DELAVEC-DEL.AVCTJ! Glasilo delovne sknpnosii podjetja TERMII domzale 18. (avgust 1975) DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale Ureja - uredniški odbor Sedušak Boris - urednik Zupanc Olga Jerman Jože Urbanija Anton Lavrič Angelca Avbelj Franc Mazaj Milan ZA DVOJNO ČRTO S to številko glasila smo se namenili informirati vas o proslavi, ki smo jo pred nedavnim imeli, o odlikovancih podjetja, pa seveda tudi o polletnem obračunu in plačah. Za prilogo pa dodajamo še Pravilnik o inovacijah, za katerega je bilo že lansko leto precejšnje zanimanje. Organizacijski odbor Urednik Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga O PROSLAVI 3.7.1975 smo v "Termitu" zaposleni imeli proslavo ob 3o. letnici osvoboditve, 25. letnici delavskega samoupravljanja, 15. letnici podjetja "Termit" in dnevu rudarjev. Zbrali smo se v dvorani gasilskega doma v Kandršah nad Moravčami. Dvorana je bila polna, saj nas je bilo kar 16o. Uvodnemu govoru tov. Leniča in tov. Otrina je sledilo podeljevanje priznanj zaposlenim za njihovo dolgoletno delo tako v podjetju, kot v družbeno-političnem življenju v domžalski občini. S podelitvijo priznanj je bil slavnostni del proslave končan in začel se je zabavni del, ki je trajal pozno v noč. Ob tej priliki naj pohvalim še organizatorje, kajti zbor je res dobro uspel. Boris Sedušak TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Dovolite mi, da vas člane kolektiva "Termit" Domžale iskreno pozdravim v imenu Skupščine občine in Družbeno-politič -nih organizacij Domžale. Rad bi vam ob tej priliki čestital vsaj za nekatere jubileje, ki jih danes praznujete. Toplo vam čestitam k 15 - letnici obstoja vaše organizacije. Človek bi mislil, da je to kratko obdobje in ne predstavlja pomembnega jubileja. Ko pa pregledujemo podatke o vašem razvoju, vaši rasti in napredovanju, je za vas člane tega kolektiva in sku paj za nas, za občino Domžale to resnično lep in velik jubilej - kot so lepi in veliki doseženi uspehi vašega 15 - letnega dela. Nekateri vaši indeksni pokazatelji primerjave začetnega 196o. leta z letom 1974 so resnično vredni priznanja in pozornosti. Povečanje zaposlenih za 39,5% je v 15. letih povečalo celotni dohodek za 977 %, sklade za 533% in produktivnost na zaposlenega ste povečali za 149 %. To so smeli in pogumni koraki razvoja, ki vam široko odpirajo vrata tudi v bodočnost. Vsi skupaj kar nas živi na ozemlju Jugoslavije, praznujemo letos 3o -letnico osvoboditve. Kdorkoli je preživljal gorje vojne, si je ne želi nikoli več. Tako polen groze in trpljenja je bil čas fašistične okupacije, da doživljamo veličino svobode danes prav tako živo in veličastno, kot pred 3o. leti. In prav je tako! Prav je, da to obletnico obdržimo vedno mlado, kajti minula vojna nas vedno znova opominjan da je svoboda draga, saj jo je s krvjo plačalo 1,7oo.ooo žrtev. Zato jo bomo varovali, jo čival i 3 in branili organizirani v nepremagljivi sili SLO, kjer sodelujemo in se združujemo vsi od najmlajših do najstarejših, vsi ki ljubimo rodno zemljo, vsi ki nam je svoboda sveta in dragocena. Čestitam vam ob prazniku rudarjev. Rudar je simbol j revolucionarja, borca za pravice, M gredo iz dela, simbol delavca, ki premaguje največ je težaver da doseže uspeh. Tudi vam želim v bodoče mnogo delovnega elana in velikih delovnih uspehov. In končno naj vam izrečen čestitke ob 25 - letnem jubileju delavskega samoupravljanja, ki je velika pridobitev revolucije. Ko včasih razmišljamo od kod energija in moč za tako velik napredek v naši domovini, si preredko povemo, da je to sila in moč naših delovnih ljudi. Ni je naloge in težave, ki je ne bi rešili, če so se za to odločili tisti, ki delajo. In prav v tem dogovarjanju, pripravljanju programov in načrtov, skupnem delu in odločanju je silna moč samoupravljanja. To je nepremagljivo orožje delovnih ljudi, ki ga moramo negovati in razvijati, da bo prav vsak delavec zaveden, aktiven, prizadeven in ustvarjalen član delovnega kolektiva, resnično pravi samoupravljalec, ki odloča o svojem delu in življenju. To pa je zelo odgovorno delo, saj si kujemo našo bodočnost, ža katero vsi želimo, da bo mirna, ustvarjalna in srečna. Zato se tisti, ki smatrajo samoupravljanje samo za svojo pravico, ne pa za svojo dolžnost in odgovorno delo, ne zavedajo te silne moči in orožja. Prepričan sem, da se v "Termit-u" tega zavedate, to pričajo vaši doseženi rezultati, pa tudi vaši načrti ustanavljanja TOZD dokazujejo pravilnost vašega razvoja. Naj izrabim to priliko, da vas seznanim z zadnjim stanjem v našem gospodarstvu, ki ni zadovoljivo. Najtežje stanje je z našim uvozom in izvozom, ne držimo se dogovorov, ki smo jih sprejeli. Namesto, da bi več izvažali kot uvažali smo v Jugoslaviji v letošnjem prvem tromesečju uvozili za 35o milijonov dolarjev več kakor smo izvozili. Tudi naša občinska zunanje-trgovinska bilanca kaže, da smo prve tri letošnje mesece uvozili za 3.936.858 dolarjev preveč in je letos zunanje-trgovinski primanjkljaj kar za 35% večji od lanskega prvega tromesečja. To zahteva trdih gospodarskih ukrepov, ostre prepovedi in kontrole uvoza, kar bo ponekod povzročilo tudi težave. Drugo področje naših slabosti so investicije, kjer smo imeli prevelike apetite pa premalo ustvarjenega denarja. Kreditiranje in medsebojno zadolževanje nas ne rešuje iz te situacije. Kratkoročne in brezmiselne so misli, da nas bodo reševale neopravičeno povišane cene, ki neprenehoma botrujejo nemogoči inflaciji. Ko se srečamo s temi težavami hitro iščemo krivca, ki naj tudi napake popravi. Hitro obtožimo, da je temu kriva država, samoupravljanje, občina in ne vem kdo še. Toda vse smo mi, vsi skupaj smo država, občina in samoupravljavci, mi smo tisti, ki se ne držimo medsebojnih dogovorov, sporazumov in želimo in hočemo več kot smo sposobni narediti. Zato moramo vsak pri sebi napraviti pošten obračun in zahtevati in narediti to, kar zmoremo. Za vse nas v tej resni gospodarski situaciji ( ki ni samo pri nas, ampak tudi drugod v svetu) prav gotovo velja: varčujemo na vseh področjih našega dela in življenja in organizirajmo se tako, da bomo več in bolje delali. Mislim, da ima vaš kolektiv pri vsem tem veliko srečo pa tudi odgovornost Srečo, ker imate osnovno surovino v neder jih domače zemlje, odgovornost pa zato, ker morate vložiti vse sile v modernizacijo in razširitev vaše proizvodnje, da boste čimveč vašega blaga tudi izvažali in s tem pomagali izravnavati zunanje-trgovinsko bilanco. Prepričan sem, da boste vložili v to ves svoj trud, kot ste ga pred 15. leti, ko ste skoraj iz nič začeli. Dovolite mi, da se vam v imenu skupščine občine najlepše zahvalim za vašo pomoč in sodelovanje pri reševanju naših skupnih občinskih problemov, saj je vaš kolektiv imel vedno polno mero razumevanja. S poglobljenimi samoupravnimi socialističnimi odnosi in dobro voljo sem prepričan, da bomo tudi v bodoče sposobni rešiti vse težave, predvsem pa ohraniti mir in svobodo. Skupščina občine Domžale je na svoji seji 27.6. na predlog komisije za odlikovanja sklenila naj ob praznovanju jubileja vaše delovne skupnosti prejmejo priznanje občine tudi nekateri dolgoletni prizadevni delavci vašega podjetja. Tako naj na predlog vaše delovne skupnosti kakor tudi na predlog komiteja občinske konference ZKS Domžale prejme: Slavko Petek za svoje dolgoletno vestno delo v vaši delovni organizaciji ter aktivno udejstvovanje na družbeno - političnem področju v delovni organizaciji in izven nje priznanje občine, in sicer (srebrno) Medaljo za zasluge. Tudi .Viljem Limoni je nadvse prizadeven član delovne skupnosti podjetja "Termit" od njegovega začetka ter aktiven družbeni delavec, posebno na področju krajevne samouprave. Zato mu skupščina občine Domžale na predlog vaše delovne skupnosti podeljuje priznanje, to je (srrebrno ) Medaljo za zasluge. Na predlog vaše delovne skupnosti naj prejmejo PLAKETO Z ZNAKOM še Davorin Gregorič za dolgoletno prizadevno delo v vašem podjetju ter aktivno sodelovanje na področju samoupravljanja in v sindikalni organizaciji. Jože Jerman si je prav tako zaslužil občinsko priznanje PLAKETO z znakom za svoje dolgoletno prizadevno delo v vaši delovni skupnosti ter aktivno udejstvovanje v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji. Plaketo z znakom naj prejme tudi Ciril Mrčun za svoje dolgoletno vestno delo v podjetju ter za družbeno-politično udejstvovanje v okviru podjetja in izven njega. Ivanka Pajer je tudi prizadevna in delovna članica vaše delovne skupnosti ter dolgoletna družbeno - politična delavka, zato ji občinska skupščina podeljuje svoje priznanje, to je Plaketo z znakom. Tudi bagerist Ferdinand Majdič je dolgoleten uspešen delavec vašega podjetja ter aktiven družbeno - politični delavec v okviru vaše delovne skupnosti in tudi izven nje, Skupščina občine Domžale mu podeljuje Plaketo z znakom. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI , CENJENI GOSTJE Dovolite mi, da vas vse ob tej priliki najprej pozdravim. Jubileji, kijih danes praznujemo so pomembni mejniki obdobja naše socialistične ureditve , samoupravljanja in obstoja podjetja. Zato je prav, da smo se ob tej priliki prvič od ustanovitve podjetja zbrali skupaj in, da skupno na tovariškem srečanju proslavimo te praznike. Prav počaščeni smo tudi z udeležbo nekaterih gostov iz našega družbeno političnega življenja na tej proslavi in nange njihova pozornost spodbuda za nadaljne delo. Težko je ob takih trenutkih v par besedah izreči vse, kar obeležuje te praznike. Veliko tega je bilo objavljeno in že izrečeno. Prehojena pot ni bila lahka in tudi danes se srečujemo s težavami, ki jih je potrebno prebroditi, če hočemo, da gre naš razvoj še naprej. Brez dvoma smo kot družlpa in kot podjetje v preteklem obdobju napravili velik korak v razvoju in borbi za boljši jutrišnji dan. Uspehi, ki smo jih dosegli nas ne smejo uspavati, prav tako tudi neuspehi ne smejo biti vzrok za malodušje. Se naprej moramo biti enotni in složni, če hočemo, da bomo dosegli vse postavljene cilje. Programi, ki jih ima podjetje za nadaljni razvoj niso majhni in predstavljajo v zgodovini obstoja podjetja prvi večji korak k razširitvi in modernizaciji proizvodnje, pomenijo olajšanje dela in boljše delovne pogoje in so tudi nujnost za nadaljni obstoj podjetja v okviru dejavnosti , ki jo imamo. Razvoj železarstva in livarstva zahteva, da se stalno dopolnjujemo in širimo, če hočemo, da obdržimo mesto med vodilnimi podjetji za proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev. Pri vsem tem imamo široko podporo pri naših potrošnikih in je zato nujno, da opravičimo svoj položaj in mesto, ki ga v tej dejavnosti zavzemamo. Če se ozremo nazaj po prehojeni poti nam tudi napori, ki nas še čakajo ne smejo predstavljati ovire za naš razvoj, zlasti če si obudimo v spomin začetek, to je takrat, ko smo pričeli. Težka je bila prehojena pot, težko je bilo iz primitivne proizvodnje ustvariti podjetje v obsegu, ki ga imamo danes. Bilo je veliko žuljev in preteklo je mnogo znoja, opravljenega udarniškega dela, odpovedovanja in potrpljenja, da so se ustvarili današnji pogoji dela. Vse to pa smo lahko dosegli, ker smo imeli ljudi in ker jih imamo še danes, med katerimi je še nekaj pionirjev našega dela in smo jim zato dolžni izreči vso zahvalnost. Kljub nizki obletnici lahko rečemo, da imamo že veliko izkušenj in tradicijo, ki jo moramo tudi v naprej širiti, da bomo s tem dokazali, da smo vredni naslednika generacije, ki je uspela iz nič napraviti to kar imamo danes. To je tudi garancija, da smo sposobni se spoprijeti z novimi nalogami in problemi. Želel bi na koncu, da še enkrat izrečem zahvalo vsem, ki so s svojim delom pripomogli k našemu razvoju in obenem želim vsem zaposlenim tudi v bodoče obilo uspeha pri delu in da bi se danes ob praznovanju vsi dobro počutili. ODLIKOVANCI Obrat "peskokopi" 1. Birk Franc 2. Burja Franc 3. Gotar Ivan 4. Kaplja Ivan 5. Kocjančič Andrej 6. Koprivšek Stefan 7- Kovič Ivan 8. Kovačič Ivan 9. Lavrač Maks 10. Majdič Nande 11 .Lunder Ciril 12. Majdič Anton 13. Novak Anton 14. Ribič Martin 15.Smrkolj Vinko 16. Vidergar Franc 17. Gregorič Davorin 18. Klopčič Martin 19. Malin Ivan 20. Mrčun Jože 21. Otolani Ivan 22. Brinovec Mirko 23. Mlakar Ivan 24. Majdič Ivan 25. Brinovec Franc 26. Grilj Rajko 27. Gorjup Franc 28. Grabnar Rudi 29. Močilnikar Milan 3o.Stupica Vinko 31. Capuder Franc 32. Učakar Janez 33. Končar Ivan 34. Mazaj Milan 35. Rotar Stane 36. Mrčun Ciril 374Majdič Alojz 38.Zupanc Olga 1958 1957 1955 1953 1953 195o 1959 1955 1947 1953 1957 195o 1953 1958 - 1955 1960 1955 1958 1955 1956 1958 1947 1955 1953 1960 1961 1962 1963 1964 1969 1970 1961 1965 1965 1962 1962 1972 197o 39.Malin Milka 1961 9 ^prevozništvo" 1. Moneta Ivan 1961 2. Vrečar Stane 1964 3. Kovič Janez 1964 4. Oražem Franc 1964 5. Radoševič Milan 1964 Obrat "Ihan" 1. Anžič Anton 1953 2. Goropečnik Franc 1954 3. Hribar Ivanka 196o 4. Paternoster Ivanka 1955 5. Jerman Jože 195o 6. Kavka Vinko 1956 7. Kavka Marko 1955 8. Kokalj Alojz 196o 9. Loboda Anton 1954 lo.Lunar Niko 1954 11.Lunar Marjan 1958 12.Lunar Jože 1951 13.Mežnar Štefka 1958 14.Pajer Ivanka 1957 15.Peterka Franc 1955 16.Pogačnik Anton 1948 17.Pogačnik Franc 1948 18.Pogačnik Marko 1948 19.Rožič Ani 1958 2o.Rožič Franc 1955 21. Sušnik Martin 196o 22.Škrbec Jože 1959 23.Trček Marijan 1955 24.Vidmar Feliks 1957 25.Urbanija Jože 1952 26.Karo Maks 1961 27.Ložar Ani 1962 28.Urbanija Tone 1962 29.Grojzdek Marjan 1963 3o.Vidmar Ivanka 1963 31.Pavovec Miha 1963 32.Končar Miha 196o 33.Limovšek Boris 1963 34. Bogataj Frančiška 1964 35. Banko Vera 1964 36. Flis Jože 1964 37. Peterka Karel 1965 38. Štiftar Zvone 1965 39. Hafner Janez 1969 4o. Bogataj Ivan 1966 41. Gašperlin Janez 1963 42. Roš Ani 1963 43. Gostinčar Jože 1961 44. Cerar Martin 1969 45. Ivačič Irena 1969 "uprava" 1. Limoni Viljem 1952 2. Otrin Janez 1957 3. Petek Slavko 1957 4. Logar Marija 196o 5. Sikošek Erna 196o 6. Lavrič Angelca 196o 7. Novak Joži 1961 8. Govekar Davorina 1961 9. Habjan Marija 1961 lo.Bleje Vinko 1961 11. Štiftar Milena 1961 12.Štirn Janez 1963 13.Breznik Lovro 1965 M.Hlebš Vladka 1968 Iz seznama je razvidno kdaj je kdo od prejemnikov priznanj pričel delati v "Termit-u", oziroma "SVIT-u" ali že prej pri "Keramično - kemični industriji" Kamnik, katere obrata sta bila sedanje podjetje "TERMIT". Komisija je predlagala Občinski komisiji Domžale za odlikovanje še naslednje tovariše: 1. Gregorič Davorina 2. Mrčun Cirila 3. Jerman Jožeta 4. Pajer Ivanko 5. Majdič Ferdinanda 6. Lavrač Maksa 7. Novak Antona 8. Brinovec Mirka 9. Pogačnik Antona 10. Limoni Viljema 11. Hribar Ivanko 12.Otrin Janeza Od teh predlaganih, je Občinska komisija izbrala naslednje: 1. Limoni Viliju 2. Gregorič Davorinu 3. Mrčun Cirilu 4. Jerman Jožetu 5. Pajer Ivanki 6. Majdič Ferdinandu - medaljo za zasluge - plaketo z znakom - plaketo z znakom - plaketo z znakom - plaketo z znakom - plaketo z znakom Na predlog komiteja Občinske konference ZK Domžale, je bila podeljena Petek Slavku medalja za zasluge. D očim za vse ostale je komisija zavrnila predloge z utemeljitvijo, da zaradi sorazmerno velikega števila predlaganih v primerjavi s podobnimi jubileji v drugih delovnih organizacijah, jih ni mogla upoštevati. Za Otrin Janeza je pa utemeljitev ta, da je že leta 1972 dobil zvezno odlikovanje . Komisija za izvedbo proslave: 3o. letnica osvoboditve 15. letnica podjetja "TERMIT" 25. letnica delavskega samoupravijlanja POLLETNI OBRAČUN Podjetje spada v gospodarsko dejavnost 116/13 in se bavi z explDatacijo in predelavo kremenčevih peskov ter livarskih pomožnih sredstev. Plasman naših proizvodov v prvem polletju letošnjega leta je bil zelo zadovoljiv. Podjetje je v celoti realiziralo postavljene planirane obveznosti po količini in vrednosti ter povečalo akumulacijo oziroma doseženi dohodek. Podjetje je v prvem polletju letošnjega leta realiziralo 58.oo5 ton ali lo3.21% gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini 25.35o.847,75 ali 127,65%, kar je odraz preusmerjene proizvodnje v korist rentabilnih proizvodov ter presežene količinske in vrednostne realizacije. Doseganje količinskega in vrednostnega plana po obratih pa je naslednje: Po količini: obrat Blagovna grupa enota Plan Doseženo index mere I.polletje 75' I. pollet. 1975 "peskokopi " Naravni pesek ton 4.962 5.281 lo6,43 Prani pesek 22.328 22.524 loo,88 Suhi pesek 19.848 19.723 99,37 Oplašč.pesek 1.489 2.148 144,26. Ognjestalne mase 4.962 5.825 117,39 Skupaj: ton 53.589 55.Sol lo3,57 "Ihan" Nekov.liv.prip . kg 1.865.712 1.837.35o 98,48 Neom.kem.pr. 571.623 496.078 86,78 Skupaj: kg 2.611.oo5 2.5o4.238 95,91 Podjetje skupaj: ton 56.2oo 58.oo5 lo3,21 Po vrednosti: Obrat Plan Doseženo Index Peskokopi 11.28o.ooo,oo 14.884.117,6o 131,95 Ihan 8.58o.ooo,oo lo.466.73o,15 121,99 Skupaj: 19.86o.ooo,oo 25.350.847,75 127,65 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je dosežena vrednostna in količinska realizacija z obstoječo delovno silo v odnosu na postavljeni plan realizirana v sledečem: obrat Po količini Po vrednosti Po delovni sili Podjetje lo3,21 , 127,65 92,42 Peskokopi lo3,57 131,95 95,78 Ihan 95,91 121,99 85,5o Primerjalna analiza Iz primerjalnih analiz letošnjega in preteklega obdobja dobimo naslednje rezultate: Primerjava količinske realizacije: obrat Doseže I. poli.74 na reali I. poli.75 z. Index Peskokopi ton 5o.297 55.Sol llo,35 Ihan 2.429 2.5o4 lo3,08 Podjetje ton 52.726 58,oo5 1lo,ol = =:===:=:=:2: = t: = = =:=: = = =:=:==: = =:=: = = = =: = = = = = = = = = =: = = =:=:=:=: = =:=:r:z:=:=: = = z: = = = = =:=: = =: = =:=:=: 14 Primerjava vrednostne realizacije obrat Doseže I. poli. 74 na realiz I. poli.75 Index Peskolo pi 9.521.117,90 14.884.117,6o 156,33 Ihan 8.5o8,2o8,75 lo.466.73o,15 123,o2 Podjetje: 18.029.326,65 25.35o.847,75 14o,61 Gibanje stroškov poslovanja v I. polletj ju 1974/75, je bilo naslednje Podjetje : Vrsta stroškov I.poli. 1974 strukt . I. poli.75 strukt. Index Surov.in mater. 8.876.630,96 5o,39 1 o.581.254,7o 48, o2 119,23 Oseb.dohodki 4.463.582,20 25,34 5.7o2.117,3o 25,88 127,75 Amortizacija 793.lo2,4o 4,5o 828.859,95 3,76 lo4,51 Obrat, režija 2.925.737,47 16,61 3.937.972,00 17,87 134,6o Uprav.režija 556.oo2,14 3,16 985.884,75 4,47 177,32 Skupaj: 17.615.055,17 loo 22.o36.088,7o loo 125,lo Iz primerjalnih podatkov ugotavljamo naslednje: Obrat Po količini Po vrednosti Poslov.stroški Po delov.sili Peskokopi llo,35 156,33 134,58 I06,o2 Ihan lo3,08 123,o2 114,99 97,14 Podjetje 1lo,ol 14o,6l 125,lo lo2,81 15 Primerjalna tabela dosežene proizvodnje v lanskem in letošnjem obdobju nam pokaže naslednje rezultate: 1. da je količinska proizvodnja v porastu za lo,ol % 2. da je vrednostna proizvodnja v porastu za 4o,6l % 3. da so poslovni stroški v porastu za 25, lo % 4. da je delovna sila v porastu za 2,81 % Primerjava doseženega dohodka z istim obdobjem preteklega leta Za primerjavo poslovnih rezultatov poslovanja podajamo gibanje celotnega dohodka in poslovnih stroškov v primerjavi z rezultati obračunskega obdobja 1974/75: Struktura D o s e I. poli. 1974 ženo I. poli. 1975 index Celotni dohodek 18.352.623,72 25.988.o45,o2 141,6o Porabljena sredstva 12.5o6.955,12 16.144.392,35 12 9,08 Dohodek 5.845.668,6o 9.843.652,67 168,39 Zakon.in pog.obv. 789.9o2.75 1.339.094,77 169,53 Ostali oseb.prejemki 37.228,45 64.87o,6o 174,25 Ostala izplač.iz dohodka - lo8.5oo,lo - Osebni dohodki 4.415.885,50 5.797.99o,8o 131,3o Ostanek dohodka 6o2.651,9o 2.533.196,40 42o,34 Hiter porast celotnega dohodka v preteklem obdobju je ugodno vplival na gibanje porabljenih sredstev in ustvarjenega dohodka. Doseženi dohodek v višini 9.843.652.67 je v primerjavi z lanskim obdobjem por as tel za 68,39%, kot rezultat boljšega poslovanja in večje prizadevnosti celotnega kolektiva. Po kritju zakonskih in pogodbenih obveznosti v višini 1.339.o94,77 znaša ostanek dohodka 8.5o4.557,9o din, kar predstavlja razpoložljiva sredstva za kritje osebnih dohodkov in sklade. Na splošno lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v tem obdobju uspešno ter da je podjetju uspelo pravočasno rešiti nastalo proizvodno problematiko in jo uskladiti oziroma celo prekoračiti z prizadevanji postavljenega perspektivnega programa. Delitev celotnega dohodka in dohodka Delitev dohodka v I. polletju letošnjega leta je podjetje izvajalo v smislu sprejetega sklepa organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov. Ustvarjena sredstva dohodka in njihova razdelitev so prikazana v naslednjem pregledu: Naziv znesek udeležba Celotni dohodek 25.988.o45,o2 loo Porabljena sredstva 16.144.392,35 62,12 Dohodek 9.843.652,67 37,88 Delitev dohodka: 9.843.652,67 loo Osebni dohodki 5.797.99o,8o 58,91 Zakon, in pogodb, ob ve zn. 1.339.094,77 13,6o Ostali osebni prejemki 64.87o,6o o,66 Ostala izplačila iz dohodka lo8.5oo,lo l,lo Ostanek dohodka 2.533.196,4o 25,73 Iz pregleda je razvidno, da je podjetje v celoti pokrilo realizirane osebne dohodke v višini 5.797.99o,8o in višek ustvarjenih sredstev razporedilo v ostanek dohodka za začasno koriščenje obratnih sredstev. Povprečno izplačani osebni dohodki na zaposlenega v I. poli.letošnjega leta znašajo 3.5o3.68 in so rezultat dosežene produktivnosti dela, po večanih življenjskih stroškov ter boljšega poslovanja. Ža analizo gibanja osebnih dohodkov v primerjalnem obdobju I. poli. 1974/75 podajamo naslednjo primerjavo: N a z___i_ v________________I. poli. 1974 I. poli. 1975 Index Realizirani OD - bruto 4.415.885,5o 5.797.99o,8o 131,3o Izplačani neto OD 3.172.563,95 4.o65.741,55 128,15 Izplačani povpr.OD na zaposlenega 2.87o,oo 3.5o3,68 122,08 Z ustvarjenim dohodkom je podjetje pokrilo zakonske in pogodbene obveznosti ter izplačane osebne dohodke. Dogovorjena in izplačana sredstva za osebne dohodke je podjetje vsklaje-valo preko določil samoupravnega sporazuma ter ista preseglo za o,3 %, katera bo moralo pokriti v naslednjem obdobju. Na osnovi predloženega poslovnega poročila in doseženih poslovnih rezultatov so organi samoupravljanja o ustvarjenem celotnem dohodku in delitvi dohodka razpravljali in periodični obračun na zboru delovnih ljudi dokončno potrdili. Viljem Limoni OBRAČUN BRUTTO O.D. IN PRISPEVKI IZ O.D. V Uradnem listu SRS, št. lo od 17.4.1975, je izšlo navodilo o vsebini obvestila o plačanih prispevkih od osebnega dohodka. Skladno s tem navodilom so delovne organizacije (izplačevalci) dolžne ob mesečnem izplačilu OD obvestiti delavce o brutto osebnih dohodkih. Poleg tega tudi stopnje in zneske (procentualno) in denarno posameznih prispevkov za finansiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih obračunavale in plačale iz njegovega OD kakor tudi prikaz njegovega čistega (netto) izplačila. V podjetju Termit smo obvestila o plačanih prispevkih po posameznih interesnih skupnosti izkazovali v izplačilnih listih delavcev že v letošnjem letu. Razpredelnica sedanjih izplačanih list, katere imamo predvidoma na zalogi , seveda ni točno prilagojena zahtevam tega navodila, vendar pa daje splošni pregled ter ustreza določilom omenjenega navodila. Seštevek skupnih vsot družbenih prispevkov po vrstah delovnih razmerij mora biti seveda enak skupni vsoti na izplačilnem seznamu. Na ta način bo sleherni delavec mesečno obveščen, kolikšno vsoto prispevka je dal od svojega brutto OD za posamezno samoupravno interesno skupnost. Prispevki iz OD v občini Domžale, so naslednji: Šifra Samoupravna Redno Dopolnilno prispevka interesna skupnost delo delo ol Prispevek za republiško otroško varstvo 2.37 o2 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 8.ol 8.ol o3 Prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje 11.8o t)4 Posebna stopnja re- publiškega davka 18.33 o5 Občinski prispevek za izobraževanje 5,55 5.55 06 Prispevek za kulturne skupnosti o,5l o.5l o7 Prispevek za občinsko telesno kulturo o,35 o.35 08 Prispevek za socialno varstvo o,58 o.58 o9 Prispevek za občinsko otroško varstvo o,43 S k u p a j : 29,6o 33.33 Upam, da smo s tem pojasnilom obrazložili obračun brutto OD vsem zaposlenim ter prikazali interni način finansiranja osebne in skupne porabe. Davorina Govekar STABILIZACIJSKI UKREPI V NAŠI OZD Po informaciji predsedstva centralnega komiteja ZKJ, ki ga je izdalo 23.6.1975 o aktualno idejno političnih vprašanjih, uresničevanja resolucije, o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975, tako smo se tudi v naših OZD 8.7.1975. sestali vse družbeno politične organizacije, vodilni delavci in strokovne službe, ter pregledali situacijo v naši OZD. Po vsestranski analizi smo sprejeli naslednje sklepe in zadolžitve: 1. Vprašanje izvoza in uvoza je posvetiti posebno pozornost. Za uvoz surovin se zadolži tov. Breznika, da z obema tehnologoma obrata naredi analizo, koliko smo uvozili lansko leto, k oliko bomo letos in katere surovine bomo lahko prodajali do konca avgusta. 2. Vprašanje zalog, surovin in materiala, polizdelkov, gotovih izdelkov - do kupcev in dobaviteljev ter stroškov poslovanja je posvetiti posebno pozornost. Zadolžitev tov. Limonija do konca avgusta. 3. Vprašanje razvoja podjetja in novih investicij je posvetiti posebno pozornost. Za pregled celotnih in nedokončanih investicij se zadolži tov. Otrina. Za investicije I. programa morajo do konca avgusta biti znana finančna sredstva. V obratu Ihan je treba aktivirati halo in se strokovno zmeniti kaj bomo v njej delali. Pripraviti jo je vsaj za skladišče. Zadolžitev tov. Otrina. 4. Vprašanju discipline in odgovornosti je posvetiti večjo pozornost. Za red in disciplino, katera je precej občjutljiva, pa skrbi sekretar podjetja tov. Bleje Vinko, kar mu je tudi stalna naloga. Na tem sestanku so bili vsi vodilni zadolženi, da do naslednje seje pripravijo in podajo svoje ugotovitve glede izboljšanja kritične gospodarske situacije. Ravno tako je bilo na tem sestanku sklenjeno, da se za pomoč elementarnih nesreč, dela v soboto 19.7.1975. Tisti, ki pa ne bo delal na ta dan, pa mora to obveznost izpolniti v eni izmed naslednjih prostih sobot. Evidenco vodijo strokovne službe. Naslednji sestanek stabilizacijskih ukrepov, katerega se je udeležil tudi predsednik občinske konference SZDL Janez Vreček, je bila 17.7.1975. Na tem sestanku je bilo podano poročilo in roki zadolžitev za sektorje in posamezne zadolžene. 1. Direktor tov. Otrin Janez po vprašanju modernizacije in investicij. 2. Sef rač. kom. sektor ja tov. Limoni Vili po vprašanju zmanjšanja vezave obratnih sredstev, zalog terjatev do kupcev ter stroškov poslovanja. 3. Teh.vodja podjetja tov. Breznik Lovro po vprašanju uvoza in nadomestitve domačih surovin namesto uvoznih. 4. Sekretar tov. Bleje Vinko po vprašanju discipline in reda v podjetju. V zvezi s temi zadolžitvami so bile podane naslednje naloge, ki nas čakajo na področju stabilizacije: Pod tč. 1 a. Nujno je izvršiti vse priprave za rekonstrukcijo separacije obrata v Moravčah (investicijski elaborat). b. Izvršiti je priprave za povečanje oplaščenega peska (investicijski elaborat) . c. Pripraviti je študije o izkoriščanju odpadnih voda za proizvodnjo v ognju odpornih mas. d. Izdelati je program razvoja pomožnih livarskih sredstev obrata Ihan. Rok priprav izvedbe v trejem tromesečju. Pod tč.2 a. Nujno je pristopiti k zmanjšanju uvoza in nekatere uvozne surovine zamenjati z domačim. b. Spremljati je gibanje zalog surovin in materiala, polizdelkov ter gotovih izdelkov po proizvodnih enotah in jih vskladiti z razpoložljivimi obratnimi sredstvi. Neraben material odprodati, pri odvisnih zalogah pa je omejiti nabavo. c. Spremljati je gibanje stroškov proizvodnje, povečati storilnost dela in se boriti proti naraščajoči inflaciji. d. Upoštevati je vse potrebne ukrepe za izterjavo zapadlih terjatev kupcev (tožbe, kompezacije in obustave dobav). e. Spremljati je gibanje prodajnih cen in jih vsklajevati z družbenimi merili. f. Boriti se moramo za čimvečjo proizvodnjo in večjo izkoriščenost kapacitet in delovnega časa. g. Okrepiti je delo samoupravnih organov in informacijsko službo v podjetju za doslednejšo izvajanje nakazanih nalog. pod tč. 3 obrat Ihan Navedena analiza zaradi preobširnosti programa, ki ga ima obrat obravnava samo tiste postavke za katere smatramo, da so ali nekonjukturne (ne gredo v promet) ali pa, da se nahajajo na zalogi v količinah, ki že dejansko predstavljajo večjo vezavo obratnih sredstev. Posebno.problematični gotovi proizvodi, surovine, material in embalaža so pred postavko označeni s "+" in jih bo potrebno zato analizirati posebej. Tu gre predvsem za artikle, ki so že dalj časa na zalogi, ali pa da so v večjih količinah in je njihova poraba majhna. Zato predlagamo: a. da se navedeni spisek pregleda skupno s komercialno službo podjetja in po tem ustrezno ukrepa b. da se v okviru možnosti preprečuje nadaljne večje dobave materiala, ki ga obrat ne potrebuje v večjih količinah c. da se odproda gotove proizvode in surovine, ki se jih ne rabi več. d. da se odproda večja embalaža, oziroma embalaža, ki jo obrat ne potrebuje. e. da se odpovedo dobave surovine, ki so za redno proizvodnjo že za dalj časa na zalogi, ali pa da se njihove viške odproda (na primer soda). f. da se izdela plan minimalnih in maksimalnih zalog posameznih artiklov obrata. ,Tudi uvoz bo potrebno proučiti in v primeru, da bo ta letos omejen pregledati možnosti glede nadaljnega uvažanja surovin. V kolikor bo potrebno omejevati uvoz, predlagamo zmanjšanje uvoza diamant kittov, da bi tako lahko zagotovili surovine za nadaljno nemoteno proizvodnjo. Obrat "peskokopi" a. Ugotavlja se, da razen prekomernih zalog pranih peskov ni pretiranih zalog ostalega materiala. Surovine in material predstavljajo največjo obremenitev obratnih sredstev in so po splošni oceni v najnujnejših količinah. Z ustanovitvijo nove delavnice v Domžalah pa je narasla zaloga rezervnih delov in repromateriala, ki je potreben za najnujnejše delo te delavnice. Porast tega pa so povzročile tudi višja cena teh, ki so v zadnjem letu v občutnem porastu. b. Uvoz je do 3o.6.1975. v primerjavi z letom 1974 realiziran le v višini 28% vrednosti. Predlaga se, da v tem letu ne uvažamo fenolnih smol in gline, ki so v letu 1974 predstavljali 74% vrednosti celotnega uvoza obrata. Pod tč.4 Da so bili s strani podjetja prevzeti ukrepi za izboljšanje discipline in reda, da pa bo treba to akcijo stalno nadaljevati. Pri tem bi omenil, da smo enega alkoholika iz obrata "peskokopi" že poslali na zdravljenje, še za enega pa so priprave v teku. Po splošni razpravi o predloženih ukrepih za izvajanje stabilizacije so bili ti sprejeti, oziroma dopolnjeni s sledečim: Tov. Jerman pripomni, da bo treba v obratu v Ihanu prenehati z dobavo. Tov. Limoni poroča, kakšne so težave v obratu "peskokopi", ker imajo prevelike zaloge peska, ker imajo vse livarne dopuste. Zaloge so tudi oplaščenega peska. Tov. Vreček povdari pomembne naloge, ki nas čakajo v stabilizacijskem programu podjetja in pri tem poda kratko analizo gospodarskega stanja. Iz razprave je razvidno, da vaše podjetje ni tako slabo, ker nismo tako vezani na uvoz. Stabilizacijski ukrepi niso kratkotrajnega značaja, temveč so dolgoročnega; morda bodo trajali tudi več let, ker vedno ne bomo živeli v inflaciji. Pereče vprašanje je v našem podjetju red in disciplina, zelo velik bolniški stalež, prihajanje na delo, odsotnost z delovnega mesta in velika pomanjkljivost politične dejavnosti. Tov. Vreček pripomni, da so pri nas investicije premalo aktivne in bo treba na vseh nivojih forsirati. Ravno tako pa tudi sindikalne organizacije. V mesecu avgustu bo zopet sklican sestanek z istimi ljudmi, kot sta bila prejšnja dva, na katerem se bo pregledalo, kaj je že narejenega v zvezi stabilizacijskih ukrepov, ker so bili roki za tista področja, ki so takoj izvedljiva postavljeni za konec avgusta 1975, zakaj smatra se, da bodo naši vodilni uspeli to realizirati ob podpori nas vseh zaposlenih. Slavko Petek ZBORI DELOVNIH LJUDI so bili 18.7.1975, obravnavali pa smo: polletni obračun, sprejetje samoupravnega sporazuma kemične industrije, sprejetje pravilnika o inovacijah in stabilizacijske ukrepe. Po razpravi smo sprejeli sklepe: - sprejme in potrdi se polletni obračun - sprejme in potrdi se samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in OD kemične in sorodnih panog z veljavnostjo od 1.1.1975 dalje - sprejme in potrdi se pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih - s prej meta in potrdita se zapisnika o stabilizacijskih ukrepih z dne 8.7. in 17.7.1975. - v obeh obratih je potrebno urediti sanitarije, kopalnice in jedilnice. Poleg sprejetih sklepov je bila diskusija tudi o disciplini na zborih de lovnih ljudi in sklenjeno je bilo, da bo tudi temu problemu treba posvetiti več skrbi. Joži Lavrač NOVICA IZ KISOVCA V soboto 9.8.1975. sva bila s tov. Otrinom v Kisovcu pri Zagorju ter prisostvovala položitvi temeljnega kamna za novo tovarno "Plinobetona" (siporeksa). Tovarna bo za izdelavo siporeksa uporabljala naše peske in sicer 3o.ooo ton letno (MPSP -2). Kapaciteta tovarne bo 82.ooo m3 siporeksa letno, vrednost investicije je 14o.ooo.ooo din, zaposlenih pa bo 181 delavcev; proizvodnja bo stekla v decembru leta 1976. Kot informacijo naj povem še to, da je investitor tovarne tudi našemu podjetju prispeval za izboljšavo tehnologije 1.4oo.ooo din, prispevali pa so z namenom, da bodo imeli zagotovljene peske, ko bo tovarna začela obratovati. Janez Učakar 26 Brinovec Mirku Pridružuje^se tov. Mirku ob praznovanju njegovega praznika 5o. letnice, ter mu čestitam za njegovo požrtvovalno delo v podjetju. Z delom si nam bil vzor in dober sodelavec. Bil si prvi predsednik delavskega sveta "Termit" za tem pa si prevzemal še vrsto političnih funkcij - skratka, kj er je podjetje potrebovalo vestne in požrtvovalne sodelavce si bil Ti Mirko med prvimi, ki so sprejeli delo. Med sodelavci si nam vsem zelo priljubljen vsakomur dostopen, zato Ti še enkrat kličem na mnoga leta in obilo zadovoljstva ter veliko osebne sreče, v imenu vseh sodelavcev. Jože Urbanija polletni OD UPRAVA ?,aP' Priimek in ime štev. skupni staž staž v podjetju redno delo nadurno delo Skupaj OD 1. Otrin Janez 290.40 1.879, 20 36. 426, 90 7.779. 20 46. 375, 70 2. Limoni Viljem 356.40 2.401, 20 34. 054, 20 9. 281, 00 46. 092, 80 3. Breznik Lovro 105.60 836, 80 34. 298, 35 1. 623, 30 36. 864, 05 4. Bleje Vinko 264.00 1. 461, 60 31.096, 25 448.95 33. 270, 80 5. Sedušak Boris 52. 80 313, 20 27. 595, 35 463, 95 28.425, 30 6. Petek Slavko 462.00 1.879, 20 26. 755, 75 515, 85 29. 612, 80 7. Sle ve c Marjan 311.80 1. 130, 15 25. 562, 80 27. 004, 75 8. Lavrič Angelca 215. 75 1.406, 25 23.769, 40 2. 113, 55 27.504,95 9. Štiftar Milena 269.15 1. 257, 85 23.469, 35 2. 322, 95 27. 319, 30 10. MerČun Jani 343, 20 522, 00 22. 573, 15 1.272,30 24.710, 65 11. Govekar Davorina 211.70 1.461, 60 20. 695, 75 3. 043, 75 25. 412, 30 12. Habjan Marija 224.40 1.461, 60 20. 693, 40 2. 051, 50 24. 430, 90 13. Koderman Silva 52. 80 417, 60 20. 596, 20 476, 10 21. 542, 70 14. Logar Marija 277.20 1.461, 60 20. 822, 00 2.557,55 25.118,35 15. Sikošek Erna 343,20 1.461, 60 20. 567, 40 1.436, 20 23.808, 40 16. Štirn Janez 211.20 1.148,40 20.745, 20 - 22. 104, 80 17. Lavrač Joži 39. 60 313, 20 18.688,05 791, 50 19. 832, 35 18. Kosmač Irena - - 16. 684, 30 268,00 16. 952, 30 19. Tavčar Ivanka 48, 45 287, 65 17.948, 05 - 18.284,15 20. Bolhar Majda 79, 20 208.80 18.537,85 1. 306, 90 20. 132, 75 21. Novak Joži 203, 25 1.323, 90 18. 324, 00 1.480, 05 21. 331, 20 22. Mrčun Jože 277,20 1.983, 60 19. 121, 20 4. 003, 95 25. 385, 95 23. Peterka Slavka 26, 40 208,80 15. 138, 30 191, 55 15. 565, 05 24. Malin Milka 211, 20 1.357, 20 13. 516, 50 - 15. 084, 90 25. Žorž Savo 52, 80 208,80 25. 753, 75 - 26. 015, 35 26. Hlebš Vladka - - 15. 395, 65 - 15. 395, 65 27. Ing. Jurkošek Ivan 8, 80 - 15. 114, 15 475, 55 15.598, 50 PESKOKOPI Priimek in ime štev. skupni staž staž v podjetju redno nadurno delo delo Skupaj OD 1. Mazaj Milan 105, 60 835, 20 31. 363, 70 1.406, 75 33. 711, 25 2. Dežela Franc 290. 25 1. 148, 80 28.818,65 - 30. 257, 70 3. Klopčič Marta 158.40 1. 148, 40 20. 484, 80 2. 254, 55 24. 046, 15 4. Rotar Stane 171.60 1. 357, 20 22. 483, 7 5 3. 823, 15 27. 835, 70 5. Zupanc Olga - - 17.570,10 - 17.570,10 6. Majdič Jožica 39, 60 208, 80 16. 863, 60 742, 55 17.854,55 7. Mihelčič Iva 7 6, 50 390, 70 16. 595, 05 162, 85 17. 225, 10 8. Rebolj Vojka 52, 80 417.60 18.681,60 775, 45 19.927,45 9. Burja Franc 250,80 1. 879, 20 24. 467, 60 1. 54 5, 35 28. 142, 95 10. Koprivšek Štefan 306, 00 2. 151, 90 24. 611, 10 1. 301, 65 28. 370, 65 11. Novak Anton 303, 60 2.401, 20 23. 874, 65 1.410, 45 27. 989, 90 12. Gorjup Franc 157.80 1. 248, 00 21.409, 15 6. 070, 40 28. 885, 35 13. Končar Ivan 158.40 939, 60 22. 641, 75 4. 795, 75 28. 535, 50 14. Stupica Vinko 171, 60 626, 40 23. 075, 25 6. 534, 80 30. 408, 05 15. Osolnik Janez 184.80 1.461, 60 16. 186, 20 655, 80 18. 488, 40 16. Goršek Alojz 52. 80 417, 60 18. 707, 95" 346, 20 19. 524, 55 17. MoČilnikar Milan 91, 25 1.007,70 22.117,25 4. 779, 45 27. 995, 65 18. Učakar Janez 158.40 1.252, 80 24. 610, 95 5. 447, 25 31.469, 40 19. Smrkolj Vera - - 22. 8 56, 40 1.029, 50 23. 885, 90 20. Ravnikar Dragica - - 12. 301, 40 496, 7 5 12.798, 15 21. Avbelj Franc 115.05 818, 70 17. 305, 20 5, 30 18. 244, 25 22. Capuder Franc 112, 10 492, 45 17. 036, 20 2. 813, 30 20. 454, 05 23. Birk Franc 27 6, 10 1.588,35 19.698,05 504, 35 22. 066, 85 24. Bratun Valentin 66, 00 522, 00 18. 373, 45 813, 45 19. 774, 90 25. Bregar Franc 211, 20 1. 461, 60 15. 002, 20 3, 00 16, 678, 00 26. Brinovec Mirko 381, 20 2.913,30 16. 804, 30 2, 00 20. 100, 80 27. Dragar Ivan 197, 45 1.462, 05 18. 464, 05 142, 50 20. 266, 05 28. Erminio Štefan 303, 60 1.252, 80 16. 361, 25 1.311, 05 19. 228, 70 29. Gotar Ivan 277,20 2. 088,00 16. 955, 00 o 00 1—< 19. 322, 00 30. Grabnar Rudi 219.55 1. 061, 05 19. 401, 50 974, 40 21.656, 50 31. Joger Ivan 171.60 522, 00 15. 718, 85 647, 55 17. 060, 00 32. Kosmač Iva 246, 80 557, 15 18.207,90 2. 904, 60 21. 916, 45 33. Kosmač Milan 12, 50 97, 35 17. 979, 40 1. 314, 00 19.403, 25 34. Kocjančič Andrej 330, 00 2. 296, 80 20. 082, 15 546, 75 23. 255, 70 35. Kocjančič Ivan 62, 65 496, 55 17.782, 10 1.252, 50 19. 593, 80 36, Kaplja Ivan 277, 20 2.192, 40 19.847,00 1. 629, 35 23. 945, 95 37. Kosmač Franc 198, 00 1. 148, 40 18. 296, 05 1.878, 35 21.520, 80 38. Kosmač Jože 19.80 196, 15 17. 013, 90 1. 180, 55 18.410, 40 39. Kovačič Janez 277, 20 2.088,00 18. 164, 90 392, 70 20. 922, 80 40. Kovič Ivan 233, 10 1.457, 70 14. 991, 80 4, 70 16. 687, 30 41. Kunaver Janez 113.65 1.066, 85 17.876, 05 - 19. 056, 55 42. Lavrač Maks 448, 80 2. 923, 20 17.378, 35 3. 498, 80 24. 249, 15 43. Levec Pavle 179, 00 1.366, 05 12. 069, 90 334, 15 13. 949, 10 44. Lunder Ciril 250, 80 1. 670, 40 18. 230, 85 179, 70 20. 331, 75 45. Majdič Anton 330, 00 2.610,00 23.508,30 645, 95 27.094, 25 46. Majdič Alojz 79, 20 313, 20 19. 135, 80 6. 638, 80 26. 167, 00 47. Majdič Nande 382, 80 2. 192, 40 19. 253, 95 1.406, 35 23. 235, 50 48. Mihelčič Filip 149, 70 948, 85 13.816, 95 - 14. 915, 50 49. Malin Anton 26, 40 208, 80 17.965, 85 19.45 18. 220, 50 50. Marolt Franc 39, 60 313, 20 24.242,85 15.464, 40 40. 060, 05 51. Majce Janez 180, 15 102, 50 18. 149, 25 439, 95 18. 871, 85 52. Mlakar Ivan 249, 05 1. 561, 80 18. 199, 50 199, 10 20. 209, 45 53. Mrčun Ciril 217,50 1.239, 35 18. 861, 60 382, 30 20.700, 75 54. Pergar Andrej 50, 25 400, 80 16.731, 25 224, 55 17.406, 85 55. Prestor Alojz 157.40 393, 30 18.909,50 1.525, 30 20. 985, 50 56. Prašnikar Albin 92, 40 313, 20 18.802, 60 1.889, 00 21, 097, 20 57. Ravnikar Jože 145, 20 1.148,40 17.742, 25 1.338, 30 20. 374, 15 58. Ribič Martin 250, 80 1. 670, 40 16. 869, 55 271, 20 19. 061, 95 59. Smrkolj Vinko 343, 20 1. 983, 60 19.522,20 1.293, 50 23. 142, 50 60. Strmljan Jože 66, 00 417,60 18. 879, 35 1.815, 15 21. 178, 10 61. Strmljan Franc 6, 65 52, 60 12. 354, 10 5, 95 12.419, 30 62. Sušnik Albin 66, 00 522, 00 16.874, 95 254.80 17.717, 75 63. Trdin Ivan 52, 80 417,60 14. 325, 20 146, 05 14. 941, 65 64. Vidergar Franc 198,00 1.566, 00 19.860, 00 547,00 22. 171, 00 65. Vidergar Jože 118.80 939, 60 18, 784, 60 638,10 20.481, 10 66. Vrečar Stane 211, 20 1.148,40 19. 825, 55 610, 75 21.795, 90 67. Vidergar Franc ml. 66, 00 208, 80 18. 032, 20 441, 95 18.748,95 68. Urbanija Marjan 39, 30 - 20. 362, 55 503, 10 20.904,95 69. Zajc Franc 152, 55 1.207,40 18. 935, 80 67 6, 70 20. 972, 45 70. Kos Jože 273, 35 102.95 14.404,05 1.40 14.781, 75 71. Mal Stane 13, 20 104, 40 18.501,90 598, 40 19.217,90 72. Rokavec Janez 45, 30 107, 55 6.097, 65 5, 30 6. 255, 80 73. Kosmač Anton - - 7. 178, 50 488,50 7. 667, 00 74. Kocjančič Jože - - 5. 250, 75 117.05 5. 367,80 75. Mrčun Andrej - - 15.497, 15 1.617. 30 17. 114, 45 7 6. Mal Janez - - 15. 617, 45 780.15 16, 397, 60 77. Stegnar Stane - - 14. 026, 40 467, 55 14.493, 95 PREVOEBJSŠTV^ Zap štev Priimek in ime skupni staž staž v podjetju redno delo nadurno delo Skupaj OD 1. Gragorič Davorin 397, 70 2. 829, 85 22. 204, 75 987,90 26. 420, 20 2. Moneta Ivan 237, 60 1.461, 60 26. 226, 60 230, 60 28. 156, 40 3. Otolani Ivan 257,55 1.416, 15 24. 199, 30 706. 20 26. 579, 20 4. Rad o nov V' Milan 175, 35 925, 85 22. 581, 85 189.35 23.872, 40 5. Malin Ivan 316, 80 2. 505, 60 18. 942, 15 228.40 21.992, 95 6. Majdič Ivan 248.95 1. 974, 65 21.647, 75 619, 65 24.491, 00 7. Grilj Rajko 224,40 1.357, 20 21. 079, 60 88, 70 22.749, 90 8. Kovič Janez 132.00 1.044, 00 26. 052, 60 206, 20 27.434, 80 9. Učakar Franc 51, 35 205, 35 17.357,90 507, 40 18.122, 00 10. Kovačič Milan - - 17. 859, 95 837,05 18. 697, 00 11. Oražem Franc 158.40 1.044, 00 22. 371, 00 620, 30 24. 193, 70 12. Klopčič Martin 250, 80 1.670, 40 24.407,80 10.608,10 36. 937, 10 13. Biaggio Edo 39, 60 208, 80 19. 135, 95 661, 75 20. 046, 10 IHAN ZaP. Priimek in ime štev. skupni staž v staž podjetju redno nadurno delo delo Skupaj OD 1. Jerman Jože 501, 60 2. 505, 60 31. 651, 50 1.795, 15 36.453, 85 2. Lunar Niko 330, 00 2. 192, 40 22.744, 85 315, 25 25. 582, 50 3. Paternoster Ivanka 264, 00 2. 088, 00 16. 992, 90 - 19. 344, 90 4. Banko Vera 132, 00 1.044, 00 30. 015, 20 241.95 31.433, 15 5. Flis Jože 211,20 1.044, 00 26. 592, 75 513, 80 28. 361, 75 6. Štiftar Zvone 105, 60 835, 20 25. 958, 30 - 26.899, 10 7. Ivačič Irena 145, 20 626, 40 26. 491, 50 1. 115, 20 28.378,30 8. Pajer Ivanka 343,20 1. 774, 80 21. 196, 35 2.446, 30 25.760, 65 9. Pogačnik Anton 369, 60 2.714, 40 25.033, 60 617, 80 28. 735, 40 10. Lunar Jože 356, 40 2. 818, 80 24.718, 00 1.287,80 29. 181, 00 11. Pogačnik Franc 409, 20 2. 610, 00 28. 767, 50 900, 75 32, 687, 45 12. Urbanija Anton 171, 60 1.252, 80 22.846, 80 1.727,25 25.998,45 13. Limovšek Boris 171, 60 1.148,40 23.017,45 232, 65 24. 570, 10 14. Jeretina Slavko 264, 00 626, 40 26.117,65 5. 122, 25 32. 130, 30 15. Ložar Ani 237, 60 1.357,20 19.368,20 2. 568, 85 23. 531, 85 16. Bergant Marija 52, 80 417.60 19. 034, 80 345, 05 19.850, 25 17. Sušnik Martina 316, 80 1.566, 00 17. 361, 95 85 5, 00 20. 099, 75 18. Goropečnik Franc 264, 00 2. 088, 00 22. 213, 35 668, 25 25. 233, 60 19. Loboda Anton 250, 80 1. 983, 60 21.813, 05 6. 960, 80 31.008,25 20. Peterka Franc 264, 00 1.879, 20 17. 430, 40 - 19. 573, 60 21. Rožič Franc 277, 20 2. 088, 00 16. 311, 15 606, 95 19. 283, 30 22. Kavka Vinko 230, 50 1. 878,60 18. 738, 30 213, 80 21.061, 20 23. Hribar Ivanka 250, 80 1. 566, 00 21. 526, 40 3. 150, 35 26.493, 55 24. Kavka Marko 237, 60 1.879, 20 18. 063, 55 2. 305, 70 22.486, 05 25. Anžič Anton 264, 00 2. 088, 00 19. 169, 75 607, 60 22.129,35 26. Škrbec Jože 303, 60 1. 566, 00 18. 589, 65 - 20.459, 25 27, Karo Maks 237, 60 1. 357, 20 20.729, 55 621, 70 22. 946, 05 28. Urbanija Jože 356, 40 2. 296, 80 19. 322, 45 5. 549, 55 27. 525, 20 29. Grojzdek Marjan 237,60 1.879, 20 18. 157, 95 1.257,10 21.531, 85 30. Vidmar Ivanka 316, 80 1. 252, 80 18. 250, 60 1. 491, 00 21.311, 20 31. Roš Ančka 198,00 1. 148, 40 18.528,25 868, 00 20.742,65 32. Pavovec Miha 224, 40 1. 148, 40 17. 694, 90 2. 968, 25 22, 035, 95 33. Končar Miha 198, 00 1. 566, 00 17.617,80 305, 75 19. 687, 55 34. Gašperlin Janez 211, 20 1. 148, 40 18. 945, 70 - 20. 305, 30 35. Lunar Marija 290, 40 1.148,40 14. 157, 65 164,05 15. 760, 50 36. Pe terka Karol 369, 60 939, 60 20. 858, 00 1.795, 95 23. 963, 15 37. Majdič Jožica 145, 20 939, 60 18. 982, 10 1. 533, 20 21.600, 10 38. Bogataj Ivan 391, 00 798, 05 16. 106, 90 87, 35 17. 383, 30 39. Cajhen Franc 105, 60 835, 20 19. 926, 25 1. 318, 50 22. 185, 55 40. Kralj Marija 171.60 730, 80 17. 592, 95 811, 75 19. 307, 10 41. Poljanšek Jože 305, 00 683, 3 5 20. 866, 00 6.742, 45 28. 596, 80 42. Hafner Janez 175, 45 495. 55 18.731, 95 5. o55, 25 24.458,20 43. Kokalj Franc 52, 80 417, 60 17. 629, 95 1.440, 75 19. 541, 10 44. Smodiš Emil 224, 10 337,55 26. 921, 55 2.470, 80 29.954,00 45. Rusjan Florjan 239.40 329. 15 19. 323, 90 314, 00 20. 206, 45 46. Sojer Franc 79, 20 313, 20 17.569, 25 983, 20 18. 944, 85 47. Gostinčar Jože 158, 50 1.253,55 16. 596, 65 777, 05 18.785, 75 48. Pogačnik Marko 332, 80 2. 530, 90 18.776, 70 - 21. 640, 40 49. Dimc Marija (ml. ) 13. 20 104, 40 15. 085, 05 - 15. 202, 65 50. Rožič Anica 224, 40 1.774, 80 18. 360, 30 - 20. 359, 50 51. Mežnar Štefka 224, 40 1.774, 80 18. 355, 85 - 20. 355, 05 52. Lunar Marjan 182, 55 1.168,60 15. 039, 95 121.05 16. 512, 15 53. Trček Marjan 277,20 1. 879, 20 13.474, 30 - 15. 630, 70 54. Vidmar Feliks 369, 60 1.879, 20 19. 568, 50 604, 90 22.422, 20 55. Kokalj Alojz 235, 90 1. 332, 35 15.465, 75 - 17.034,00 56. Bogataj Francka 180.50 1. 046, 45 18. 073, 70 176, 00 19.476, 65 57. Kordež Erika 139, 95 905, 55 16. 521, 20 - 17. 566, 70 58. Bračko Justi 118.80 208, 80 16.894, 75 - 17.222,35 59. Gregorin Ivanka 51, 30 405, 50 16. 972, 60 - 17.429, 40 60. Prebil Dragica 26, 40 208, 80 14. 666, 25 303,50 15. 204, 95 61. Zaburnič Djordje 233, 70 - 11.958, 05 29, 75 12. 221, 50 62, Dimc Marija 92, 40 730, 80 13. 661, 40 - 14.484, 60 63, Cerar Martin 65, 50 414, 55 30. 346, 00 502, 95 31. 329, 00 64. Pirc Janez 84, 60 585, 30 16.758, 60 - 17.428, 50 65. Gašperlin Anica 67, 80 535, 95 22. 263, 25 248, 80 23. 115, 80 66. Dimc Vinko 101, 95 705, 50 19. 070, 45 879, 40 20.757,30 67. Lunar Ivan - - 8.424, 25 - 8.424, 25 sprejemanje pravilnika o izumih, tehničnih izbolšavah in koristnih predlogih Ker je leto 1975 leto inovacij želimo tudi v našem podjetju prispevati svoj delež za uspešnost tega programa. Smatram, da imamo tudi v našem podjetju strokovno dovolj sposobne delavce na delovnih mestih, kateri bi s svojimi inovacijskimi predlogi prispevali k uspešnosti reševanja tehničnih problemov, ki se pojavljajo v proizvodnih postopkih. V podjetju je bila ustanovljena strokovna komisija, ki je s pomočjo podjetja za napredek in inovacije izdelala pravilnik, po katerem se obravnava vsak inovacijski predlog. Na prvi seji, dne 27.6. t.l. je strokovna komisija obravnavala in sprejela ta pravilnik, ter ga dala v potrditev delavskemu svetu in zborom delovnih ljudi, ki sta ga potrdila na sestanku 18.7.1975.. Da bi bil pravilnik bližje vsakemu članu naše delovne skupnosti ga bomo v celoti objavili v tej številki našega časopisa. Upamo, da bomo s tako izčrpnimi pojasnili vzbudili pri članih našega kolektiva zanimanje za tehnološke izboljšave v proizvodnji naših obratov. Kaj obsega inovacijski proces? Inovacijski proces predstavlja opis raziskovalno razvojnega procesa neke tehnične rešitve od nastajanja ideje do realizacije. Cilj inovacijskega procesa je doseganje določenih ekonomskih rezultatov. Inovacijske procese delimo v: 1. Nastanek ideje 2. Obdelava ideje in projektiranje 3. Izdelava in raziskava prototipa 4. Zaščita iznajdbe 5. Izdelava ekonomske opravičenosti 6. Redna proizvodnja 7. Plasma na tržišču 1. Nastanek ideje To je začetna faza nastanka ideje inovacijskega procesa. Ideja se ustvari pri nekem novem znanstvenem ali tehničnem odkritju kakoftudi s kombinacijo že obstoječih tehničnih dosežkov z dopolnitvami, ki bodo izboljšale že obstoječo tehnološko rešitev. Ideje se porajajo pri ljudeh, ki dobro poznajo področje tehnike kakor tudi znanstvenih delavcih. 2. Obdelava ideje Druga faza inovacijskega procesa obsega proučevanje ideje in njeno realizacijo. Upoštevati moramo, da je pri selekciji inovacijskih idej manjša škoda pri sprejetju slabe ideje, kot če se odbije dobra. Zato je za določanje o selekciji idej potrebno poznati zakonitosti, ki obstajajo v tem področju. 3. Izdelava in raziskava prototipa Izdelava koncepcije in projektiranje se v tej fazi prenese na papir in pripravi vse potrebno za nadaljno razsodbo tehnične rešitve. Ta faza tudi zahteva večje investicijsko vlaganje. Zaradi nerazumevanja vodilnih ljudi v podjetjih za finansiranje novacijskih idej ostane cca 5o % nerealiziranih, kar je velika škoda za naše gospodarstvo, ki doma uresničljive zamisli kupuje v tujini. 4. Zaščita iznajdbe Pravna zaščita iznajdbe daje monopol nosilcu iznajdbe in predstavlja osnovno sredstvo s katerim se ščiti določena prednost v konkurenčnem boju. Na-žalost je bila dosedaj posvečena premajhna pozornost novatorstvu, zato je ostala marsikatera tehnična rešitev pravno nezaščitena. 5. Raziskava ekonomske upravičenosti Tehnološka rešitev mora biti tudi ekonomsko opravičena. Treba je raziskati tržišče in psihološko pripravljenost kupca za vključitev novega proizvoda v tehnološki proces. Na osnovi teh raziskav in informacij lahko pričnemo z redno proizvodnjo novega proizvoda. Zaradi nezadostno razvitih služb za raziskavo tržišča je rizik proizvodnje novega artikla dosti večji. 6. Redna proizvodnja V redni proizvodnji novega artikla se mora posvečati velika pozornost tehnološkim in konstrukcijskim izpopolnitvam vse do maksimalnih možnosti. 7. Plasma na tržišču Zadnja faza opravičuje inovacijsko vlaganje v inovacijski proizvod, kar se kaže v sprejetju proizvoda na tržišču. Posebno vlogo pri tem imajo uslužbenci prodajno reklamne mreže. Proizvodnja novega artikla oz. tehnologije doseže v določenem času. svoj vrh, nakar se kaže tendenca upadanja povpraševanja, zato je treba iskati nove tehnološke in znanstvene ideje. Ivan Jurkošek, dipl.ing. "TERMIT" Domžale PRAVILNIK O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN KORISTNIH PREDLOGIH Domžale, dne 18.7.1975. VSEBINA Stran I. Splošne določbe 1 II. Organi, ki obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge 5 III. Postopek za prijavo in uveljavljanje predloga 11 IV. Postopek za cenitev koristnosti in uporabnosti predlogov 14 v. Določanje odškodnine in dodeljevanje nagrad in priznanj 19 VI. Druge pravice in dolžnosti predlagateljev in podjetja 25 VII. Ugovori in pritožbe 27 VIII. Posebne in prehodne določbe 28 V smislu predpisov zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list SFRJ, št. 44/6o), določil statuta podjetja "TERMIT" Domžale in določb pravilnika o osebnih dohodkih, je sprejel Delavski svet podjetja na predlog Poslovnega odbora po predhodni obravnavi članov delovne skupnosti na svojem 11. rednem zasedanju, dne 18.7.1975. naslednji PRAVIL NIK o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. I. SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1. Namen in nalogo,tega pravilnika je, da se v podjetju določi postopek in pogoje za preizkus ter uporabo izumov (patentov), tehničnih izboljšav in ostalih koristnih predlogov ter postopek in način določanja odškodnine za izume oziroma nagrade za tehnično izboljšavo in koristne predloge. Podjetje je poslovno zainteresirano razvijati inovacijsko dejavnost, to je pridobivati izume, tehnične izboljšave in koristne predloge članov te delovne skupnosti in tudi od delavcev, ki niso zaposleni pri tem podjetju. Zato se inovacijska dejavnost v podjetju razvija kot del redne dejavnosti, ki je sestavni del njegovih proizvodnih in razvojnih načrtov. Organizacija in programiranje te dejavnosti je urejeno s posebnimi samoupravnimi in upravnimi akti. Vsak član delovne skupnosti, ne glede na katerem delovnem mestu dela, kot tudi druge osebe izven delovne skupnosti lahko predlagajo podjetju izume, teh ničnp izboljšave in koristne predloge, katerih namen je pospeševanje in izboljševanje (izpopolnjevanje) osnovne dejavnosti podjetja v okvirih njegove registracije. Pri tem delu morata obe strani, tj. podjetje in avtorji tehničnih inovacij upoštevati veljavne predpise zakona o patentih in tehničnih izboljšavah, določbe statuta in drugih samoupravnih aktov podjetja ter tega pravilnika, upoštevajoč pri tem gospodarski efekt in ekonomičnost take pridobitve za podjetje. Pri tern se mora pristojni organ v podjetju pravočasno ( v predpisanem roku) izjaviti ali sprejema v postopek predlagano tehnično inovacijo, oz. ali jo odklanja. Namen in naloga tega pravilnika je zlasti, da spodbuja vse člane delovne skupnosti podjetja k vsestranskemu iskanju boljših delovnih pogojev in ustvaritev v delovnem procesu in s tem k odkrivanju ter uvajanju novih rešitev določenega tehničnega problema, k racionalnejši uporabi sredstev dela in sredstva za delo,tehničnih sredstev in tehnoloških in drugih delovnih postopkov s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljše izkoriščanje strojev in naprav, materiala in surovin, boljša organizacija in kontrola proizvodnje, boljše poslovanje ter boljša varnost pri delu. Člen 2. V tem pravilniku so zato določa naslednje: 1. organe, ki obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, 2. postopek za pridobitev izuma in priznavanje izboljšav, 3. postopek za cenitev koristi in uporabnosti izuma, tehnične izboljšave in koristne predloge, 4. postopek za določanje odškodnin in nagrad in posebnih priznanj, 5. pravice in dolžnosti izumiteljev kakor tudi avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter njihovih koristnikov. Člen 3. Izum pomeni novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v dejavnost podjetja in, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pridobitev patenta. Po obstoječih predpisih in določbah tega pravilnika pomeni izum novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega vprašanja oz. tehničnega problema in se da uporabiti v osnovne dejavnosti podjetja. Novost pomeni, da se izum prvič uvaja v podjetju in da takšna uporaba ni po zakonu izključena. 3 Za tehnično izboljšavo se v smislu tega pravilnika šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in boljša tehnična varnost dela. Za take tehnične izboljšave ne veljajo: 1. predlogi za izboljšave organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranje ter organizacijskih ukrepov na področju prometa, blaga in storitev, 2. predlogi strokovnih sodelavcev v znanstvenih raziskovalnih institutih in kon strukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke po stopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci v okviru svojih rednih službenih nalog, 3. predlogi, ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacijskih enot oz. organizacij z bolj razvito tehniko ali iz strokovne literature. Predlogi pod 1 do 3 tega člena se lahko smatrajo za koristne predloge v smislu določil 5. člena tega pravilnika. Člen 5. Koristni predlogi so inciativni predlogi posameznikov, ki pomenijo racionalnejšo rešitev ali izvajanje katerekoli funkcije v podjetju in se v smislu predpisov zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne štejejo za izum ali tehnične izboljšave in sicer: 1. predlogi, ki niso tehničnega značaja, temveč se nanašajo zlasti na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter na organizacijske ukrepe na področju prometa blaga in storitev, 2. predlogi, ki niso izvirni, temveč pomenijo le prenos tehničnih izkušenj in dognanj drugih podjetij ali iz strokovne literature, 3 . predlogi strokovnih sodelavcev v znanstvenih raziskovalnih institutih in konstrukcijskih birojih, ki se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci pri izvrševanju svojih rednih službenih nalog, kolikor presegajo pričakovanja izdane jim naloge oziroma njihove redne zadolžitve. 4 Za predlagatelja izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, se šteje tista oseba, ki je dejansko neposredno samostojno ustvarila določene pogoje za pridobitev pravice do izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Člen 7. Ta pravilnik se uporablja obvezno pri vseh izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ustvarjenih v podjetju. Za take se štejejo: 1. če je prišlo do njih v času ustvaritve, ko je bil izumite-lj ali avtor v delovnem razmerju s podjetjem, oz. v neposredni zvezi z njegovim delom v podjetju, 2. če je prišlo do njih ustvaritve v šestih mesecih po poteku delovnega razmerja med izumiteljem oz. avtorjem in podjetjem v neposredni zvezi z njegovim prejšnjim strokovnim delom v podjetju, 3. če je prišlo do njih ustvaritve po nalogu podjetja z njegovimi sredstvi, ne glede na to, kje in kdaj so bili ustvarjeni oz. uvel javi jeni. Za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki niso bili ustvarjeni v podjetju v smislu določb tega člena, veljajo v takem primeru predpisi zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ter drugi zakonski predpisi in splošni akti podjetja, ki urejajo te pravne norme in odnose. Člen 8. Pri izvajanju določb tega pravilnika se uporabljajo predpisi zakona o patentih in tehničnih izboljšavah in drugi tozadevni veljavni predpisi, določbe statuta podjetja in pravilnika o delitvi osebnega dohodka kot drugi splošni akti podjetja. Če so določila v tem pravilniku v nasprotju z zakonom ali statutom, velja zakoniti predpis zakona oziroma določilo statuta podjetja. Če v pravilniku ni tozadevnega določila, se uporablja predpise zakona oz. določba statuta ter pravilnika o delitvi osebnega dohodka kot tudi drugih splošnih aktov podjetja. - 5 II. ORGANI, KI OBRAVNAVAJO IZUME, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN KORIST-.NE PREDLOGE. Člen 9. V tem pravilniku sta določeni dve vrsti organov, ki obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge in sicer organe upravljanja in strokovne organe. Člen lo. Organi upravljanja odločajo najprej o potrditvi prijave oz. o predlogu za pridobitev pravic uporabe izuma oz. tehnične izboljšave in pozneje po priznanju patenta, tehnične izboljšave oz.koristnega predloga o višini odškodnine za pridobitev oz. za odkup tehnične izboljšave oz. koristnega predloga, izuma, če predlagatelj to zahteva. Ti organi so: a. Delavski svet podjetja, ki odloča za podjetje za vsak izum, o tehnični izboljšavi oz.koristnem predlogu, ki je izredne važnosti za vsa podjetja, b. Delavski svet obrata za izum, tehnično izboljšavo oz. koristni predlogi, ki so važni za posamezni obrat, c. Poslovni odbor podjetja, ki sprejema predloge strokovne komisije za izume, tehnične izboljšave ali koristne predloge glede posameznih predlogov in odločitev DS podjetja oz. DS obrata glede tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, d. Direktor podjetja, ki sklepa sporazume oz. pogodbe z izumiteljem, s predlagateljem tehnične izboljšave po postopku in na način, ki je določen po zakonu in po določbah tega pravilnika in to na podlagi odločitve oz. sklepa DS podjetja. Člen 11. Strokovni organi, ki sprejemajo predloge predlagateljev glede izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov in jih predlagajo organom upravljanja v končno odločitev so: 6 a. Poslovni odbor podjetja b. strokovna komisija za inventivno dejavnost podjetja c. vodja oddelka ali enote oz. prvi pristojni predlagateljev predpostavljeni d. individualni izvršilni organi obrata (tehnič.vodja obrata), na katero se nanaša predlog oz. v kateri naj bi se izum oz.tehnična izboljšava oz. koristni predlog uspešno izvedla. Člen 12. Strokovna komisija oz. strokovne komisije pri DS imajo naslednje pristojnosti : 1. strokovno preverja predlog izuma, tehnične izboljšave oz. koristne predloge, ki še niso osvojeni oziroma izvedeni, 2. ocenjuje strokovnost in tehnično koristnost že osvojenih ali izvedenih predlogov in ugotavlja, če so predlogi storitve zadosten pogoj za priznanje odškodnine, 3. ugotavlja in preverja pričakovani ali praktično izkazani ekonomski us peh po načelih gospodarske pomembnosti, smotrnosti, komercialnega učinka, obsega možnega izkoriščanja, kakor tudi glede na druge odločilne okoliščine , 4. izdela predlog o sprejemu oz. zavrnitev izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga, kakor tudi o predlogu za priznanje, oz. odklonitev odškodnine za storitve, 5. opravlja vsa druga strokovna dela v smislu določb tega pravilnika in predpisov zakona, če niso dana v pristojnost višjim organom. Člen 13. Avtor predloži predlog tehnične inovacije tehničnemu sekretarju, tajniku komisije za inventivno dejavnost v podjetju, ki je dolžan o tem obvestiti zainteresirane upravne službe ter zahtevati od njih strokovna mišljenja, na to pa predmet predati v na dal j no obdelavo. Kopijo predloga preda avtor nadrejenemu vodji oddelka, oziroma tehničnemu vodji obrata. Prijavitelj prijavlja svoj predlog izuma oz. izum, tehnično izboljšavo in koristni predlog na predpisanem obrazcu kot je to določeno v členu 15. tega pravilnika. Odgovorna oseba v podjetju mora prijavitelju potrditi prejem inventivnega predloga na posebnem obrazcu potrdila. Na tem potrdilu mora biti navedeno ime in priimek prijavitelja,naslov izuma, tehnične izboljšave, oz. koristnega predloga. Prijavitelj mora prijaviti svoj inventivni predlog tudi tehnični vodji obrata v primeru, če zajema njegov predlog strokovno zanimivost in novost področja obrata oz. če je ta njegov predlog vsebovan kot rešitev strokovnega problema za vse podjetje. V tem primeru, kot je to tudi že določeno v členu 15. tega pravilnika pošlje tehnični vodji obrata prijavo predloga izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga strokovni komisiji pri DS, če pa je predlog izredne važnosti za vse podjetje, predlog direktorju, ki predloži predlog Poslovnemu odboru, ki po tem ureja ves nadaljni postopek v zvezi s sprejeto prijavo. Prijavitelj lahko pošlje svoj inventivni predlog priporočeno po pošti na naslov podjetja in se računa kot dan prejema prijave predloga, ko je bila prijava vpisana in registrirana v vložišču podjetja. •Člen 15. Tehnični vodja obrata v svoji pristojnosti sprejema pismene predloge predlagateljev izumov, tehničnih izboljšav oz. koristnih predlogov in jih predloži skupaj s svojim strokovnim mnenjem glede koristnosti, ekonomičnosti in predlaga strokovni komisiji pri DS, če je predlog izredne važnosti za obrat oz. pošlje predlog Poslovnemu odboru, če je predlog koristen za vse podjetje. Člen 16. Strokovno komisijo za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, pri DS podjetja imenuje DS podjetja izmed tehničnih gospodarskih, pravnih in komercialnih strokovnjakov v podjetju. Komisija šteje tri do pet članov in je njena mandatna doba dve leti. Komisija razpravlja in odloča na sejah. Za sklepčnost je potrebna dve-tretinjska večina in sklepa se z nadfflovično večino vseh članov. V posameznih sporih ali strokovno zelo zahtevnih zadevah lahko komisija pozove k sodelovanju se strokovnjake v podjetju oz. strokovnjake izven podjetja, lahko pa tudi pritegne k obravnavi, strokovnjaka izvedenca po spisku izvedencev pri pristojnem gospodarskem sodišču. Predlagatelje oz. njihove pooblaščence je treba vselej poklicati na sejo strokovne komisije, če se razpravlja o njihovih predlogih. Vabilo za sejo strokovne komisije mora vsebovati navedbo vseh posameznih predlogov, ki se bodo na seji obravnavali in imena vseh sodelujočih članov in izvedencev. Vabila se mora dostaviti vsem udeležencem postopka vsaj pet dni pred sejo. Prijavitelj predlaga oz. njegov pooblaščenec ima pravico zahtevati, da se njegove izjave oz. pripombe vnesejo v zapisnik in zahtevati, da se jim dostavi del zapisnika, ki obravnava njegov predlog in to najkasneje v roku 8 dni po seji. Če je več izumiteljev oz. avtorjev, imajo pravico vsi, da se udeležijo obravnave. Lahko pa določijo izmed sebe ali iz vrst delavcev podjetja skupnega zastopnika, ki ga lahko pred obravnavo zamenjajo oz. odpokličejo. Člen 17. Strokovna komisija mora imeti praviloma tajnika komisijo, ki ga imenuje direktor podjetja. Tajnik komisije mora imeti tako strokovno kvalifikacijo, da lahko uspešno opravlja delo v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami in koristnimi predlogi. Delo tajnika je naslednje: 1. sprejema in evidentira prijave za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, 2. izdaja potrdila o prejetih prijavah oz.predlogih, 3. izbira potrebno dokumentacijo in jo predlaga strokovni komisiji, 4. vodi zapisnike o delu komisije, 5. opravlja administrativna in druga dela v smislu določb tega pravilnika in po navodilih komisije, prijava predlogov na upravne organe in strokovne službe, 6. daje naloge za izplačilo zaščitnih taks za izume last podjetja, 7. sestavlja predloge za sklepanje pogodb z izumitelji oz. drugimi predlagatelji , 8. sestavlja sezname in statistične preglede o sprejetih predlogih in sprejetih patentnih listinah doma in v inozemstvu, 9. skrbi in vodi kontrolo, da se sprejeti izumi čimbolj koristno uporabljajo za podjetje, 10. skrbi za eventuelno oddajo licenc drugim podjetjam doma in v inozemstvu. Člen 18. Organi upravljanja odločajo na svojih sejah ob pogojih in na način kot je to določeno v statutu podjetja. Pri njihovem delu lahko prisostvuje tudi izumitelj oz. predlagatelj tehnične izboljšave oz. koristnega predloga. Organ upravljanja razpravlja na seji o poročilu strokovne komisije. Poročilo komisije se obravnava na seji samoupravnega organa kot uvod v obravnavo in se mora v odločitvi oceniti tudi stališče in predlog strokovne komisije, ki ga vsebuje njeno poročilo. Vendar organ upravljanja ni vezan na stališče in predlog strokovne komisije, je pa dolžan v obrazložitvi svojega sklepa navesti razloge zaradi katerih je odločil drugače. Člen 19. če odloča organ upravljanja na drugi stopnji o ugovoru kot pritožbeni organ je treba vso zadevo predložiti najprej ustreznemu organu, ki je prvi odločal, da se izjavi o ugovoru oz. o svoji odločitvi, ki je povod za ugovor izumitelja oz. predlagatelja. Organ upravljanja, ki je prvi odločal, sme na podlagi ugovora spremeniti oz. dopolniti prvotno odločitev in se to šteje za novo odločitev tega organa. : ! Člen 2o. Za vsak organ po tem pravilniku velja pri odločanju načelo nepristranosti in neodvisnosti. lo Pri tem odločanju pa je potrebno skrbeti, da so temeljito in zanesljivo ugotovljene vse odločilne okoliščine. Najvažnejša naloga vsakega organa je, da se ugotovi materialna resnica in da je vsaka odločitev v skladu z zakonskimi predpisi, določbami ?sta-tuta podjetja in z določbami tega pravilnika. Člen 21. Prizadete osebe ne morejo glasovati pri sprejemanju sklepov strokovne komisije. Za izumitelja oz. avtorja se prizadetost vedno predpostavlja že na podlagi tega pravilnika, medtem, ko se prizadetost drugih oseb kot članov organa ali udeležencev postopka posebej uveljavlja in se naprej odloča na seji zadevnega organa o morebitni izločitvi, če bi bila zahtevna. Člen 22. Če zaradi ugotovljene prizadetosti članov komisije ta ni sposobna odločati, je treba takoj poskrbeti za njeno izpopolnitev po postopku, kot je to določeno za imenovanje njenih članov. Vendar novo imenovanje člana ne pomeni trajnega odpoklica prejšnjega člana, če ni v sklepu izrečeno tako določeno. Ko je zahtevana izločitev zaradi prizadetosti, a prizadetost ni zanesljivo dognana, lahko prizadeti soodloča o zahtevi za izločitev in sodelovanje v postopku tega organa, dokler prizadetost ni dokončno ugotovljlena. Če se v nadaljnem postopku ugotovi, da so utemeljeni razlogi za izločitev na podlagi ugotovljene prizadetosti, je to razlog za odpravo dosedanjih odločitev oz. za uvedbo novega postopka, kot to zahtevajo odločilne okoliščine. Člen 23. Prizadetost člana organa upravljanja ne vpliva na sklepčnost zadevne seje. Če je prizadetost ugotovljena in so dani razlogi za izločitev in je prizadeti član organa upravljanja glasoval, se glede tega člana ne šteje pri ugotavljanju potrebne večine za sprejeti sklep. Če zaradi tega tak sklep ne velja, se glasovanje ponovi, oz. se v utemeljenih primerih ves postopek obnovi. Za ukrepe in odločitve glede na izume ali tehnične izboljšave in koristne predloge, ki so po zakonu prepuščeni organom izven tega podjetja, se pristojnost takih organov presoja po zakonu. V takem primeru se določbe tega pravilnika uporabljajo samo, če se sprejemajo sklepi oz. odločitve, ki so odvisni od organov podjetja. Določbe tega pravilnika se uporablja v celoti za one koristne predloge, za izume in tehnične izboljšave le v primeru, če se je izumitelj ali avtor tehnične izboljšave izjavil, da je pripravljen za svoj izum oz. za tehnično izboljšavo skleniti s podjetjem sporazum oz. pogodbo po določbah tega pravilnika. III. POSTOPEK ZA PRIJAVO IN UVELJAVLJANJE PREDLOGA Člen 25. Prijava izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora vsebovati opis predloga oz. načrte, ter listine in dokaze dokumentacije o uporabnosti, koristnosti in pomembnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga ter druge listine, ki so pomembne za ocenitev koristnosti in uporabljivosti. Pristojna strokovna komisija lahko zahteva od prijavitelja, da predloži še dokazilne listine, s katerimi razpolaga ter predloži strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni za uporabo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Če prijavitelj tega ne stori si strokovna komisija sama priskrbi potrebne podatke in se potem kasneje upošteva pri ocenjevanju deleža izumitelja ali avtorja. Prijavitelj je dolžan navesti tudi ev.vire, ki so mu služili kot osnova za sestavo predloga. Če prijavitelj takih podatkov ne navede in jih zamolči, . nosi polno odgovornost za event. posledice. Člen 26. Če izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog prijavlja več članov delovne skupine podjetja, je treba, da so v prijavi navedena imena in priimki vseh izumiteljev oz. avtorjev ter njihov naslov kot tudi odstotni delež vsakega posameznika. V nadaljnem besedilu tega pravilnika se obravnavajo vsi taki skupni izumitelji oz. avtorji kot "izumitelj" ali "avtor". Člen 27. Prijavitelj, ki hoče ohraniti anonimnost, pošlje predlog priporočeno po pošti v zaprti kuverti na naslov pristojne strokovne komisije pri DS, Poslovnemu odboru podjetja neposredno. Predlog označi s šifro, ki je dešifrirana v posebni kuverti, na kateri navede naslov strokovne komisije in svojo šifro. Na listku v kuverti navede svoje osebne podatke, ki kasneje omogočajo ugotoviti, kdo je predlagatelj. Ovitek s predlogom pristojno odpre strokovna komisija, ko prične obravnavati tako prispele predloge. Ovojnica s šifro se zapečati, če še ni zapečatena in se shrani v arhiv strokovne komisije do njene odločitve o samem predlogu. Prijavitelj sme vsak čas med postopkom izjaviti svojo identiteto pristojni strokovni komisiji, ki jo v tem svojstvu vnaprej obravnavana. Če v ovojnici s šifro ni podatkov o predlagatelju sprejetega predloga, pozove strokovna komisija neznanega predlagatelja z objavo v podjetju ali časopisju, da v določenem roku predloži svoje osebne podatke. Če se predlagatelj zglasi, mora dokazati svojo identiteto glede na vsebino samega predloga. V primeru, da mu tak dokaz ne uspe ali, če se sploh nihče ne odzove na poziv v določenem roku se predlog kljub temu upošteva, oziroma uporabi, odpade pa plačilo odškodnine. Člen 28. Poedini sodelavec ali grupa sodelavcev v podjetju ali obratu lahko sklene s pristojnim organom, ki ga določi strokovna komisija, oz. delavski svet pismen inovatorski dogovor za reševanje določenega problema ali naloge, na katerem je podjetje oz. obrat posebno zainteresirano. Tak inovatorski dogovor mora vsebovati osnovne pogoje, pod katerimi bodo sodelavci skušali najti primerno novo tehnološko rešitev za postavljeni problem. Člen 29. Izumitelj oz. avtor tehnične izboljšave ima pravico zahtevati sklenitev pogodbe glede izkoriščanja in odškodnine za izum, za tehnično izboljšavo v smislu predpisov zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ter na podlagi določb tega pravilnika. Člen 3o. Izumitelj ima pravico zahtevati, da sklene s podjetjem pogodbo o rg ego vem deležu odškodnine v primeru prisilne licence ali če sklene podjetje pogodbo z drugim podjetjem pogodbo o izkoriščanju patenta. Člen 31. Avtor koristnega predloga ima tudi pravico skleniti s podjetjem pogodbo o njegovem izkoriščanju, ugotavljanju koristi in o izplačilu določene višine odškodnine. Člen 32. Ko prejme pristojna strokovna komisija prijaviteljev predlog z obrazložitvijo pristojnega vodja ali vodje strokovne službe oz. direktorja, mora takoj pričeti obravnavati dospeli predlog, najkasneje pa v roku desetih dni po prejemu predloga. Predlog mora strokovna komisija vsestransko analizirati in ga s svojo obrazložitvijo predložiti v dokončno odločitev pristojnemu organu upravljanja. V svojem predlogu pri izumih mora komisija točno obrazložiti, ali se naj predlog izuma predlaga in sprejme samo za tuzemstvo ali naj se predlog prijave upošteva tudi na druge države in za katere. Avtor izuma je dolžan nuditi pomoč pristojni službi podjetja, da podjetje izum pravočasno in pravilno prijavi pri zveznemu zavodu za patente ali pri inozemskih patentnih zavodih. V kolikor avtor ni pripravljen sodelovati pri prijavi, pridobi podjetje s tem pravico, da samo zaščiti novo tehnično rešitev. Člen 33. Pristojni organ upravljanja mora potem na svoji seji odločiti ali je podjetje zainteresirano, da v svojem imenu kot predlagatelj predloži v obravnavo predloženi osnutek izuma pristojnemu upravnemu organu Zveznemu zavodu za patente v Beogradu. Na podlagi tega sklepa petem podjetje kot predlagatelj prevzame v svoje plačilno obvezo vse stroške za prijavo predloga patenta in stroške za izpo-slovanje izdaje ustreznih patentnih listin. Rok od prejema predloga izuma oz. tehnične izboljšave do vložitve predloga patentne prijave sme trajati največ do tri mesece. Člen 34. Pristojni organ upravljanja mora v svojem sklepu točno določiti kako in v katerem obsegu sprejme predlog prijave izuma oz. tehnične izboljšave, posebno še ali se izvede prijava samo v tuzemstvu ali tudi v drugih državah. To velja posebno iz razloga, da se predhodno v postopku ugotovi važnost predlaganega predloga izuma oz. tehnične izboljšave, ker so precej visoke zaščitne takse za take prijave in za-varovanje pravic patenta v tujih državah. Člen 35. C e se pristojni organ upravljanja odloči in sprejme v postopek za podjetje predlog izuma oz. tehnične izboljšave mora o tem obvestiti predlagatelja izuma. Tako sporočilo mora biti pismeno če se predlagatelj izuma oz.tehnične izboljšave ne strinja z odločitvijo pristojnega organa upravljanja ima pravico ugovora na Delavski svet podjetja v roku 8 dni po prejemu pismenega odpravka navedene odločitve. Če pa je o tem odločal že na prvi stopnji Delavski svet podjetja, je tak sklep o odločitvi glede odklonitve predloga izuma oz. tehnične izboljšave dokončen. Če strokovna komisija pri svoji oceni ugotovi, da predloženi izum, tehnična ^zboljšava oz. koristni predlog ne ustreza koristim podjetja, mora to svojo ugotovitev podrobneje obrazložiti v svojem poročilu na direktorja in o tem svojem sklepu pismeno obvestiti predlagatelja. V slučaju odklonitve predloga avtor razpolaga s svojo zamislijo. IV. POSTOPEK ZA OCENITEV KORISTNOSTI IN UPORABNOSTI PREDLOGA Člen 36. Ocenitev koristnosti predloženega izuma izvede pristojna komisija, ki je tudi predlagala pristojnemu organu upravljanja, da je predloženi osnutek pred- loga izuma sprejela kot primeren za prijavo pri Zveznemu zavodu za patente v Beogradu, oz. za uporabo v podjetju. Člen 37. Pristojna komisija mora pred izračunom osnove za odškodnino ugotovi- . ti naslednje: 1. tehnični in gospodarski pomen izuma za podjetje, 2. koristi, ki jih podjetje lahko doseže z uporabo izuma, 3. vrednost sredstev, ki jih je podjetje vložilo v uresničitev in vrednost stroškov za priznanje izuma, 4. delež izumitelja pri izumu, 5. okoliščina, ali je bilo delo na izumu redno delo izumitelja v podjetju in če so se pri tem uporabljala sredstva podjetja (izdelava prototipov itd. ), 6. druge okoliščine, ki so pomembne za odmero odškodnine. 11 "-d., Člen 38 . Pri ocenitvi tehničnega in gospodarskega pomena izuma mora komisija upoštevati zlasti, ali se izum nanaša: 1. na nov proizvod, ki spada v skupino proizvodov, ki jih podjetje še, ne proizvaja, 2. povečanje asortimenta v skupini proizvodov, kr jih podjetje že proizvaja, 3. povečanje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja podjetja zaradj: a. uvedbe novega ali izboljšanje obstoječega tehnološkega postopka, , :, bj uporaba novih surovin, s katero se doseže zamenjava deficitnih ali dražjih surovin, c. povečanje obsega proizvodnje in izboljšanje izkoriščanja obstoječih zmogljivosti podjetja. 4. ali in v koliki meri bo mogoče izkoriščati izum tudi s prodajo ligence in s tem ustvariti materialno korist podjetju. Pri oceni koristnosti oz. prihrankov, ki jih podjetja doseže z uporabo izuma, mora strokovna korhisija upoštevati koristi,tj. povečanje dohodkov (čistih dohodkov), ki jih bo podjetje doseglo v treh letih od pričetka izkoriščanja izuma. Pri tem mora komisija upoštevati ali bo možno realizirati izum zunaj podjetja bodisi s prodajo licence ali s prisilno licenco. Kot prihranek podjetja se šteje zlasti: 1. prihranek na času - direktni in indirektni stroški za porabljeni čas, 2. prihranek na materialu in energiji, 3. prihranek na uporabi osnovnih in obratnih sredstvih, 4. povečana varnost pri delu, 5. ugodnejši pogoji za pridobivanje poslov (prodaja). Pri obračunavanju proizvodnih stroškov in ugotavljanju ekonomskih koristi od uporabljenih tehnoloških inovacij je razvrščati stroške takole: a. v direktne stroške se računajo: - izdelavni material in energija, - lastni polizdelki, - tuje usluge, - potni stroški in transport (interni in externi), - usluge drugih obratov ali podjetij, - osebni dohodki izdelave b. v indirektne ali splošne stroške se računajo: - splošni stroški obrata, - splošni stroški skupnih služb, - fiksni splošni stroški režije, - variabilni splošni stroški režije, - fiksni režijski stroški proizvodnje, - variabilni režijski stroški proizvodnje, - fiksni indirektni stroški vezani za delo zaposlenih delavcev (osebna zaščita, družbeni standard i.sl.). Člen 4o. Za sredstva, ki jih je podjetje vložilo v uresničevanje izuma se štejejo zlasti: 1. vrednost porabljenega materiala za ustvaritev izuma, 2. izplačani osebni dohodki v zvezi z ustvaritvijo izuma, 3. amortizacija osnovnih sredstev, ki so se koristila pri ustvaritvi izuma, 4. odpis osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena samo za ustvaritev izuma, 5. ustrezni del režijskih stroškov za vložena sredstva od 1 do 4 tč. tega člena, 6. stroški, ki jih je podjetje imelo s pridobitvijo predloga izuma in stroški za zaščitne takse. Člen 41. Razlika med koristjo izuma in Vrednostjo sredstev oz. stroški, ki jih je podjetje imelo za uresničitev in priznanje, se šteje kot osnova za določitev višine odškodnine. Člen 42. Pri ocenjevanju deleža izumitelja pri izumu je potrebno upoštevati zlasti naslednje okolnosti: 1. če je izumitelj dal samo idejo za izum, ali je tudi sodeloval oz. bo sodeloval pri realizaciji prototipov, pri izdelavi tehnične dokumentacije in drugih takih strokovnih delih v zvezi z izumom, 2. ali je izum neposredni rezultat delovne naloge, ki jo je izumitelju dalo podjetje, 3. ali je delo pri izumu redno delo izumitelja v podjetju in če je bil za to svoje delo v zvezi s izumom v naprej in višje plačan, 4. stopnjo zahtevnosti dela pri izumu nad zahtevnostjo rednega dela izumitelja na njegovem delovnem mestu, 5. ali je izumitelj ustvaril izum popolnoma sam ali mu je pri tem njegovem delu kdo strokovno pomagal. Pri ocenjevanju drugih okoliščin, ki so pomembne za odmero odškodnine za odkup izuma je potrebno upoštevati tudi: 1. če je podjetje izumitelju omogočilo specializacijo ali strokovno izpopolnjevanje, kar vse je pripomoglo k ustvaritvi izuma, 2. čas trajanja dela pri izumu od zadolžitve do ustvaritve izuma, 3. če so bili delovni pogoji izumitelja za čas ustvarjanja izuma ugodni, 4. če so bila materialna sredstva, potrebna za ustvaritev izuma, dana izumitelju pravočasno na razpolago. Člen 44. Pri oceni uporabljivosti izuma se mora upoštevati zlasti: 1. ali se bo izum lahko uporabil samo v delovni operaciji enega samega proizvoda ali pri več operacijah oz. pri večjem številu proizvodov, 2. ali se bo izum lahko uporabil samo v podjetju oz. ali tudi pri drugih podjetjih in ne samo v tuzcmstvu ampak tudi v več državah s prodajo patenta ali licence, 3. koliko časa bo predvideno podjetje lahko koristno za podjetje uporabljalo odkupljeni izum izumitelja. Člen 45. Določbe v členih 35. do 43. tega pravilnika veljajo in se smiselno uporabljajo tudi pri ocenitvi koristnosti in uporabljivosti tehnične izboljšave oz. koristnega predloga, le da se v vseh teh členih namesto besede "izumitelj" smiselno uporablja beseda "avtor" tehnične izboljšave ali koristnega predloga in namesto besede "izum" smiselno uporablja beseda "tehnična izboljšava oz. koristen predlog". Člen 46. Pristojne strokovne komisije morajo ves čas svojega dela sodelovati s tajnikom strokovne komisije pri DS podjetja, kot je to določeno v čl. 18 tega pravilnika. Tajnik strokovne komisije mora vsako leto do konca meseca januarja izdelati pismeno poročilo o delu posameznih strokovnih komisij o predloženih in sprejetih izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, o doseženih rezultatih po posameznih obratih. To poročilo mora dostaviti vsem, strokovni komisiji, direktorju in Poslovnemu odboru podjetja. Člen 47. Finančna računska služba v podjetju mora organizirati in voditi točno evidenco o vseh izumih, o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ter evidenco o vseh stroških in koristih, ki jih je podjetje imelo v preteklem poslovnem letu z njihovo prijavo ter uporabo. V. OOLOCAN.Jl': ODŠKODNINI':, DOPFL.IKV ANJ F NAGKAD IN PRIZNANJ Člen 48. Pristojna strokovna komisija predlaga po ugotovitvi koristnosti izuma pristojnemu organu upravljanja v odobritev višino odškodnine izumitelju v primeru, če sta se podjetje in izumitelj sporazumno dogovorila za tak način določanja odškodnine po postopku, kot je to določeno v tem pravilniku. Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati dvojni način ugotavljanja in določanja in sicer: a. če je predlagatelj predloga predložil podjetju še neprijavljen svoj osnutek izuma in je podjetje po predhodnem postopku glede ugotavljanja koristnosti takega predloga izuma pri pristojnih upravnih or ganih, ki odločajo o izdaji patentnih listin, b. če je izumitelj predložil podjetju v odkup še priznani izum, kateri postopek za priznanje izuma je že sam izvedel in tudi plačal vse potrebne prijavne in zaščitne takso. Člen 49. Izhodišče za določitev višine odškodnine je osnova za določitev višine odškodnine v smislu določbe v čl.4o. tega pravilnika. Tako določeno osnovo lahko v svojem predlogu strokovna komisija poveča 2o oz. tudi zniža z ozirom na pozitivne oz. negativne okoliščine,ki vplivajo na koristnost odstopljenega izuma podjetju in sicer: a. zviša do lo % v primeru, če je izum tehničnega in gospodarskega pomena za podjetje, kot je to določeno v čl.37. , tega pravilnika, b. zviša do 2o % na račun deleža izumitelja v smislu določbe v čl.41. tega pravilnika, c. zviša do lo% na račun ocenjevanja drugih okoliščin, ki so pomembne za odmero višine odškodnine, kot je to določeno v čl. 42. tega pravilnika, d. zviša do lo % z ozirom na oceno uporabljivosti predloženega izuma, kot je to določeno v čl.43. tega pravilnika, e. so poveča osnova za 2o % z ozirom na kvalifikacijo in položaj izumitelja, kadar j e izmitelj zaposlen na takem delovnem mestu, za katero se zahteva kvalifikacija pomožnega delavca, f. se poveča osnova za lo %, če je izumitelj zaposlen na delovnem mestu, za katero se zahteva sposobnost polkvalificiranega ali kvalificiranega delavca , g. se zmanjša osnova za lo %, če je izumitelj zaposlen na delovnem mestu, za katerega se zahteva kvalifikacija delavca s srednjo strokovno kvalifikacijo, h. se zmanjša osnova za 2o %, če je izumitelj zaposlen na delovnem mestu, za katerega se zahteva višja oz. visoka strokovna izobrazba oz. kvalifikacija. Podatke o vseh delovnih mestih z navedeno strokovno kvalifikacijo za posa-nezen primer sestavi in predloži pristojni strokovni kadrovski sektor v podjetju. Člen 5o. Osnova za določitev višine odškodnine, povečana ali zmanjšana za določene odstotke, kot je to določeno v prejšnjem členu, tvori dokončno osnovo za določitev odškodnine izumitelju. Od tako določene dokončne osnove pripada izumitelju letna odškodnina po priloženi tabeli. Odškodnina se ugotavlja za ona leta, ko je uporaba izuma prinesla podjetju poslovne koristi, oz. do konca veljavnosti izuma. Za tehnične izboljšave se izplačuje - enkratna odškodnina, če gre za enkraten efekt pri njeni uporabi, do 3 let, če gre za trajno uporabo in trajne efekte (prihranke), po dogovoru, če nova tehnična rešitev izpopolnjuje pogoje za patentno prijavo, vendar se prijava na zahtevo podjetja ne izvrši, zaradi uspešnejšega varovanja tajnosti (know - how). Za koristne predloge se izplačuje enkratni znesek avtorju in sicer: - kot avtorska odškodnina, če delavski svet koristni predlog proglasi za poslovno tajnost, - kot premija, če delavski svet ne prizna poslovne tajnosti. TABELA ZA IZRAČUN AVTORSKE ODŠKODNINE c ■d OJ c c X! O >M (0 c > E to c c "8 >(/] 8 (0 c 0) J (0 > o c M o to c o in t'- o o in in O' in O O o l> (M O o o OJ oooooooo omoooooo cno-OOOOOO ro