan neposred¬ no zadevajo. To so vprašanja iz pod¬ ročja delavske zakonodaje. Sicer se je večina Slovem^ dveh ali treh le¬ tih bivanja v Argentini že prilično spo¬ znala vsaj z glavnimi določili argent. de¬ lavske zakonodaje, vendar nudi obšir¬ na, včasih težko pregledna argent. so¬ cialna zakonodaja toliko problemov, da bo prišla pričujoča knjiga vsem zaposle¬ nim Slovencem zelo prav. Knjižica navaja v kratki in pregledni obliki določila o delovnem času, o pri¬ spevku za, ustanovo ‘Eva Peron”, o delu na domu, o tedenskem počitku, o plača¬ nih dopustih, o trinajsti plači (aguinal- do), o plačanih državnih praznikih, o plačah, o delu otrok, mladoletnikov in žensk, o zaščiti uslužbenk-mater, o va¬ jencih, o higijenskih napravah v obra¬ tih in o stalnosti v službi. Dalje so v knjižici precej podrobno obdelana vprašanja o odpovedi, odpu¬ stu, odpravnini in odškodnini. Dalje je odstavek o nesrečah in boleznih v zvezi .z delcm in izven dela, o zavarovanju zo¬ per nesreče na železnici, o pokojninskem zavarovanju, o sindikatih, o postopku za dosego pravice in o sodiščih za delovne spore. Knjiga je napisana v lahko umljivem slogu in vsa snov je pregledno razdel¬ jena na kratke odstavke z naslovi. Mor¬ da je tu in tam kak problem le prekrat¬ ko (jbdelan (bolezen, str. 71 in 72) in je zaradi tega ostal nejasen (odškodnina za neizrabljeni dopust, str. 18, odškod¬ nina ob odpustu, str. 50). Toda za vsak¬ danje, praktično življenje — in ta na¬ men ima knjiga, kakor to omenja pisec v uvodu — rešuje knjiga dovolj izčrpno vsa vprašanja ,na katera utegne nalete¬ ti zaposleni Slovenec v vsakdanjem živ¬ ljenju. Srn. R. IZ TEDNA V TEDEN iz svobodnega sveta USA.: Direktor FBI Hoover je izja¬ vil, da je ameriška tajna policija ugoto¬ vila 43.217 vpisanih partijcev v USA, od katerih jih mrgoli 22.575 v New Yorku. Gotovo število partijcev je odšlo v pod¬ zemlje, kjer se pripravljajo za morebit¬ ne poznejše, akcije. Za velikonočne praznike je bilo v USA 224 smrtnih prometnih nesreč. Owen Lattimore, ameriški strckovjak za Daiini vzhod, smatra, da Čangkaj- škova vlada ne bo nikdar več prišla na oblast. "Kitajski nacionalistični režim je že stvar preteklesti”, je izjavil. Pri¬ znal je obenem "težke ameriške napake v vzhodni Aziji.” Na špijonskm procesu v New Yorku je obtoženi Žid Rosenberg izjavil, da je izročil sovjetski špijonaži popoln načrt o izdelavi atomske bombe, kakršno so Amerikanci odvrgli na Nagasaki. ZSSR ima že od 1. 1945 tajnost take bombe v svojih rokah. Atentatorja na Trumana Oskarja Col- iazo-a bodo 6. aprila usmrtili na elek¬ tričnem stolu. Truman je objavil obsedno stanje na področju panamskega prekopa, ker so policijske oblasti ugotovile nevarnost vtihotapljanja atomskega orožja in bio¬ loških vojnih sredstev. V USA bodo v kratkem sestavili vrhov¬ no komisijo za nadzorstvo cen. USA je od začetka korejske vojne podvojila svoje oborožene sile ter ima pod orožjem trenutno ok. 2,900.000 mož v vojski, mornarici in letalstvu. Na Ko¬ reji se bori ok. 250.000 ameriških voja¬ kov, v Evropi jih je ok. 127.000, od tega 97.000 v vojski in 20.000 v letalstvu. BRAZILIJA: Po suši težko prizade¬ te severovzhodne brazilske province je zalilo v zadnjih dneh obilno deževje ter je nevarnost lakote za sedaj odstranje¬ na. ANGLIJA: Vlada pripravlja racioni- ranje tekstilnega blaga. V kratkem na¬ meravajo izdati blagovne nakaznice. — Globe Master II, veliko ameriško vo¬ jaško prevozno letalo, s katerim je po¬ tovalo 53 oseb, se je nad Atlantikom izgubilo. Z letalom je potoval tudi am. brigad, general Paul T. Cullen. — Predsednik Attlee se je podal na zdrav¬ ljenje v sanatorij. Ni pa toliko slab, da ne bi mogel imeti svojega napoveda¬ nega govora po radiju 31. t. m. FRANCIJA: Predsednik republike Auriol se je podal na uraden obisk v USA in Kanado. V Washingtonu bo go¬ voril tudi na Iconf. zun. min. ameriških držav. Njegovo potovanje stane 120.000 dolarjev. — Zasedanje ZN v letu 1951 bo v Parizu. — Gral Eisenhower je v svoj m glavnem stanu v Parizu sprejel poveljnike oboroženih sil Atlantskega pakta. Na sestanku je bil razgovor o vključitvi Danske in Norveške v evrop¬ ski obrambnj, sistem. — Konferenca na¬ mestnikov zun. min. štirih velesil izgub¬ lja čas v medsebojnem obtoževanju. Sovjetski delegat Gromiko jo po kom. navadi izrablja za svoje propagandistič¬ ne govore in napade na zahodne .države, predvsem na USA. Glavna spodtika mu jo ponovna oborožitev Nemčije. Zahod¬ njaki pa hočejo spraviti na dnevni red vprašanje kršitva mirovnih pogodb s strani Bolgarije, Romunije in Madžar¬ ske. ITALIJA: Togliatti je po svoji vrnit¬ vi iz Moskve imel v Milanu svoj prvi javni govor. Zahteval je izstop Italije iz Atlanstkega bloka kot pogoj, da bodo komunisti prenehali s svojimi napadi in opozicijo proti De Gasperijevi vladi. VATIKAN: Papež Pij XII. je na Ve¬ liko nedeljo govoril 100.000 vernikom. Zavzemal se je za bratstvo med narodi, prosil božje pomoči za sedanji razburka¬ ni svet, da bi se znova obnovile pretr¬ gane vezi med človekom in Bogom in vezi med ljudmi. Vsemu svetu je pode¬ lil svoj apostolski blagoslov. ŠPANIJA: Franco je obvestil am. ve- iep. Stantona Griffisa, da je Španija pripravljena skleniti vojaško zvezo z USA. Ta vojaška pogodba naj bi zdru¬ žila mimo Atlantskega pakta Španijo, Portugalsko in USA v močno vojaško zvezo. NEMČIJA: Zav. zasedbene oblasti so obvestile nemško vlado, da bo znašal o- kupacijski proračun za leto 1951 6,600.000 mark, t. j. 25% vač, kakor pa sedahji. Nemški fin. minister Schaffer je odločno nastopil proti taki fin. poli¬ tiki, ki jo napram Nemčiji izvajajo o- kupac. oblasti. Dejal je, da bi Nemčija lahko prispevala za oborožitev evrop: ske armade 6.000 milijonov mark, če bi okupacijska bremena ne bila tako preti¬ rana. Kancler dr. Adenauer bo 12. aprila potoval v Pariz in bo tam podpisal Schu- manov načrt. — Am. vojaški strokovnja¬ ki v Frakfurtu so menja, da Sovjetska zveza mora še to leto napasti zahodno Evropo, če hoče doseči svoje uspehe. Svoje mnenje opirajo na dejstvo, da je sovjetska oboroževalna industrija že do¬ segla svoj vrhunec, ameriška je še za njim, prihodnje leto ga bo pa že preko¬ sila in potem bo am. premoč vedno več¬ ja. Sovjeti pa računajo, da bi letos še lahko zasedli s svojim navadnim oro¬ žjem ne samo Zahodno Evropo, ampak tudi vso Skandinavijo, Jugoslavijo, Gr¬ čijo, Turčijo, Perzijo in vse države Bližnjega Vzhoda in bi tako prišli na Sueški prokop. Sovjeti da hočejo ob¬ računati tudi s Titom in izkoristiti ne- raspoloženje am. javnosti radi pošilja¬ nja am. vojske v Evropo. Sovjeti meni- 'o, da bi Amtrikanci po sovjetski zased¬ bi Evrope še manj radi žrtvovali svoje ljudi za ponovno zavzemanje Evrope in ostalih držav. — V Wormsu je komu¬ nist Schappe ustanovil novo delavsko stranko ter ji dal ime Neodvisna delav¬ ska stranka. Med ustanovitelji je kakih 250 iz kom. stranke izključenih komu¬ nistov, nekaj pa je tudi socialistov. PERZIJA: Perzijo je zajel val nemi¬ rov, ki ga povzročajo komunistični ele¬ menti. Ti so v petrolejskem področju proglasili tudi splošno stavko. Vlada je v ogrožene predele poslala vojaško oja- čenje, po državi pa nadaljujejo z zapi¬ ranjem č’anov muslimanske organiza¬ cije Fidayan. Člani te organizacije so umerili prejšnjega predsednika vlade in njegovega prosvetnega min. r £a železna zavesa TITOVA JUGOSLAVIJA: Titove bla¬ gajne so zopet suhe in prazne. Pa se je kom. veličanstvo že navadilo prositi I pri zahodnih "kapitalistih” in je zato USA in Veliko Britanijo zaprosil za no¬ vo posojilo ali podporo v višini 31.200.000 dolarjev. Tito je tudi kar sam določil koliko naj mu katera drža¬ va da. in je USA ooenil, za 20 miljonov dolarjev, Anglijo pa za 11,200.000. O tej najnovejši Titovi prošnji za podelitev novega dolarskega kredita bodo ameriš¬ ki in angleški fin. strokovnjaki raz¬ pravljali aprila v Londonu. ZSSR: Sovjetska vlada je obvestila vlado Vzhodne Nemčije, da bo še to le¬ to z njo sklenila ločeno mirovno po¬ godbo. Svojo vojska namerava iz Vzhod¬ ne Nemčije potem prestaviti na Poljsko. ZSSR je odbila ameriške zahteve po vrnitvi 670 trgovskih in vojnih ladij, ki jih je med vojno dobila od USA na pod¬ lagi zakona o najemu in posojilu. JUŽNA KOREJA ZNOVA OČIŠČENA KOMUNISTOV Na Koreji so Amerikanci in južni Ko¬ rejci na vsem bojišču v glavnem doseg¬ li 38. vzporednik ter so s tem očistili južno Korejo komunističnih banditov. Ob koncu preteklega tedna so Ameri- kar.ei izvršili drugo padalsko izkrcava¬ nje v korejski vojni severno od Seula ter z bliskovito potezo očistili teren do 38. vzporednika. MaeArthur je nekaj ur po padalski akciji priletel iz Tokija ter v spremstvu generala Ridgewaya obiskal bojišče. Ob odhodu iz Tokija je izjavil, da “je pripravljen prenehati z vojno, če na to pristane vrhovni poveljnik rde¬ čih čet, ki pa se mora priti osebno raz- govarjat na bojišče.” V nasprotnem slu¬ čaju je zagrozil, da se bo “rdeča Kitaj¬ ska zrušila pod težo dogodkov, ki bodo prišli”. To izjavo smatrajo nekateri za napoved morebitnih direktnih letalskih in pomorskih napadov r.a Kitajsko. Vr¬ hovni poveljnik ameriške 7. mornarice, ki ščiti Formozo, je v zvezi s tem izja¬ vil, da se je, le — ta petkrat pomnožila od začetka korejske vojne in da je pri¬ pravi:'ena za blokado Kitajske. V Washingtonu pa je Mac Arthur jeva ponudba za pogajanja izzvala veliko presenečenje, ker o tem ni prej obvestil ameriške vlade, ki s svoje strani pri¬ pravlja z drugimi članicami ZN, ki se vojskujejo na Koreji, spomenico o na- dal'nih ukrepih proti severni Koreji in Kitajski, MaeArthur je tudi izjavil, da ni po¬ trebnih nobenih novih navodil za pre- k račenje 38. vzporednika, južnokorej- ski predsednik Rhee pa je v Pusanu zahteval čim hitrejšo in odločnejšo akcijo pioti severu in proti Kitajski. Nekateri južnok:.rejski oddelki so na vzhodnem bojišču v torek že prekoračili 38. vzpo¬ rednik brez rdečega odpora. Izvidniška letala so samo ugotovla, da se Kitajci še vedno umikajo, da pa se nemerava- jo zakepsti na določeni višini severno od 38. vzporednika, kjer naj bi ustavili a- nr r ško prodiranje ali pa celo ' izvedli novo ofenzivo. ARGENTINA Tretja Vseameriška konferenca za socialno varnost je pod predsedstvom Eve Peron zaključila v torek tokrat¬ no zasedanje v Bs. Airesu. Na kon¬ ferenci je bilo sprejetih več sklepov, ki se nanašajo na delavske pravice, socialno in starostno zavarovanje. Argentina je dobila tudi od vseh de¬ legacij priznanje za njeno moderno soc. zakonodajo. Prof. dr. Ronald Richter, izumitelj načina za proizvajanje kontrolirane atomske energije je prejel Peronistič- no medaljo. Pripel mu jo je sam predsednik gral Peron. Prosvetni min. dr. Armando Mendez San Mar¬ tin pa mu je izročil diplomo, s kate¬ ro mu je buenosaireška univerza po¬ delila naslov častnega doktorja. Argentina je po najnovejših stati¬ stičnih podatkih v letu 1950 izvozila 7,374.400 ton raznega blaga v vred¬ nosti 5,284.1 milijonov pesov. V is¬ tem letu je pa uvozila različnega bla¬ ga 10,752.300 ton, za kar je plačala 4,830.1 milijonov pesov. Svojo trgo¬ vinsko bilanco za lansko leto je tako Argentina zaključila s saldom 454 milijonov pesov. Sir William Henrv Bradshaw Mačk, novi britanski veleposlanik v Argentini, je te dni prispel v Buenos Aires. Parlamentarna preizkovalna komi¬ sija nadaljuje s svojim delom v tis¬ karskem podjetju “La Prensa”. Radi zaslišanja je komisija odredila tudi pripor ravnatelja “La Prense” dr. Gainza Paz-a, ker se je o komisiji žaljivo izražal in je imel tudi name¬ ro oditi v inozemstvo, kar je pozneje tudi storil in je sedaj v Uruguayu. V Rio Grande je v ponedeljek trešči¬ lo na tla veliko potniško letalo, ki je letelo iz Ushuaia proti Buenos Aire¬ su. Enajst potnikov je pri nesreči iz¬ gubilo življenje, 7 je pa težje ranje¬ nih. En potnik je ostal nepoškodovan. Vzroki letalske nesreče še niso znanih V Buenos Airesu je od Novega le¬ ta do 26. marca zaključno izgubilo življenje zaradi prometnih nesreč 32 ljudi, ranjenih pa je bilo v istem ča¬ su 722. Trgovinska pogajanja med Argen¬ tino in Veliko Britanijo so se po ve¬ likonočnih praznikih znova začela. Časopisi poročajo, da je verjetno, da se bodo pogajanja še ta teden med obema vladama uspešno zaključila in da bo Anglija zopet lahko dobivala meso iz Argentine, vendar ne tako velikih količin, kakor bi jih radi do¬ bivali Angleži. V Buenos Aires se je te dni začel kongres argentinskega grafičnega delavstva. Dan rezervistov . bo po najnovejši vladni odredbi vsako leto 25. maja in ne več 11. decembra. Čilska vladaje nakupila v Argen¬ tini 30.000 ton žita. Potrebuje ga pa še za kritje vseh potreb v žitu v tem letu 70.000 ton. Vlada je odobrila kredit 3,420.000 pesov min. za notranje zadeve za pripravo volilnih skrinjic in vsega ostalega volilnega materijala za predsedniške in parlamentarne voli¬ tve prihodnje leto. V. V. Ob desetletnici razpada Jugoslavije Na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so se še pred zoro nepričakovano pojavili j nemški bombniki nad vsemi večjimi ju¬ goslovanskimi mesti in so namesto s pismenim ultimatom s smrtonosnimi bombami sporočili jugoslovanskim naro¬ dom, da se je Nemčija odločila za obo¬ rožen vdor v Jugoslavijo, da uniči nje¬ no vojsko in podjarmi narode s “kazen¬ sko ekspedicijo” zaradi pred dobrim ted¬ nom izvršenega državnega udara v Beogradu. S tem dnevom se je začela strašna Golgota vseh jugoslovanskih narodov, ki se je navidezno končala še¬ le po petih letih z zaključkom druge svetovne vojne, v resnici se pa nadaljuje še vse do današnjih dni. Deset let je minilo te dni, kar je bil izvršen ta vnebovpijoči zločin, kateremu je sledilo nepopisno mnogo gorja, žrtev in izgub, katerih pa vojna in politična zgodovina druge svetovne vojne nikakor ni v dovoljni meri podčrtala in tej fazi zadnje vojne ni dala tistega priznanja, ki ga zasluži; Jugoslovanom tudi ni da¬ la priznanja za odločilne usluge, ki bi jih s svojimi žrtvami morali doprinesti za srečen izid te vojne. Za nas so pred¬ vsem merodajne sodbe vodilnih angleš¬ kih vojnih piscev, kot so n. pr. Chur¬ chill, Lidell Hart in drugi; iz njihovih kritik pridemo do zaključka, da smo de¬ jansko z izzivanjem vdora Nemcev pred¬ vsem samo škodovali samim sebi, sploš¬ ni stvari pa niti najmanj koristili, mo¬ rebiti celo prej sovražniku, in tako pro¬ stovoljno izvršili “samomor” v pravem smislu besede. In kakor samomorilca svet nikdar ne povzdiguje, pa naj bodo motivi zanj taki ali taki, tako je odpad¬ lo tudi za nas častno mesto v zgodovi¬ ni druge svetovne vojne. V čem so bile te naše napake in ta naš veliki greh, ki so našim narodom končno privedle Tita, nas pa pognale v tujino? Danes ob de¬ setletnici te tragedije že smemo priti na dan z nekaj dokazi, čeravno je treba še mnogo zamolčati, ker so še žive mnoge priče. Znano je, da je Hitlerjeva vojska v enem letu svojega vojskovanja — od jeseni 1939 do jeseni 1940 — pregazila dobro polovico Evrope, razbila Poljsko, Dansko, Norveško, Francijo in Belgijo I in v jeseni leta 1940 je po opustitvi in¬ vazije v Anglijo praktično vladala nad Evropo brez sovražnika, kajti vse drža- I ve in državice, ki so še ostale pri živ¬ ljenju, so bile ali njene zaveznice ali pa so bile v globokem strahospoštovanju ponižna in navidezno Nemčiji naklonje- j ne. Toda na veliko presenečenje je nem- , ški generalni štab nadaljeval s pospe-! šenim razvijanjem nemške oborožene sile in je čez zimo 1940/41 jakost nem- j ške vojske postopno narasla od 160 na 180, potem na 210 in spomladi 1941 že na 240 divizij. Za koga in proti komu? Za morebitni vdor v Anglijo je prihaja¬ lo v poštev komaj 40 do 50 divizij, za j operacije in pomoč v Severni Afriki 10 divizij, a ostalih 180 divizij? Naša ob¬ veščevalna služba — predvsem v mo¬ jih rokah — je mogla zaključiti samo to, da prihaja v poštev samo še napad na takrat še najzvestejšega nemškega zaveznika —■ na Sovjetsko Rusijo, po¬ sebno po obisku Molotova v Berlinu v novembru 1940. leta, ko so se prijatelji j precej hladno razšli. Toda sigurnih in zanesljivih dokazov za to domnevo še vedno ni bilo. Med tem časom je pa nem¬ ška diplomacija že začela prihajati s prvimi predlogi za sklenitev prijatelj¬ ske pogodbe ali pa pristopa k Trojnemu paktu. Srečno naključje je hotelo, da se je ravno naši obveščevalni službi posrečilo, da je 14. marca prišla v posest neizpod¬ bitnih dokazov in celo precej podrobnih načrtov za začetek priprav, prevoza in ureditev zaledja za nemški napad na Sovjetsko zvezo. Ni večjega uspeha, od uspeha, če ogrožena država zve za so¬ vražnikove namene za celo leto vnaprej in si s tem cmogoči odgovarjajoče za¬ držanje, ravnanje in prilagoditev dejan¬ skemu položaju. Beograd je res ohra¬ nil to razodetje v tajnosti. Zanj so po¬ leg princa Pavla vedele samo še štiri osebe, dokler zopet angleška vlada, ki je bila o tem načrtu tudi obveščena, ni naročila, da je treba te novice povsod odločno pobijati, pač iz strahu, da bi še svobodne države ne začele še bolj sim¬ patizirati z Nemčijo, kakor hitro bi se ona postavila na čelo križarske vojne ' proti komunizmu. Sedaj je bilo jasno tu¬ di jugoslavenskemu generalštabu, zakaj Nemčija zahteva od Jugoslavije gotove garancije, ker je bilo za Nemčijo živ¬ ljenjske važnosti, da bo imela desni (južni) bok popolnoma zavarovan, po¬ sebno, če bi Nemčija uspela s predvide¬ nim prodiranjem globoko v notranjost Rusije. V tej dobi je v Beogradu kar mrgole¬ lo vsakovrstnih vohunov: angleških, nemških, italijanskih in ruskih. Posebno nevarni so bili nemški, ki so se izdajali za angleške, in katerim so mnogi na- (Nadaljevanje na 3. strani) Buenos Aires, 29. III. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. / 7hmce vz Sfct>enije^ fiHSfeac* * 'uoKumenti o organizaciji stare iz' dajalske enotnosti”. Pod tem naslovom je ljb. glasilo kom. OP, ‘‘Slov. Poroče¬ valec” objavil dne 2. febmarja t. 1. po¬ ročilo o procesu pred beograjskim vo¬ jaškim sodiščem proti Dušanu Iliču, Teodorju Milašinoviču, Davidu Damja¬ noviču, biv. ministroma dr. Kosti Ku manudiju in Velimirju Popoviču ter o- stalim, V njem med drugim pravi, da se je v zločinskih naklepih zoper našo državo in njene narode znašla v naj¬ večji slogi vsa stara izdajalska enot¬ nost.” Pred vojaškim sodiščem, da so nadalje ugotovili, da je ‘‘središče vohun¬ skih organizacij” v Parizu in da jih vo¬ dijo biv. predsednik vlade Dragiča Cvet¬ kovič ter ministra Todor Miličevič in Vladeta Popovič ter biv. generali. V Ri¬ mu, da ima tak center geralštabni čast¬ nik Dragotin Štencl, ki da ima svoje postojanke tudi v Milanu, Bariju in Trstu. Ta da je tudi organiziral radij¬ sko postajo “Ravna gora” pri Bariju, ki ima posebne oddaje za četnike, za mač- kovce in za slovenske emigrante, katere vodi dr. Mika Krek. Oddaja za četnike, da se je imenovala ‘‘Sava”, za mačkov - ce “Slobodna seljačka Hrvatska” za Slovence pa “Triglav”. V Avstriji pa da vodi vohunsko središče major Dragotin Paunovič. Z obtoženima dr. Kumanudi- jem in Popovičem da je sodeloval tudi i dr. Prvislav Grisogono, ki pa je proti j koncu leta 1949 odšel ilegalno v tujino. Titovo vojaško sodišče je vse, ki so bi¬ li zapleteni v rušenje sedanje komuni¬ stične diktature spoznalo za krive in so bili obsojeni: Dušan Ilič na smrt z ustrelitvijo, Teodor Milašinovič in Da¬ vid Damjanovič na dosmrtno ječo dr. Rosta Kumanudi na 10 let, Velja Popo¬ vič pa na 12 let zapora. Ostali obtožen¬ ci so dobili od 2 do 15 let zapora. S to krvavo obsodbo je Tito znova pokazal, kako si predstavlja “enotnost jugoslo¬ vanskih narodov”. S krvavim nasiljem zatira in bo zatiral še naprej sleherni poskus demokratizacije države, v lahko¬ verni zahodni svet bo pa spuščal glaso¬ ve o vedno večji nevarnosti, ki mu gro¬ zi, da bo od tam lahko prejemal še več¬ je podpore za reševane svoje komuni¬ stične diktature. Obsodbe v Radgoni. Pred okrožnim sediščem v Radgoni so bili zaradi golju¬ fij in izrabljanja uradnega položaja (raba bencina za privatne vožnje, proti¬ zakonito priznavanje potnih stroškov, poneverbe) obsojeni na večletne zapor¬ ne kazni: Upravnik “Živinoodkupa” Karel Klanček, nakupovalec Franc Bundek, blagajničarka Angela Švagan ir Mirko Krmek ter Franc Rauter in še 8 drugih obtožencev. Pred okr. sodiščem v Ljubljani sta bila 27. jan. t. 1; obsojena n a 2 leti odn. na 14 mesecev Franc Jugovič predsed¬ nik in Zdravka Weiss, knjigovodkinja kmetijske delovne zadruge LJUBNIK v Stari Loki. Pri nakupovanju prašičev za zadrugo sta izstavljala napačne ra¬ čune in oškodovala zadrugo za visoke zneske, Jugovič pa je še dovolil zakol živine za veselico. V zborniku znanstvenih razprav ju- ildične fakultete v Ljubljani — dekan fakultete je dr. Lado Vavpetič, rektor univerze pa dr. Gorazd Kušej — sta napisala spominska članka: Dr. Kušej o Maklecovu, dr. Sajovic pa o dr. An¬ tonu Štuhecu. Glavni članek je napisal dr. Vavpetič “Ljudski odbori kot najviš¬ ji organi državne oblasti”, sledi mu dr. Žnuderl s člankom “Dve deklarativ¬ ni normi naše ustave” ter dr. Mundov prispevek ‘‘Obdolženčevo priznanje in njegova dokazna vrednost”. Ženske nogavice v deški internat. “Slov. Poročevalec” poroča o uspehih “ljudske inšpekcije”, ki je preiskavala, kako je bilo mogoče, da so že v letu 1949 poslali v industrijsko šolo v Za¬ gorju okrog 2.000 parov finih ženskih nogavic, ki bi po ‘‘planu” morale ne¬ kam drugam in še danes zadeva ni raz¬ čiščena. Dognali so, da je ravnatelj šo- | le, ki je zaman prosil oblasti, da so | fantje potrebni moških nogavic, a ne ženskih, končno vso robo prodal med okoličani po 200—280 din. par. Strah pred vojnim spopadom. V Slo veniji je postal strah pred vojno, v ka- | tero bi bila zapletena Jugoslavija, splo¬ šen. Vsi tam preživljajo sedaj pravo voj¬ no psihozo in kakor nam pišejo, ne ve¬ do več, kdaj, kje in kako bodo nadalje¬ vali in kje bodo končali. Premnogi so mnenja, da se sedaj že kažejo znaki in pojavi, ki so dokaj sorodni znakom, ki jih je bilo mogoče opaziti pred izbru¬ hom druge svetovne vojne. Stalni prebegi iz Titovine. Iz Trsta nam poročajo, da je tjakaj te dni ne- p:ičakovano pobegnil iz Ljubljane žel. strojevodja z lokomotivo vred in z ženo, katero je skril med premogom. Dva dni pozneje pa je drug strojevodja odklonil povratno vožnjo lokomotive iz Trsta v Ljubljano. V Suhi je februarja meseca umrl naj¬ starejši škofjeloški župan Peter Štajet, star 93 let. Umrli so: Frančiška Peklenk, vdova po invalidu v Ljb., Ilija Goleš, mes. moj¬ ster in pos. v Ljb., Frančiška Otrin v Ljb., Viktor Kozman, tajnik nižje gos¬ tinske šole v Rogaški Slatini, Leopold Špacapan, vpokojenec v Ljb., Jerica Hmeljak v Ljb., Martin Korimšek, ru¬ dar v p. v Trbovljah Neža Krajc, roj. Vilar v Starem trgu pri Rakeku, Lojze Pirnat, tehnik v Moravčah, Miha Jereb, pravnik iz Sp. Brnika, Franc Sluga, žel, v p. v Vnanjih goricah, Marija Tokan v Ljb., Alojzij Vrhovec, magistratni u- radnik v p. v Ljb., Irena Praunseis, roj. Kulterer, vdova po zobozdravniku V Ljb., Josipina Batista, žena sodnika v p. v Ljb., Marija Razboršek v Predos¬ ljah. Ivan Novak, mestni uslužbenec v p. na Črnučah, Anton Kadunc, Marjeti¬ ca Vasle na Jesenicah, Marija Bizjak, roj. Gostič v Ljb., Marija Jančič v Ljb., Jože Macub na Pristavi pri Slov. Kon¬ jicah, Emilija Dular, učit. v p. v Ljb., Štefko Svetek v Štorah in Ivanka Kan- i duč na Viču. Prane. Sal. Finžgar je praznoval. 80 letnico svojega rojstva. Za to priliko je sed. Državna založba Slovenije prire¬ dila v knjigarni na Kongresnem trgu razstavo njegovih del od literarnih pr¬ vencev pa do njegovih zadnjih del. Raz¬ stavljeni so bili tudi prevodi njegovih del v tuje jezike ter tudi revija “Le Bul- letin des Agriculteurs”, ki “bi rada pod¬ taknila — tako pravi Slov. Poročevalec — svojim bralcem kot čisto resnnico senzacionalno vest, da je osemdesetlet¬ ni pisatelj danes ujetnik komunistov v v Ljubljani. “Ob pisateljevem jubileju je izdala Državna založba Slovenije tu¬ di izbor Finžgarjevih črtic in novel z naslovom "Njiva”, v zbirki “Klasje” bo izšla povest “Prerokovana” Mohorjeva družba pa je izdala planinsko idilo “Tri¬ glav”. Slovenci v Argentini Buenos Aires DR. ANTON NOVAČAN — UMRL Poročali smo nedavno, da je dr. An¬ ton Novačan, ki je po prihodu v Argen¬ tino najprej živel v Buenos Airesu, na- I to se pa preselil z gospo soprogo na svoje posestvo v Misiones, zbolel in da se je zatekel radi zdAvljenja v nem¬ ško bolnišnico v Buenos Airesu. V njej je bil več tednov. Prizadevanje zdrav¬ nikov - specialistov je bilo uspešno ter se je zdravstveno stanje dr. Novačanu, ki je trpel za težko boleznijo na srcu, zboljšalo. Dr. Novačan v bolnišnici ni več vzdržal ter se je podal pred' prazni¬ ki na dolgo in naporno pot proti Misio- nesu. NA veliko nedeljo dopoldne je 1 pa pri¬ spelo v Buenos Aires iz Misiones kratko brzojavno sporočilo, da je dr. Anton No¬ vačan na poti umrl dne 22. marca v me¬ stu Posadas v Misiones, odkoder so nje¬ govo truplo prepeljali v mesto L. N. Alem ter ga tam na veliko soboto, dne 24. marca, položili k večnemu počitku. Njegovi težko prizadeti soprogi izre¬ kamo ob tem hudem življenskem udar¬ cu globoko sožalje! VELIKONOČNO PRAZNOVANJE SLOVENCEV V BS. AIRESU Tudi letos so Slovenci v argent. pres¬ tolnici in v vseh mestih na področju Ve¬ likega Buenos Airesa slovesno prazno¬ vali velikonočne praznike. V velikem številu so se udeleževali predvsem cer¬ kvenih opravil bodisi na Belgranu v Bs. Airesu ali pa v ostalih cerkvah v ka¬ terih so tudi za Slovence službe božje. Na Veliki petek ob sedmih zvečer je bil na Belgranu križev pot. lep cerkveni na¬ govor je pa imel g. duh, svet Alojzij Košmcrlj. Pevski zbor “Gallus” je, ka¬ kor vsako leto, tudi tokrat pel žalostin- ske. Na Veliko soboto so slovenski du¬ hovniki po določenem načrtu hodili bla- goslovljat v slovenska središča veliko¬ nočna jedila. Vstajenska procesija pa je bila istega dne na Belgranu ob petih popoldne. U- deležba slovenskih vernikov pri njej je bila izredno velika. Večja, kakor pa pri vseh dosedanjih. Vseh udeležencev je bilo nad 1.500. Izredno veliko je bilo moških. Poseben sijaj je dala procesiji tudi skupina slovenskih narodnih noš. Spored procesije je bil naslednji: Križ, otroci, za kateremi se je vila dolga vr¬ sta moških v štiristopih, tem so sledile narodne noše, za njimi so pa stopali pevci in pevke, ki so ves čas prepevali r.ajlepše slov. velikonočne pesmi. Za ki¬ pom Vstalega Zveličarja je bila duhov¬ ščina z Najsvetejšim, za njo je pa sto¬ pal odbor Društva Slovencev s predsed¬ nikom g. Milošem Staretom na čelu, za¬ tem člani SKAS-a, za njimi pa zopet dolga vrsta deklet in žena. Po procesi¬ ji je bila v kapeli zahvalna pesem Te- bo Boga hvalimo in blagoslov. Na veliko nedeljo so pa bile povsod, kakor ob nedeljah in praznikih, sloves¬ ne službe božje. SLOVENSKI NOVI MAŠI Na veliki nedeljo sta bili na področ. ju Velika Buenos Airesa dve slovenski nevi maši. Novomašnik g. Anton Ogrin je daroval svojo prvo daritev Bogu na Belgranu, g. Janez Grilc pa v Ramos Ob desetletnici razpada Jugoslavije (Nadaljevanje z 2. strani) sedli — od ministrov do malih žurna- | listov. Denar se je trošil na veliko in marsikateri “rodoljub” si je pustil po¬ šteno nagraditi svoje navdušenje za eno i ali drugo ali pa celo obe vojskujoči se strani. V to razdobje spada tudi praktič¬ na izvedba srbsko-hrvatskega sporazu¬ ma, kateremu je velika večina Srbov o- ; gorčeno nasprotovala in samo čakala j priložnosti, da ga razbije. Vse mogoče tuje propagandne službe so trošile na- i ravnost gorostasne novice, senzacije in kombinacije, kar je v ostalem v vojnem j času popolnoma opravičeno. In v takem , vzdušju se je rodil pod okriljem “Srbske- j ga kluba”, ki je zastopal bolj židovsko- levičarske poglede, tajni odbor prevrat¬ nikov z generalom Mirkovičem na čelu. Prevratnike so podprli izza “kulis” tudi pred 3 leti odslovljeni mogočneži iz kli¬ ke generala Petra 2ivkoviča. Kaj je bil glavni cilj tega tajnega odbora, je da¬ nes težko dognati. Ni pa mogoče pri¬ kriti, dejstva, da je težil predvsem po odstranitvi Cvetkovičeve vlade in s tem tudi po razveljavitvi srbsko-hrvatskega sporazuma. Med tem je nemška Vrhovna uprava v največji tajnosti začela izvajati prve protiruske priprave na vojaškem in po¬ litičnem polju. Ena od glavnih bolnih točk je bil Balkan, in to Jugoslavija in Grčija. Za prvo je Nemčija vedela iz po¬ ročil svojih vohunov, da je v duši nepri- jateljsko razpoložena, posebno Beograd, v Grčiji so pa ravno Italijani doživljali težke poraze na bojišču. Politično vod¬ stvo v Berlinu je zahtevalo, da je treba pred začetkom vdora v Rusijo radi za- : varovanja desnega boka zavzeti ves! Balkan s pomočjo Bolgarov in Madža-! rov. Vojaško vodstvo z generalom Hal- j •derjem na čelu pa je zastopalo stališče, da je treba Jugoslavijo na vsak način ohraniti kot važen vojaško - gospodar¬ ski činitelj, razen tega bi pa morebitni napad na Jugoslavijo, ki naj bi imela drugo najboljšo vojsko v Evropi, prisilil to državo verjetno na gverilsko vojsko¬ vanje, kar bi zahtevalo velikih žrtev, iz¬ gube časa in končno bi lahko še kompro¬ mitiralo glavne operacije proti Rusiji. Zato bi bilo priporočljivo, da Nemčija Jugoslavijo veže na kak drug način — s politično akcijo — in jo tako napravi nenevarno. To stališče je zmagalo in ta- tako se je začel diplomatski pritisk Nemčije za pristop Jugoslavije k Troj¬ nemu paktu, ki ga je Jugoslavija konč¬ no tudi podpisala na Dunaju 25. marca, t. j. ravno 2 meseca pred prvodoločenim terminom za veliko ofenzivo proti Ru¬ siji. Ali je bilo potrebno pristopiti k Troj¬ nemu paktu, ali bi bilo mogoče Nemči¬ jo pomiriti tudi s kako blažjo diplomat¬ sko akcijo in ali bi ne bilo mogoče tega akta odložiti še za nekaj tednov, ko Nemčija ne bi mogla več nastopiti z oboroženo akcijo proti Jugoslaviji? Ta in vsa ostala vprašanja presegajo okvir te kratke obletniške kritike. Točno je samo dejstvo, da je knez Pavle svojo navidezno kapitulacijo pred Nemčijo za¬ snoval na prepričanju, da bo v kratkem prišlo do nemško-ruske vojne in da je ta povod znal odlično prikriti. Pomemb¬ no je tudi navodilo, ki sem ga prejel od njega: “Sačuvajte prijateljstvo Nemač- ke do konflikta sa Rusijom, a za En- giesku pobriniču se ja...” Bil je res velik diplomat, toda, žal, slab psiholog! Tukaj raj omenim še važno dejstvo. Zelo majhno število vojaških predstav¬ nikov, ki so vedeli za veliko nemško vo¬ jaško tajnost — za velikanske pripra¬ ve za vdor v Rusijo, je imelo odlične zveze z Zahodnimi velesilami iz Berlina ven kljub vojnemu stanju. Te zveze so se odlično obnesle. In ti vojaški pred¬ stavniki so se takoj lotili izdelave raz¬ nih predlogov in načrtov, po katerih naj bi zahodni zavezniki to veliko nemško zmoto in napako dobro izkoristili za svojo končno zmago nad Nemčijo. Tako je bil v glavnih obrisih že zasnovan vo¬ jaški načrt, po katerem naj bi Nemčija prodrla globoko v Rusijo. Ko bi nasto¬ pila zima, bi se na Balkanu formirala iz do tedaj zopet odpadle Jugoslavije m Turčije ter verjetno celo Rumunije in ene angleške armade močna udarna voj¬ ska kakih 60—80 divizij, ki bi brez več¬ jih težav lahko prodirala v prazen bok Nemčije, ki bi bila tedaj brez moči, ker bi bila s svojo vojsko in tudi prostornin- sko vezana nekje ob Volgi in delno tudi ob Rokavskem prelivu. Tako bi postali Rusi ponižni, Nemci verjetno razbiti in v velikem našem optimizmu bi bila voj¬ na končana že leta 1942. ali 1943. leta. Toda ta kombinacija je zahtevala pred¬ vsem zdravo in živo Jugoslavijo do tega časa. Beograjski puč je bil prvi, ki je ta lepi “sen” razbil! Dogodki v razdobju od podpisa pakta do izbruha vojne so nam vsem še v ži¬ vem spominu. Neverjetno lahko izvede- j ni državni udar v Beogradu je precej presenetil Angleže, nikakor pa ne Nem¬ cev, ki so bili od svojih vohunov o vseh pripravah precej dobro poučeni. Posebno zadovoljstvo je zavladalo v ekstremnih nacističnih krogih — v narodu ne — češ, da so imeli le oni prav, ne pa r.jihov generalni štab. Zato je padla odločitev že po treh dneh, da je “Jugoslavijo tre¬ ba napasti, razbiti in kaznovati.” Z neverjetno naglico je Hitler zbral 32 divizij za vdor v Jugoslavijo in Grči¬ jo. Ob nastopu vojaških akcij dne 6. aprila je od omenjenih 32 divizij stopilo v akcijo v prvi linici samo 12 divizij, samo da ne bi izgubili na času, ostale divizije so pa prihajale postopno kot rezerva 2. in 3. linije. V nepolnih dveh tednih je bila Jugoslavija pregažena, razbita in zasedena, ne da bi prišlo sploh do kake odločine bitke. Jugoslavija ni imela niti časa za mobilizacijo in kon¬ centracijo svoje vojske, razen tega pa niti vojaški poveljniki kakor tudi narod ni imel zaupanja v novo vlado in v kak vojaški uspeh. Samo tako je bilo mogo¬ če, da je Hitler za obvladanje celega Balkana porabil samo 20 divizij ter je 12 neizrabljenih divizij lahko takoj vrnil na njihove izhodiščne položaje za poznejši prevoz na rusko fronto, kjer se je velika ofenziva začela šele 2 meseca pozneje in tako balkanska epizoda ni povzročila Nemcem niti enega dneva za¬ kasnitve na ruskem bojišču. Z razpadom Jugoslavije se je začelo naše veliko trpljenje, ki je doseglo vrhu¬ nec v trenutku, ko so v državi prevzeli oblast Titovi komunistični krvniki; in to potem, ko je Jugoslavija že žrtvova¬ la okoli 1,800.000 svojih državljanov. Sedaj se moramo vprašati, ali je ta Golgota Jugoslavije in posebej še Slo¬ venije bila res potrebna in neizbežna in ali so doprinešene žrtve v skladu s ko¬ ristmi, ki bi jih naj dal ta državni udar z vojaškim porazom in vstajami vseh vrst? Mnogi ekstremni oboževalci prevrata zatrjujejo, da smo s tem aktom zopet “očistili svoj obraz”, povzročili odloži¬ tev nemške ofenzive proti Rusiji (za kar so nas nagradili s Titom!), vezali pozne¬ je do 20 nemških divizij v naši državi, itd., itd. Če je temu res tako, se pa mo¬ ramo vprašati, zakaj smo potem bili izključeni od soudeležbe v veliki zmagi in so dobile priznanje samo Titove ko¬ munistične tolpe, in te zopet šele od 1943. leta naprej ? Da nas ne bo kdo ob¬ dolžil pristranosti, hočemo uporabiti do¬ kumentacije vodilnih mož druge svetov¬ ne vojne. Mejia. Obema novomašnikoma so Sloven¬ ski rojaki pripravili lep sprejem. Pri novi maši g. Ogrina je pel pevski zbor “Gallus”, pri novi maši g. Grilca pa slov. cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia. Za Ogrina je bilo pripravljeno novoma- šno kosilo v prostorih na Victor Martinez, za g. Grilca pa v cer¬ kveni dvorani v Ramos Mejia. Obe no- vomašni slavnosti sta potekali v prist¬ nem slovenskem novomašnem vzdušju. Slovenski cerkveni pevski zbor iz San Martina je na Veliko nedeljo bel pri slo¬ vesni maši v župni cerkvi sv. Julije v Buenos Airesu ter je dovršeno petje te¬ ga zbora pod vodstvom g. Pavšerja vzbudilo pri argentinskih vernikih splo¬ šno priznanje in občudovanje. OSEBNE NOVICE t Anton šerek. V Cerro Azul v Misio¬ nes je 9. marca t. 1. umrl Anton Serek. Pokojnik je bil rojen leta 1889 na Vel. Vrheh pri Krki na Dolenjskem. Po pokli¬ cu je bil orožnik ter je v tej naporni službi prebil 30 let. Kot protikomunisti¬ čen begunec je prišel v Argentino 1 a- prila 1948. S-svojo družino je živel naj¬ prej v Buenos Airesu, nato se je pa pre¬ selil na svoje zemljišče v Misiones. Bo¬ lehal je že več let na srcu ter je v zad¬ njih treh mesecih hudo trpel. V Argen¬ tini zapušča ženo Marijo, hčerko Cveto in sina Eligija, katerim ob izgubi očeta izrekamo sožalje. G. Franc Kladnik, dosedaj župnik v Nueva Galia bo 1. aprila odšel nadalje¬ vat bogoslovne študije v Cordobo. Poroka. V Bedfordu v Angliji sta se poročila gdč. Jožica Pavel in g. Jože Rehberger, častitamo. Bariloche Južni Catedral. Skupina fantov, čla¬ nov novoustanovljenega Slov. planinske¬ ga društva, je priredila 11. marca t. 1. izlet na Pico Sur (2400 m) v catedral- ski gorski skupini. S prijateljsko pomoč¬ jo g. Milana Jagra, ki je vso družbo z avtomobilom pripeljal do steze in jo tu¬ di zvečer počakal in spet odpeljal nazaj v Bariloche, je bilo možno izvesti izlet v enem dnevu, brez prenočevanja. Od vznožja do vrha je kake 4 ure zmerne hoje. Udeleženci izleta: Slavko Adamič, Janez Duhovnik, Davorin Je¬ reb, Milan Godec, France Jerman, Blaž Razinger, Rudi Padovan, Rino Baroni. Comodoro Rivadavia Tuk. novonaseljena slov. družina g. Albin Oprešnik in njegova ga Nežka, roj. Godler, sta 24. februarja dobila si¬ na. Za krstnega botra sta bila g. Ra¬ do Krevs iri njegova ga Ivanka. Otrok je bil krščen na ime Albin-Radoslav. Srečnim staršem čestitamo! Najbolj merodajna, hkrati pa tudi naj¬ bolj porazna za našo bližnjo preteklost so izvajanja Mr. Churchilla v njegovih “Vojnih spominih”. Ne samo, da pripi¬ suje beograjski puč samo srbskim nacio¬ nalistom in ožj’emu krog-u gotove poli¬ tične linije, ampak tudi smatra, da je bil puč zelo slabo pripravljen in da je bil brez jasnih ciljev. Za dokaz mu slu¬ ži obisk šefa angl. generalnega štaba maršala Dilla v Beogradu takoj po iz¬ vršenem prevratu z nalogo, da pripravi koordinacijo jugoslovanske in angleške oborožene sile v tem novem položaju Generala Simovič in Ilič sta odločno od¬ bila vsako namero stopiti v vojno z Nemčijo, češ, da to ni bil cilj državne¬ ga udara in da Nemčija nikakor ne bo napadla Jugoslavije. (To trditev so po¬ navljali vse do izbruha vojne, čeprav so iz Berlina dobili večje število neizpod¬ bitnih nasprotnih dokazov). Ker je bil maršal Dill drugačnega mnenja, je sve¬ toval Simoviču, ki se je istočasno sma¬ tral za šefa generalnega štaba, naj vsaj zbere večje število svojih zanesljivih čet v Bosni, črni gori in Albaniji, kjer bi se potem z angleško pomočjo organizi¬ rala urejena in uporna gverilska vojna. Za ta predlog Simovičeva klika ni ime¬ la razumevanja in se je odločila za sta¬ romodno in primitivno mobilizacijo voj¬ ske, s katero je zamudila odločilno uro. Če je temu tako, se moramo res vpraša¬ ti, zakaj je bil potem puč sploh izvršen in nehote bomo dali prav onim, ki za¬ trjujejo, da je bila vodilna gonilna sila za tako lahkomiselno izvedbo puča samo želja po vrnitvi na oblast Živkovičeve kamarile, zrušitev Cvetkovičeve vlade, in slepo sovraštvo do Hrvatov in razve¬ ljavitev hrvatsko - srbskega sporazuma, če bi bilo potrebno tudi s pomočjo Nem¬ čije. Podpis Trojnega pakta je bil samo dobrodošel povod za pridobitev simpati¬ je narodov. (Konec v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29. IH. 1951 SLOVENCI Nemčija Dragi Slovenci in Slovenke! Oprostite moji drznosti in nadlegi. Že pred dvema mesecema sem dobil naslov Vašega uredništva od g. župnika Fran¬ ca Seškarja iz Miinchena. On me osebno pozna in ve tudi za moje težave. Jaz sem namreč bolan in to težko bolan na plju¬ čih. Bil sem že dvakrat na operaciji, ali brez uspeha. Skoro bodo že tri leta, od¬ kar sem v bolnici in kako dolgo bom še moral ležati, ne vem. Sedaj po Veliki noči bom tretjič operiran. Če mi še ta operacija ne bo pomagala, bo prišlo naj¬ težje na vrsto: z desne strani mi bodo morali potem izrezati osem reber in bom potem za celo življenje nesposoben za vsako delo. Gospod župnik mi je rekel, naj se Florida Nova maša v Floridi V nedeljo, 1. aprila t. 1. bo novomaš- nik g. Lojze Zupančič, doma iz šmartna pri Litji, daroval svojo prvo daritev Bo¬ gu v cerkvi Varstva Naše Ljube Gospe v Floridi, Calle Melo 2902, F.C.N.G.B.M. Spored novomašnih slovesnosti je na¬ slednji: Ob 10.30 uri sprejem novomaš- nika pred cerkvijo, nato pa slovesen vhod v cerkev. Novomašniku bo govoril č. g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj, med mašo bo pa pel slov. cerkveni pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Borisa Pavšerja. Po končani sv. maši delitev novomašnih spominkov. Vsi Slo¬ venci vabljeni! 3Mendoza Štirimesečne šolske počitnice so naši otroci kar dobro izrabili. Zbirali so se pri sv. Nikolaju in v Guaymallenu ter so skupno prebili marsikatero veselo uri¬ co. Med šolskim letom bodo pa prišli skupaj tedensko enkrat k verouku. O Božiču smo se kuhali v hudi vročini, ki je pozneje popustila, pa je zdaj zno¬ va pritisnila. Domačini se je vesele in pravijo, da je potrebna zato, da bo vse grozdje lepo dozorelo. Odkar nimamo več pevskega zbora se pri slovenski službi božji uveljavlja ljudsko petje, ki tudi zbuja pozornost in iskreno pohvalo pri tukajšnjih doma¬ činih. V družini našega umetniškega slikar¬ ja Jerneja Plahute in njegove ge Vikto¬ rije so dobili hčerko. Čestitamo! Dne 20. marca je minilo devetdeset let, odkar je strašen potres porušil Mendozo. J.M. PO SVETU | obrnem na Vas Slovence v Argentini za I kako darilo. Mene je pa bilo do danes sram, ker nikoli v življenju se še nisem obračal na druge ljudi in prosil za kako podporo, ali to danes vse nič ne poma¬ ga. Zbral sem vse sile in ker sem pri¬ moran, ker se nahajam dvakrat v stiski: prvič: jaz sam nič nimam in drugič: imam ženo in dva otroka. To je hudo! Kako rad bi delal sam od jutra do ve¬ čera, da bi zaslužil vsakdanji kruh za družino in zase. Upam, da mi bo Bog pomagal, da bom zopet zdrav in se bom lahko veselil s svojimi otroki, kakor se drugi očetje in matere veselijo v sredini svoje družine. Ne morem Vam opisati svojih tug in te¬ žav. Največjemu sovražniku tega ne bi želel, kar sem jaz pretrpel, odkar sem v tujini. Dragi bratje Slovenci in sestre Slo¬ venke! Prav iz srca Vas prosim, ako Vam je mogoče s kakim darom poma¬ gati meni ali moji družini. Za vse Vam bom hvaležen, karkoli bo, naj si bo v hrani ali stari obleki za otroke, ker jaz ne morem nič kupiti. Sem popolnoma brez denarja in podpora, ki jo dobi že¬ na, ne zadostuje za 10 dni. Mora pa pre¬ živeti sebe in otroke! Še enkrat Vas prav iz srca prosim, ako morete, priskočite mi na pomoč! Jaz in moja družina Vam bomo hvaležni za vsako darilo. Z odličnim spoštovanjem pozdravljam vse Slovence in Slovenke! A. H'. Avstrija Iz begunskega taborišča v Spittalu so odpotovali: V Venezuelo dne 19. februarja: Adolf, Milena, Nataša, Tatjana in Francka Grad. V Kanado dne 5. marca: Johana No¬ vak. V Avstralijo, 6. marca: Milan Jeger in Franc Šumi. V USA dne 1 7. marca: Johan, Marija, Terezija, Friderik in Viljem Gross, dne 14. marca pa Viljem, Marija st. in Ma¬ rija ml. Bitenc. V Argentino dne 14. marca: Marija Martina in Ludvik Košir. Chile Z velikim zanimanjem smo prebrali Koledar Svobodne Slovenije. Šele iz njega smo zvedeli za vse strašne dogod¬ ke, ki ste jih preživeli doma in pozne¬ je kot begunci. Midv