LETO Vlil 30. JUNIJ 1974 ŠTEVILKA 81 brestov _______________________________• obzorn i k alasilo delovne skupnosti Za večjo idejno enotnost USTANOVNA KONFERENCA SVETA ZVEZE KOMUNISTOV SOZD SLOVENIJALES 21. junija 1974 so se v svečano okrašeni dvorani OZD Lesonit v Ilirski Bistrici zbrali delegati osnovnih organizacij celotne SOZD Slovenijales na ustanovni konferenci sveta Zveze komunistov. Ob navzočnosti najboljših predsednikov SOZD sta konferenci prisostvo-yala tudi sekretar medobčinskega komiteja notranjsko-kraških občin Ul član CK ZKS Tone Krašovec ter član CK ZKS Rudi Dimic. Po uvodnem pozdravu sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov tovarne Lesonit so delegati najprej poslušali poroko komisije, ki je imela nalogo Pripraviti gradivo za ustanovno konferenco. Tov. Razdevšek je Uvodoma zelo poudaril, kakšne Ualoge so pred nami, posebno še Pred družbeno-političnimi organisti jami, če hočemo pospešeno razreševati zelo zapletena vprašanja, posebno še na področjih Usklajevanja razvojnih programov, usklajevanja proizvodnje s Prodajo, delitve dohodka, seveda vse v skladu z določili novih Ustav in sklepov VII. in X. kongresa Zveze komunistov. Predvsem je bilo pri tem poudarjeno, da naj se podobno kot Zveza komunistov organizirata tudi sindikat in mladina. v,Ko je bilo posredovano poro-c,lo o številu članstva Zveze komunistov, je bilo ugotovljeno, da razen v štirih TOZD imajo vse fOZD osnovne organizacije ZK, da pa je treba urediti vse potrebno, da se število članstva Poveča z vključevanjem novih članov, predvsem neposrednih proizvajalcev, tako da bi povečali število članstva nasploh in tudi v teh štirih TOZD ustanovili osnovne organizacije. Zatem so delegati sprejeli poslovnik za delo Sveta. Tovariš Krašovec je potem, ko je pozdravil delegate sveta, predvsem poudaril, da je potrebno vnesti v program dela verifikacijo samoupravnih sporazumov, katere pobudnik naj bo prav Zveza komunistov. Poudaril je, da prav primer sporazuma SOZD Slovenijales kaže, kako je mogoče zajeti v eni organizaciji celotni ciklus produkcije od surovine do potrošnika, da pa je potrebno sedaj zapisana načela tudi uresničiti. O nalogah in vsebini dela sveta Zveze komunistov je prispeval referat tov. Kuret, ki je menil, da se mora dolgoročni koncept razvoja dopolnjevati v luči sklepov kongresa Zveze komunistov, da se skozi take koncepte zagotovi trajnejša socialna stabilnost, da se porušijo lokalistične težnje in da tak koncept zagotovi tudi širše družbene interese. Zato naj tak koncept, ki naj ga obravnavajo in sprejmejo vsi dejavniki od Zveze komunistov do samoupravnih organov, vsebuje: — enoten program razvoja SOZD tako za proizvodnjo kot za trgovino skupaj in ne ločeno, s prioritetnim vrstnim redom naložb; — surovinsko osnovo s celotno materialno bilanco potreb in izkoriščanja surovin; — naloge na področju povezovanja lesne industrije in gozdarstva ter delitev dohodka take integracije; — enotni sistem delitve; — celotno politiko prodaje, ki jo je treba postaviti v nove okvire, predvsem, kar se tiče strategije celotne reprodukcije SOZD in tudi odnosov z ostalimi sistemi integracije v Jugoslaviji, z vzhodnimi tržišči in tretjim svetom; — makro in mikro organizacijo poslovnosti, samoupravnosti in družbene organiziranosti; — koncept raziskovalne dejavnosti, vključno z razvojem šolstva. V razpravi po poročilu tovariša Kureta so posamezni delegati razpravljali še o kadrovski politiki, specializaciji, prodaji, informiranosti, samoupravi in podobnem. Ob zaključku je bil sprejet sklep, naj sekretariat Sveta izoblikuje stališča in zaključ- ^tiošnji proizvodni rezultati so zadovoljivi. Iz TP Cerknica ke, ki naj jih obravnavajo in sprejmejo vse osnovne organizacije Zveze komunistov. Delegati so nato izvolili sekretariat sveta, katerega član je tudi tov. Janez Peček, član osnovne organizacije ZK TOZD TP Cerknica. Za sekretarja je bil soglasno izvoljen tov. Rudi Dimic, za njegovega namestnika pa inž. Stane Pečaver. J. Mele PRISTOP K SPORAZUMU O ŽELEZNIŠKEM IN LUŠKEM PROMETU TER O ELEKTROGOSPODARSTVU SLOVENIJE Skupni delavski svet je na svoji pretekli seji sprejel samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije. Glede na merila, ki jih določa samoupravni sporazum, je izvolil tudi skupnega delegata v okviru sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales, in sicer Jožeta Marčiča, direktorja transporta trgovine Slovenijales. Skupni delavski svet organizacije združenega dela Brest je sprejel sklep samoupravnega sporazuma o združevanju v interesno skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije ter o združevanju v regionalno interesno skupnost. Za konferenco delegatov odjemalcev električne energije na visoki napetosti je izvolil Cirila Rudolfa. Te samoupravne interesne skupnost so prve skupnosti na področju gospodarske dejavno-nosti, ki so posebnega družbenega pomena. Delovanje interesnih skupnosti bo omogočalo hitrejše uresničevanje temeljnega cilja samoupravnega socializma, da so nosilci celotnega procesa družbene reprodukcije združeni delavci. V nobeni temeljni organizaciji združenega dela položaj delavcev ni odvisen samo od njihovega dela v organizaciji, pa pa od razvoja in dejanskih odnosov v celotni družbeni reprodukciji. Samoupravne interesne skupnosti so oblika za obvladovanje te medsebojne odvisnosti delavcev in njihovih organizacij v celotni družbeni reprodukciij. Uporabniki in delavci določene dejavnosti upravljanja zadeve skupnosti prek svojih delegatov. Skupščina je sestavljena iz dveh enakopravnih zborov: zbora uporabnikov in zbora delavcev določene dejavnosti. Od ustanovitve interesne skupnosti na področju posebnega družbenega pomena pričakujemo usklajanje interesov uporabnikov in delavcev, ki delajo v železniškem in luškem prometu, pa tudi v elektrogospodarstvu ter skladnejši razvoj tega področja gospodarstva. J. Hren Iskrene j čestitke j ob Dnevu 1 borca — j; $ 4. juliju! | IZ VSEBINE: RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZ OBČINE CERKNICA # VSE BOLJŠI PROIZVODNI REZULTATI • LESNI SEJEM V LJUBLJANI • VLOGA DIREKTORJA V NOVIH POGOJIH • NOVI JUS ZA POHIŠTVO # NOVA NAČELA V UREJANJU BRESTOVEGA OBZORNIKA # NALOGE KOMUNISTOV PO KONGRESU • STALNE RUBRIKE IN NOVICE VSI ZA NAŠO BOLJŠO PRIHODNOST RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE CERKNICA, TOVARIŠEM JANEZOM PAŽIKEM Za nami je pomembno obdobje v uresničevanju ustavnih sprememb: konstituiranje novih samoupravnih skupnosti in volitve delegacij v okviru našega samoupravnega sistema. Tudi organi nove občinske skupščine so že izoblikovani; med njimi je pomembna novost izvršni svet občinske skupščine, ki ni le njeno izvršilno telo, ampak ima mnogo širšo vlogo: je nekakšno središče družbenega in samoupravnega dogovarjanja med vsemi samoupravnimi skupnostmi v občini. Pred nami je torej novo obdobje v družbenem in samoupravnem gospodarjenju s sredstvi. Da bi se ovedli poglavitnih problemov in možnosti za njihovo reševanje, smo za razgovor poprosili predsednika izvršnega sveta, tovariša JANEZA PAKIŽA. Kako ocenjujete gospodarski razvoj občine v prihodnjem obdobju, predvsem glede na nekatere nove naložbe? Nove iruvesticijske naložbe v gospodarstvo sa za razmere v naši občini v tem času zelo velike po obsegu, zanimive v pozitivnem smislu, strukturnem (programskem) pomenu, pa tudi teritorialno pomenijo realizacijo dolgoletnih želja naših občanov na manj razvitem območju. Investicije v občini, ki so sedaj v teku, bodo predstavljale po končani izgradnji vrednostno več, kot predstavlja sedanja vrednost vseh osnovnih sredstev. Ob sedanjih investicijah v gospodarstvo naj poudarim zlasti dve stvari: Iverka, ki jo gradi Brest, je pomembna surovinska osnova za Brest in večja socialna varnost občanov, ob tem pa seveda pomemben vir akumulacije za prihodnji razvoj materialne osnove in vseh vzporednih dejavnosti v občini, če se uresničijo predvidevanja. Drugo, kar štejem za posebno pomembno, pa je, da se je začel uresničevati gospodarski razvoj na Bloški planoti. Bloška planota je bila do sedaj nerazvito področje v občini. Z novim obratom, ki ga bo zgradila Kovinoplastika in z razširitvijo Gramexa bo dobila Nova vas in s tem vsa Bloška planota pomembno pridobitev. Pridobitev pa seveda pomeni vsaka smotrna naložba v razširjeno reprodukcijo. Gospodarstvo občine je osredotočeno predvsem na Cerkniško in Loško dolino. Kako je zamišljen razvoj ostalih področij občine? Razvoj Bloške planote bo zaenkrat zadovoljivo rešen, kot sem že prej omenil. Poleg tega pa sočasno potekajo tudi priprave za razvoj turizma na Blokah. Za uresničitev zlasti zimskega turističnega razvoja je ustanovljeni poseben konzorcij, ki že aktivno dela. Razgovori in razmišljanja pa potekajo tudi za razvoj Cajnar-skega področja, saj tu ni razvita nobena gospodarska dejavnost, čeprav gravitira na to območje približno 600 občanov. Ostala področja občine pa se spontano, zadovoljivo razvijajo. O razvoju kmetijstva na tem področju je bilo že v preteklih letih precej govora. Kaj je pričakovati v razvoju te dejavnosti? Razvoju kmetijstva je v naši družbi v celoti posvečena večja pozornost. Dosedanja labilnost kmetijske panoge tudi nas ni pustila neprizadetih, saj smo bili bolj ali manj ves povojni čas v nestabilnem položaju. V občini si prizadevamo ustvariti kvaliteten sklad za pospeševanje kmetijstva, kar nam je v zadnjih dveh letih deloma tudi že uspelo. Tu je tudi že nekaj konkretnih rezultatov. Kmetje se še zanimajo za kmetijstvo, pričakujejo pa družbeno pomoč. Družba jim je to pomoč dolžna nuditi. Paziti moramo, da ne bo ta pomoč prepozna. V kmetijstvu so seveda še nerešene stvari. Za sodobno kmetijsko proizvodnjo je potrebno združevati zemljišča, posodobiti opremo in pridelavo krme, zagotoviti ustrezne cene živine in podobno. Pretežni del prizadevanj je usmerjen v naši oocim trenutno v pospeševanje zaseonega jvineujsiva, Kar je prav gotovo pomanjKtjivo. rotreuno Do razvijati vzporedno ooa seKtorja Kmetijstva, druzoeno in zaseono. Že dolgo govorimo tudi o neiz-konščemn možnostih za razvoj turizma, gostinstva m trgovme. Tum mtegracije lam niso prinesle zazeiemn rezultatov, »e pripravljajo za razvoj ten dejavnosti kaKsne bistvene novosti? Mislim, aa je bilo v preteklosti rta ten pourocjin precej prerivanja. iviiisnm, ua nismo imen aosiej jasnm Konceptov, planov m dogovorov. Zato je razvoj slabo napredoval, za razvoj turizma mislim, aa resnično lanKo brez grena govorimo, da imamo vse pogoje. Ta razvoj pa laiiKO dosežemo le takrat, Ko torno to vsi spoznali in se temu ustrezno ponašali. Tu gre za novo Kvaliteto odnosov, Katerih nismo navajena. Za to je potrebna volja, pa strokovni kadri in seveda tudi vlaganje kapitala. Prav sedaj so v teku (ponovni) razgovori m priprave za uskladitev programa ponudbe m prihodnjega razvoja trgovme in gostinstva. 11 razgovori potekajo med TOZD (nosilci) Nanos m Jama ter kmetijsko zadrugo m na drugi strani med občani, ki jih zastopa BOb oziroma njen izvršni svet. Kar je bistveno novega, je to, da so sproženi razgovori, naj bi v Cerknici zgradili nov hotelsko-trgovski objekt večjih dimenzij, za kar so v Cerknici realni pogoji. Odločitev je na strani strokovnih kadrov in samoupravnih organov nosilcev trgovskega in gostinskega razvoja v občini. Mnogo kritičnih pripomb med občani je tudi na račun komunalnih in storitvenih dejavnosti na sploh. Je kmalu pričakovati kakšne spremembe? Komunalno vprašanje je obsežno in celovito. Mislim, da je na tem veliko storjenega, vendar soglašam, da mnogo premalo. Gradili in popravljali smo ceste, vodovode in elektriko. To seveda ni dovolj, še veliko bomo morali postoriti. V prihodnje bomo morali nameniti za to dejavnost več sredstev. Primer: niti v enem kraju v občini nimamo ustrezno rešenih odplakovalnih naprav, stroški za te namene pa gredo v milijone. Smatram za pomembno, da smo prišli do prepričanja, da ne bomo mogli v nedogled odlagati tega problema, sicer se bo neskladje industrijskega razvoja in komunalnega sistema še povečalo. Velika prizadevanja gredo v smeri konkretnega oblikovanja sredstev in skladov za financiranje komunalne dejavnosti. Prav sedaj je v teku podpis samoupravnega sporazuma za financiranje cestnega sklada in za financiranje krajevnih skupnosti. Občinska skupščina je na svoji seji dne 20. junija že sprejela te sporazume kot edem izmed podpisnikov. To pa morajo storiti še vse TOZD. Vsa ta sredstva bodo namenjena izključno za urejanje in izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Ob tej priložnosti bi pozval vse TOZD, v kolikor še niso, naj te sporazume nemudoma podpišejo, sicer nas bodo onesnaževanje okolice in drugi komunalni problemi pripeljali do absurdnega stanja. Naj omenim še to, da se bodo v skladu z določili ustave organizirale interesne skupnosti za posamezna področja komunalnega sistema. Nekatere so že organizirane, druge pa so v zasniovi. Od njih pričakujemo kvalitetno reševanje komunalnih vprašanj. Pomanjkanje strokovnih kadrov v vseh dejavnostih naše občine je zelo boleče vprašanje. Kako ga reševati? Postavljaš mi sama težka in aktualna vprašanja. Reševati jih moramo skupno s polno odgovornostjo. Odvajati sredstva po samoupravnem sporazumu za izobraževanj e, nuditi kadrom ustrezne delovne pogoje, ustrezna delovna mesta, primerno nagrajevanje. Nuditi ljudem usluge in počutje v kulturnem in splošno standardnem pomenu tako, da ga kraj zainteresira in pritegne, ne pa odrine. Oblikovanje interesnih skupnosti je komaj v povojih. Primanjkuje sredstev za skupno in splošno porabo, primanjkuje strokovnih delavcev, potrebe pa so vse očitne in izostrene. Kaj lahko pričakujemo v razvoju teh dejavnosti? Povezovanje delavcev in občanov v interesnih skupnostih je resnično perspektivno zelo obetajoče. Znano je tudi iz zgodovine, da je bil tam, kjer so se ljudje organizirali z zanimanjem, iz interesa, vedno uspeh. To želimo doseči z interesnimi skupnostmi, pobudami in sodelovanjem vseh ljudi, vsakega po svojem interesnem področju in sposobnosti. Tu so logične, začetne in objektivne težave za sredstva, s kadri pa j e se- veda najteže. Razvoj teh dejavnosti bo najhitreje uspel tako, da bo prišel pravi človek — delavec na pravo mesto. V mislih imam zlasti ljudi, kadre, ki bodo vodili politiko v kreativnem smislu samoupravnih interesnih skupnosti. In drugo, če bomo namenjali optimalno količino sredstev za te potrebe. Ni lahko biti na delovnem mestu, ki ga opravljaš. Kaj bi osebno povedal občanom, Iti se prav gotovo obračajo nate s svojimi težavami? Mislim, da bi bil kvaliteten in objektiven odgovor na to vprašanje preuranjen. Problemov je resnično veliko. Vsak izmed mas ima množico lastnih težav. Če bomo vsak svoje delo in obveznosti opravljali pridno, odgovorno in s polno zavestjo ob sožitju in sodelovanju, bomo vse tegobe lahko reševali. Razgovor pripravil B. Levec Vse boljši proizvodni rezultati Kljub temu, da bomo kmalu razpravljali o doseženih proizvodnih rezultatih po temeljnih organizacijah za I. polletje 1974, menimo, da je potrebno omeniti nekatere kazalce gospodarjenja. Proizvodnja narašča iz meseca v mesec, tako da smo do konca maja dosegli za 149.512 tisoč dinarjev proizvodnje, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem je pomembno omeniti ugodno rast obsega proizvodnje v pohištvenih tovarnah. Zlasti proizvodnja pohištva narašča v zadnjih mesecih, tako da bo v prihodnjem obdobju stopnja preseganja lanskega proizvodnega obsega še ugodnejša. Glede na dokaj ugodne vremenske razmere in neoviran dotok surovin so tudi primarne temeljne organizacije ugodno povečale obseg proizvodnje. Za realizacijo proizvodnega plana je bilo potrebnih veliko naporov, da bi zagotovili potreben material in surovine. Ovire pri dobavi repromate-rialov se bodo tudi vnaprej pojavljale, tako da bomo temu vprašanju posvečali vso pozornost. Tudi prodaja naših izdelkov je kazala ugodna gibanja, vendar se je v zadnjem času stanje poslabšalo in je pričakovati manjše povpraševanje kot v prvih mesecih letos. Skladno z rastjo proizvodnje in prodaje so naraščali tudi finančni pokazatelji, vendar je stopnja njihove rasti zaradi povečanja cen materialov in surovin nižja. Osebni dohodki so v letošnjih petih mesecih znašali 2226 dinarjev poprečno na zaposlenega, kar je za 16 odstotkov več kot v celem lanskem letu. Glede na petmesečno obdobje lanskega leta pa so osebni dohodki na zaposlenega narasli za 17 odstotkov, tako da po posameznih temeljnih organizacijah znašajo: TOZD TP Cerknica 2059 din TOZD TP Martinjak 2135 din TOZD TLI Stari trg 2077 din TOZD TP Stari trg 2091 din TOZD TIP Cerknica 2357 din Skupne dejavnosti 2976 din Ob osebnih dohodkih je treba poudariti, da je potrebno uveljaviti plansko načelo ter načelo samoupravnega sporazuma, ki omogočata naraščanje osebnih dohodkov po rezultatih dela. Tako je potrebno zagotoviti solidarnostno načelo, ki prispeva k večji socialni varnosti vseh delavcev. Vsako naraščanje osebnih dohodkov mora temeljiti na rezultatih dela in na povečani produktivnosti. Pri oblikovanju osebnih dohodkov in njihovi delitvi pa bomo sproti iskali možnosti za dopolnitev sistema nagrajevanja, ki bo omogočal osebne dohodke po dejanskem prispevku in po rezultatih dela. Vsaka sprememba sistema nagrajevanja pa je v skladu z načeli samoupravnega sporazuma o združevanju v pristojnosti delavcev temeljnih organizacij. Tako ni mogoče spreminjati sistemov nagrajevanja, ne da bi o tem razpravljali in odločali delavci vseh temeljnih organizacij. V skladu s sistemom nagrajevanja bodo po periodičnem obračunu za I. polletje 1974 celovito preračunani osebni dohodki po temeljnih organizacijah primerjalno na mogoča izplačila po samoupravnem sporazumu lesne industrije SR Slovenije. Morebitne razlike za izplačilo, ki izhajajo iz rezultatov poslovanja, bodo delavcem izplačane naslednji mesec v obliki sprejete in dogovorjene poslovne uspešnosti. Prav gotovo je naloga vseh nas, da dosegamo višjo produktivnost dela in s tem rezultate poslovanja, tako krepimo sklade temeljnih organizacij in standard zaposlenih (povečujejo se osebni dohodki). To bomo dosegli z racionalnim in gospodarskim poslovanjem na vseh ravneh poslovnega procesa. B. Mišič Brest je eden izmed nosilcev gospodarskega razvoja v občini 0 POHIŠTVENI INDUSTRIJI 25. KONGRES EVROPSKE UNIJE ZA POHIŠTVO Od 30. maja do 3. junija letos je bil v Ljubljani kongres evropske Unije za pohištvo. V evropsko unijo za pohištvo je včlanjenih 12 držav. Naj mlajša med njimi je Jugoslavija, ki je bila sprejeta v letu 1971 v Malmoju na 22. kongresu. Ostale članice so: Italija, Španija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska, Anglija, Danska, Norveška, švedska in Finska. Na kongresu so predstavniki posameznih dežel posredovali prerez o pohištveni industriji in vprašanju, s katerim se ta panoga ukvarja. Nekaj značilnosti posameznih držav, proizvajalk pohištva: FRANCIJA: Značilnost francoske pohištvene industrije je razdrobljenost. čeprav zavzema pohištvena industrija v predelovalni industriji vidno sedmo mesto s 110.000 zaposlenimi, ima samo tri podjetja z več kot 1000 zaposlenimi, 15 tovarn z nekaj nad 500 Zaposlenimi, in kar 13.000 takih Podjetij, kjer zaposlujejo 6 delavcev. Težnja francoske industrije je k specializaciji. Ta pa si Zaradi razdrobljenosti počasi utira pot. Zato se število malih obratov (obrtnih delavnic) postopoma manjša, naraščajo pa obrati ve, ki so za nov izdelek potrebne, ne amortizirajo. Tako so postali izumi na področju oblikovanja neracionalni. Problematična v italijanski lesni industriji je tudi usmerjenost proizvodnje. Ta v glavnem proizvaja pohištvo za osebno družinsko porabo, manj pa za družbeno, kot so bolnice, domovi za onemogle, otroški vrtci in podobno. ZAHODNA NEMČIJA: Na tem tržišču se v zadnjem času srečujejo z nazadovanjem prodaje pohištva. Gospodarska recesija — kriza, ki se je pojavila v zadnjem času na področju surovin in energetike, je v Zahodni Nemčiji vplivala tudi na potrošnjo trajnih dobrin. Poleg tega se je v Zahodni Nemčiji pojavilo novo vprašanje: abstinenca do potrošniške družbe. To abstinenco so imeno- 2 obiska na Brestu Srednje velikosti s 100—200 zaposlenimi. Francoske proizvajalce pohištva moti precejšen uvoz pohištva, ki je dosegel leta 1973 mi-hjardo 316 milijonov frankov. Jeza je še večja, ker Francija iz-yaža 60 odstotkov hrastovine, ki jo pohištvena industrija rabi in Jo zaradi izvoza primanjkuje. Francija uvaža na leto tudi 350 tisoč m2 3 eksot in še različen les listavcev in iglavcev. Francoska industrija pohištva Je tudi izvoznik svojih proizvodov. V letu 1973 je izvoz pohištva *hašal 472 milijonov frankov. Napovedujejo pa večjo ekspanzijo na svetovni trg. Za nakup pohištva Francozi porabijo okrog 2 odstotka svojih dohodkov. Poraba je v porastu s približno 7 odstotno stopnjo letno. ITALIJA: Proizvodnja pohištva v Italiji je v zadnjih nekaj letih thočno porasla. V letu 1960 je dosegla 600 milijard lir, v letu 1973 Pa že 1300 milijard lir. Temu dtočnemu porastu proizvodnje .sledi tudi izvozna usmerjenost dalijanske pohištvene industrije. v letu 1973 je izvoz pohištva dosegel 145 milijard lir ali nekaj dad li odstotkov celotne proiz-v°dnje. Tako kot za francosko, je tudi *a italijansko industrijo pohištva Značilna razdrobljenost. Od 15.000 Podjetij je takih z manj kot 35 *aPosIenimi kar 1500. Značilna je tudi izredno močna in razvejana trgovina z več kot 17.000 prodajah točk. Majhna in razdrobljena industrija goji izredno kulturo obliko-Vauja. Oblikovanje je zajelo tak dhseg, da je postalo že neracionalno, ker se priprave na napra- vah s konzumerizmom. To gibanje je zajelo že tak razmah, da je zaskrbujoče. Mnogim nakup pohištva ne predstavlja več življenjske radosti in imajo do tega celo odpor. Za nemško industrijo je značilno, da ni tako razdrobljena, kot sta francoska in italijanska. Imajo okrog 1700 podjetij s 150 do 500 zaposlenimi. Poleg tega je še več kot 6000 obrtnikov z manj kot 10 zaposlenimi. Lani je proizvodnja pohištva dosegla 11,4 milijarde DM. Trdijo, da je optimalna velikost podjetja 150 do 250 zaposlenih. Taka podjetja se lahko hitro prilagodijo zahtevam trga. BELGIJA: V Belgiji prevladuje izrazito družinska podjetniška struktura. Kljub izredni odprtosti tržišča proizvajalci ne tarnajo preveč. So zelo dinamični za novosti, k povečani ekspanziji pa jih sili tudi bližina francoskega tržišča. Imajo okrog 1000 podjetij, razmeščenih v glavnem na severu dežele. Značilnost belgijske industrije je, da 70 odstotkov vseh naložb pokriva z lastnimi sredstvi in da mora več kot 60 odstotkov vseh surovin uvoziti iz drugih dežel. Država spodbuja izvoz le s 5 odstotno premijo. Obseg proizvodnje pohištva v Belgiji je dosegel 25 milijard belgijskih frankov. Trgovina se zelo rada usmerja na uvoz pohištva, ker tako več zasluži. Podobno kot v Belgiji je tudi v NIZOZEMSKI. Proizvajalci so prisiljeni k hitrim spremembam, ker je trgovina usmerjena izključno v prodajo ekskluzivnih modelov. Polovico na Nizozemskem prodanega pohištva je uvoženega. Domači proizvajalci pa si prizadevajo povečati izvoz, ki se je v zadnjih dveh letih podvojil. ANGLIJA mora večino lesa uvoziti, kljub temu pa ima kar močno razvito pohištveno industrijo, v 800 podjetjih ustvarijo 95 odstotkov vsega prometa. Angleški potrošnik porabi za pohištvo 1,5 do 1,6 odstotka svojih zaslužkov, kar je nekaj manj kot v ostalih državah zahodne Evrope. Proizvodnjo pohištva so v zadnjih dveh letih povečali za dve tretjini, izvoz pa od 10 do 44 milijonov funtov. Rekorden pa je bil tudi uvoz, ki je dosegel 63 milijonov funtov. Angleška industrija je cenenemu pohištvu obrnila hrbet. V to jih je prisilila zlasti močna konkurenca in kvaliteta danskega pohištva. Angleški predstavnik se je močno razburjal nad davčno politiko in razmah državne administracije, ki je vedno bolj obsežna in draga. Ta jim poje levji delež naporov in prizadevanj. Predstavniki iz več evropskih držav so kritično obravnavali enotnost v izmenjavi. Vzhodne dežele so sposobne in želijo iz- Udeleženci kongresa na obisku v TP Cerknica voziti velike količine pohištva na zahodnoevropski trg, hkrati pa zapirajo svoj trg pred blagom zahoda. Delen očitek je letel tudi na Jugoslavijo. Iz razprav je mogoče zaključiti, da komponibilno pohištvo dobiva izrazito prednost. Potrošnik je tudi čedalje bolj kritičen in zahteven. Specializacija in ob tem večja racionalizacija omogoča premagovanje pričakujoče inflacije in večjih stroškov. Porabnik bo dajal prednost izvirnim kreacijam, v katere ga sili sodobnost in individualnost v tej sodobnosti. T. Kebe Lesni sejem v Ljubljani Na letošnjem sejmu lesnoobde-lovalnih strojev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je na 15.000 kv. metrih razstavljalo 48 domačih in 146 tujih firm iz 15 držav. Sejem je bil odprt od 10. do 15. junija. Med obiskom sem dobil občutek, da je letos nekoliko bogatejši kot običajno. Morda je to zato, ker Gospodarsko razstavišče letos praznuje 20-letnico svojega obstoja. Na sejmu je bila prikazana moderna tehnika, tako za primarno kot tudi za finalno predelavo lesa. Več firm je prikazovalo delo-lovanje strojev ali linij tudi s filmi. Prvič pa so bili na Ljubljanskem sejmu prikazani tudi lesno-obdelovalni stroji iz vzhodnih držav. Tako je trgovsko podjetje Stankoimport iz Moskve razstavljalo v hali B kontaktno brusil-ko, paralelko, tračno žago, avtomatsko formatko in posebne izvedbe debelinko. Posebnost pri vseh teh ruskih strojih je robustnost (veliko vgrajenega materiala) in svojstvene rešitve raznih detajlov, ki so popolnoma drugače rešeni kot pri podobnih strojih iz zahodnih držav. Glede na robustnost bi bilo pričakovati, da je npr. tračna žaga ali paralelka lahko zelo dober in trpežen stroj. V istem prostoru je razstavljala tudi češka firma Stroj import iz Prage, ki je poleg drugih razstavljala tudi furnirko robov. Kako bi se obnašala ta furnirka robov v proizvodnji, ni mogoče takoj oceniti, vsekakor pa je zanimivo, da so bili tudi tu posamezni detajli popolnoma svojstveno rešeni. V hali A je bila verjetno tudi prvič razstavljena avtomatska formatka domače firme Bratstvo, ki jo izdeluje ta firma po licenci Holzer. Formatka je manjše izvedbe in najbrž ni primerna za linijsko proizvodnjo. Vendar pa ima vgrajene avtomatsko dvigajoče ise predžagice (ricarje) in poleg žag še dva rezkarja. Razveseljivo je, da so tovrstne stroje pričeli izdelovati tudi doma, vendar pa je za to že tudi skrajni čas. Ob zaključku smo si ogledali še linijo kontaktnih brusilk firme Sandinmaster iz Holandije. Kontaktne brusilke so bile v pogonu in razstavljalec nam je dovolil, da smo risali na zafurnira-ne plošče črte, katere je potem stroj odbrusil. Linijo je delala brezhibno, nikjer ni ostala sled črte in nikjer ni bila ploskev pre-brušena, dasiravno smo na isti plošči tretjič ponavljali brušenje. Skratka, nekaj izrednega. Zato smo se takoj dogovorili, da li- nijo preizkusimo še z našimi ploščami. Naslednja skupina, ki je šla na ogled sejma, je vzela s seboj poizkusne plošče. Toda brusilna linija je pri brušenju naših plošč odpovedala in dosegli smo komaj take rezultate, ko jih dosegamo z našimi brusilkami. Razstavljalec brusilk se je pritoževal predvsem na to, da so na- še plošče preveč zvite. Upajmo, da bo nova tovarna ivernih plošč rešila to težavo. Domnevam, da je bil sejem dobro obiskan in glede na to, da so bili skoraj na vseh strojih napisi prodano, upravičeno lahko sklepam, da so tudi razstavljale! bili zadovoljni. Ivan Lovše ORGANIZACIJA CENTRALNEGA SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV Neprijetno majsko in junijsko vreme je vplivalo, da gradnja centralnega skladišča ni potekala tako, kot smo si želeli. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je nastal zastoj pri izvajanju del zunanje kanalizacije, ki je temeljni pogoj za izgraditev dostopnega cestišča ter transportnih poti okoli skladišča. Ostala dela tečejo po operativnem planu. Postavljen je že zadnji kritinski lok, zaključuje se montaža fasadnih plošč, postavljajo notranjo kanalizacijo, krovci polagajo kritinske elemente ter opravljajo notranja zidarsko-obrtniška dela. Takšna je trenutna slika objekta. Ne glede na pričakovanje, da bo centralno skladišče gotovih izdelkov zgrajeno v drugi polovici letošnjega leta, tega v prvi fazi ne bomo mogli uporabljati tako, kot smo si tehnološko zastavili. Vzrok je v dobavi notranje opreme skladišča, kot so viličarji, vlačilci, dvižne mize. Dobava te opreme bo v oktobru. Vzporedno z gradnjo obdelujemo tudi organizacijsko zasnovo skladišča. V ta namen je skupni delavski svet na svojem 9. sklicu 18. junija sprejel naslednje sklepe: — da bo centralno skladišče gotovih izdelkov status organizacijske enote, ki naj bo v okviru prodajnega sektorja vključena v skupne dejavnosti podjetja združenega dela; — reklamacijsko-servisni oddelek se veže lokacijsko na skladišče in organizacijsko na prodajni sektor; — enota transport se lokacijsko veže na skladišče, organizacijsko pa ostane ravno tako pod prodajnim sektorjem. Na osnovi sprejetih sklepov skupnega delavskega sveta smo se lotili oblikovanja notranje organizacijske strukture skladiščnega poslovanja. Že izdelan organigram centralnega skladišča bodo obravnavali samoupravni organi skupnih dejavnosti v prihodnjih dneh. Po sprejetju sklepov se bomo lotili realizacije organizacije s ki a-dišča in poučevanja osebja o skladiščnem poslovanju. Po tehnološkem organigramu bo v skladišču zaposlenih 33 delavcev v dvoizmenskem turnusu. Reklamacijsko-servisni oddelek bo zaposloval 9 delavcev, tako da bo organizacijska enota centralno skladišče zaposlovala skupaj z enoto transport 55 delavcev. M. žunac Vloga direktorja v novih pogojih Ob konstituiranju temeljnih orgaizacij je bilo potrebno na novo imenovati tudi individualne poslovodne organe — direktorje temeljnih organizacij. Do bistvenih sprememb ni prišlo. Glede na to in glede na drugačne pogoje, ki jih ustvarja nova samoupravna organiziranost, smo njihovo predstavitev povezali z enim samim vprašanjem. KAKŠNA JE VLOGA DIREKTORJA V NOVIH SAMOUPRAVNIH POGOJIH? Tokrat vam predstavljamo direktorje štirih temeljnih organizacij, preostale pa bomo v naslednji številki. TONE KEBE — TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA Položaj direktorja je v današnjih razmerah precej zapleten. Pred njim je cel kup aktov, za katere mora skrbeti, da se izvajajo in spoštujejo. Je le strokovni organ, ki pripravlja problematiko za samoupravne organe, kateri o posameznih zadevah dokončno odločajo. Miselnost, ki je bila nekdaj prisotna, v absolutno moč in oblast direktorja, vedno bolj izgineva, zaradi tega se tudi delavci vedno bolj obračajo o raznih zadevah na organe same. Zaradi posameznih ekscesov je položaj direktorja dostikrat o-kvalificiran kot družbeno negativen. Rekel bi skoraj, da je ta položaj stalno v stiskalnici, kjer ga po eni strani pritiskajo de- lavci kot rešitelja za njihove težave, po drugi strani pa ostale sfere kot edinega, ki zavira, da samoupravljanje ni na taki ravni, kot bi moralo biti. Povedati moram, da ima tudi samoupravljanje, tako kot ga razume marsikdo, svoje meje. To kaže tudi dejstvo, is čim razpolagajo kolektivi. Od tistega, kar ustvarijo, je tako malo, skoraj nepomembno. Vendar sam razumem samoupravljanje dialektično — razvojno. Vedno več bo tistega, o čemer bodo odločali neposredno delavci, in vedno manj tistega, o čemer bo odločal direktor sam. Funkcija direktorja bo brez dvoma postopoma odmrla, nadomestili pa ga bodo kolektivni organi ali predsedniki. JOŽE GORNIK — TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA O vlogi direktorja v novih pogojih bi danes še težko govoril. O tem bi lahko povedal kaj več čez mesec ali dva, ker v tako kratkem času, odkar sem na tem položaju, še nikakor nisem mogel toliko spoznati dolžnosti in pristojnosti, ki jih nalaga mesto direktorja v sedajem trenutku samoupravljanja. Moje dosedanje delo ni segalo toliko v to področje. Gotovo pa se je položaj direktorja v primeri s preteklimi leti korenito spremenil. V medsebojni solidarnostni povezaosti, kjer si v morebitnih težavah pomagamo drug drugemu, je zagotovljena socialna varnost delavcem. Težišče v odločanju o vseh pomembnih zadevah se prenaša neposredno na delovno skupnost posameznih TOZD. Po mojem mnenju direktor usklajuje različne interese delavcev, družbe in podjetja s skupnim ciljem — boljšim standardom zaposlenih in u-godnim gospodarskim poslovanjem podjetja. O vseh stvareh se-moramo torej med seboj dogovarjati in reševati nasprotja, ki se porajajo. Njihovo usklajevanje v okvir zakonskih določil ni lahka naloga. Mislim, da je tudi zato to delo težje kot pred leti. Sicer bi o konkretnih razlikah lahko govoril le, če bi bil že prej na takšnem položaju. S tem, ko smo se odločili za novo tovarno iver-nih plošč, smo zavestno sprejeli nase tudi nekatera bremena, da bomo nekje drugje pač prikrajšani, vsaj toliko časa, dokler je nova tovarna v gradnji in dokler ne začne s proizvodnjo. Nedopustno je in noben član kolektiva ne sme gledati samo na svoje lastne ,koristi in na trenutne potrebe. Na to stvar imamo seveda različne poglede, zavedati pa se moramo naše dolžnosti, da našim sinovom in hčeram v prihodnje zagotovimo kos kruha v domačem kraju. Vsak delavec mora čutiti veliko odgovornost do dela, ki ga opravlja, ker brez tega ni mogoče delati. JANEZ MELE — TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK Dajati oceno o vseh spremembah, ki smo jim priča zadnjih nekaj mesecev, oziroma natančno napovedovati, kaj vse bo rezultat vseh statusnih sprememb, je zelo težko, skoraj nemogoče. Po vsej verjetnosti bomo potrebovali še mnogo časa, da se bomo na vse to navadili in vnesli v vsakdanjo prakso. Sprijazniti se namreč moramo z dejstvom, da moramo vsi skupaj, solidarno, vsak na svojem delovnem mestu najprej izpolnjevati skupno sprejete obveznosti, šele nato pa tudi zahtevati, da odločamo o rezultatih svojega dela. Ocenjujem, da mnogokrat, predvsem pa, ko na primer odločamo o letnem planu ali o čem podobnem, vse preveč pavšalno dvigamo roko, da s tem soglašamo. Ko pa je treba nalogo izpolniti, začnemo kritizirati in is- kati opravičila, pri tem pa pozabljamo na posledice, ki iz tega izvirajo. Informacije bo potrebno mnogo nadrobneje obravnavati, predvsem s polno odgovornostjo in zavestjo, da je na osnovi vsake odločitve posledica, ki nam lahko odreže večji ali manjši kos kruha. Osebno menim, da bo letošnje leto za našo TOZD dokaj težko in naporno, zlasti, če bomo hoteli doseči rezultate, ki si jih zastavljamo. Ti pa so: dokaj povečani obseg proizvodnje, zožitev asortimenta v masivnem delu tovarne in razširitev programa tapetništva, ureditev nagrajevanja in o-sebnih dohodkov nasploh, rešitev pogojev dela predvsem v površinski obdelavi in na skladišču surovin in drugi. Upam, da teh vprašanj ne bo tako težko rešiti, če se jih lotimo zavestno vsi skupaj in da pri tem ne gledamo vedno samo na svoje ozke osebne interese. Vsa delovna skupnost mora te naloge zavestno sprejeti, kajti le tak način nam zagotavlja izpolnitev tudi našega srednjeročnega programa, o katerem smo že mnogo razpravljali na vseh organih upravljanja in tudi že večkrat na skupnih zborih. Mislim, da ciljev ni treba ponavljati, ker jih poznamo, treba pa je ponoviti, da le skupno dogovorjene, zavestne akcije lahko rodijo dobre sadove. DUŠAN PLAZ — TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG Ustavne spremembe so med drugim prinesle tudi nove odnose direktor — samouprava. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij so v naši samoupravni družbi nastale korenite spremembe, da bi samouprava dobila zares tak obseg, vsebino in težino, da bo naša skupnost imela možnost, krojiti svojo prihodnost tako, kot bo ustrezalo njej, ne pa tako, kot bi ustrezalo posameznikom ali skupinam. Direktor temeljne organizacije je kot individualni izvršilni organ dolžan, da vsa navodila, ki mu jih naloga samoupravna skupnost, dosledno upošteva in jih izpolnjuje oziroma skrbi in odgovarja, da temeljna organizacija posluje v Skladu z zastavljeno in sprejeto politiko po samoupravni poti. Mislim, da vodilnega delavca, v tem primeru direktorja, ki je že pred ustanovitvijo temeljnih organizacij bil na takem položaju in je spoštoval načela samouprave, (tudi danes ne moti, če se mora s samoupravi j alti dogovoriti, kakšno poslovno politiko in kakšne delovne cilje si bo delovna skupnost zastavila. Razumljivo pa je, da so spremembe prizadele tiste vodilne delavce, ki so bili vajeni po načelu »trde roke« krojiti politiko in usodo delovnih organizacij. Delegatski sistem, ki je novost v naši samoupravi, nam prinaša dejansko (take spremembe, ki popolnoma onemogočajo koncentracijo oblasti, saj je delegatski sistem zastavljen tako, da delegati ne morejo sprejemati nikakršnih sklepov brez prejšnjega dogovora s svojimi volilci. Tako kot vsaka sprememba pa ima tudi ta na začetku svojega uresničevanja določene težave. Če hočemo ustvariti trdno vez v naši samoupravni družbi, mo- ramo najprej vse člene med seboj sestaviti. To pa zahteva čas, voljo in odgovornost, kar pa ne more biti ovira, da zastavljenih nalog, ki so osnova za boljši jutri, ne bi izpeljali. Odgovornost direktorja je v novih pogojih vsekakor večja, saj je za svoje delo odgovoren delovnemu kolektivu in širši družbeni skupnosti, ne pa posamezniku. Prepričan isem, da bomo v delovnem kolektivu naše temeljne organizacije še v naprej imeli take medsebojne odnose in sodelovanje kot doslej; to pa je poroštvo, da bo tudi direktor temeljne organizacije opravil vse naloge, ki mu bodo postavljene od samoupravlj alcev. FRANC URH —Tovarna lesnih izdelkov Stari trg Vloga direktorja jev novih pogojih samoupravljanja bistveno drugačna od njegove prejšnje. Po novi ustavi in po statutu, ki se povezujeta med seboj, ima direktor povsem drugačno vlogo kakor po prejšnjih določilih. Vlogo prejšnjega direktorja so prevzeli sveti: svet za kadre in socialna vprašanja, svet za osebne dohodke, poslovni svet in drugi organi upravljanja. Vloga direktorja pa je, da usklajuje pristojnosti v poslovanju svetov. Seveda ima direktor tudi sedaj zelo veliko in odgovorno nalogo, kar zadeva spoštovanje predpisov in zakonitosti dela samoupravnih organov, pa tudi v proizvodnji in v skrbi za izpolnjevanje plana. JOŽE HREN —Skupne dejavnosti Položaj individualnega poslovodnega organa je z novo ustavo zelo jasno opredeljen; to je: vodi poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces ter izpolnju- je sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa. Menim, da je v novih pogojih predvsem važna vloga direktorja kot organizatorja in usklajevalca dela v delovni skupnosti. Direktor je za svoje delo odgovoren delavcem in delavskemu svetu, njegovo delovanje mora biti stalno povezano z delovanjem samoupravnih organov. VOLITVE DELEGATOV V ORGANE GOSPODARSKE ZBORNICE Nova organizacija gospodarske zbornice bo temeljila na združevanju temeljnih organizacij združenega dela, ki naj bi po svojih delegatih prek združenja TOZD panog in usklajevanja medpanoških interesovv v koordinacijskih odborih odločali o politiki in smereh prihodnjega razvoja gospodarstva. S tem se v delo zbornice vključujejo delegati temeljnih organizacij združenega dela. Zbori delegatov bodo temeljni nosilci odločanja o vseh zadevah in usklajevanja interesov zbornice, zlasti tistih, ki zadevajo načrtovanje razvoja gospodarstva, pogoje gospodarjenja, skratka, gospodarski sistem. Skupni delavski svet je izvolil glavnega direktorja inž. Jožeta Strleta za delegata v gospodarsko zbornico Slovenije ter ga predlagal za kandidata v koordinacijski odbor za planiranje in razširjeno reprodukcijo. J. Hren PROSLAVA 50. OBLETNICE ZLOMA ORJUNE 1. junija letos je poteklo petdeset let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo Orjuno. Slovenski proletariat na čelu z zasavskimi rudarji je tedaj pod vodstvom Komunistične partije v znanem spopadu v Trbovljah zadal tej jugoslovanski fašistični organizaciji odločilni udarec, od katerega se ni več opomogla. Boju našega delavskega razreda smo dali 1. junija letos vsejugoslovansko obeležje. Na ta dan so se ob proslavi zbrale v Trbovljah množice ljudi, ki so kljub dežju, ki je motil slavnostno razpoloženje, vztrajale ob spremljanju proslave. Tudi nekateri predstavniki mladi; ne, vojakov in družbenopolitičnih organizacij iz naše občine so bili na proslavi. Srečanje v Trbovljah je bilo toplo in slavnostno. V njem je bila ponovno izrečena misel: »TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!« D. Modic PROSLAVA DNEVA VSTAJE Letošnja osrednja občinska proslava Dneva vstaje bo na Okroglici nad Cajnarji 21. julija ob 10. uri. Odkrili bodo spominsko ploščo začetku organiziranega upora na področju Cajnarjev in razvili prapor krajevne organizacije ZZB NOV Caj.narje-Žilce. Odprli bodo tudi nov dom za potrebe družbeno-političnih organizacij. Po slavnostnem programu bo tovariško srečanje. NAS Kjerkoli je med skupino ljudi, ga težko zgrešiš.' S svojo postavo nekako izstopa. Sicer ni visoke rasti, njegov telesni razvoj je šel bolj na »širšo«, kot temu pravimo. Tudi sam ugotavlja, da ni čisto po JUS, saj si v trgovini s konfekcijo težko najde primerno obleko. Nasmejanega obraza, je, vedno pripravljen za pogovor, pa tudi za šalo. Močne dlani rok povedo, da se ne ustrašijo nobenega, še tako težkega dela, saj jih je prav delo napravilo tako močne. Večina njegovih sodelavcev bo že po gornjem uvodu ugotovila, da je osebnost tega sestavka Ivan PERUŠEK, član delovne skupnosti Tovarne pohištva Stari trg. Na svet je prišel prav v času, da je pozneje kot fantič videl in doživel mnogo vojnih grozot, o katerih ve veliko povedati, saj so se mu vtisnile v neizbrisen spomin. Prišel je konec vojne in z njim potreba po obnovi razdejanih domov. Pridnih in močnih rok je povsod primanjkovalo. Perušek je prijel za delo v eni izmed gradbenih skupin, vendar ne za delo, pri katerem bi z gradbenega odra kričal: »Malte, malte!« Bil je med tistimi, ki so morali malto in ka- men pripravljati in prinašati. Mimogrede povedano — mešalca za beton, bot jih imamo danes, dvigala in podobnega nihče še poznal ni. Vso gradbeno mehanizacijo tistega časa so predstavljali kramp, lopata in nosila ter močne mišice. , »Ja, povem ti, da se mi je včasih kar stemnilo pred očmi. Delali smo po cele dneve, pogosto tudi ob nedeljah; menda sem imel roke kar do tal. Pa ob taki hrani — najpogostejša jed na mizi sta bila krompir in zelje, ponekod pa še tega ne v izobilju. Ko se peljem skozi vasi in opazujem še neometane hiše, se še danes spominjam katerega od kamnov, ki je bil ob mojem trudu m znoju vzidan v steno. Težko si človek predstavlja to garanje, ce ga sam ni doživel.« Med tem časom je šel kot brigadir tudi na udarniško delo pri izgradnji proge Šamac—Sarajevo- Celo pri gradnji železniškega Predora Vranduk, tedaj tako velike delovne zmage mladine, je sodeloval. To z upravičenim ponosom rad pove. Čas je prinašal novosti vseh yrst, med njimi tudi uvedbo kmečkih obdelovalnih zadrug. Članov zadruge je bilo sicer veliko, toda za delo sposobnih malo. Zopet so tez.ia fizična dela slonela na ramah mlajših članov, med katerimi je bil tudi Perušek. Poleg vsega dela pa tudi nase m Popolnoma pozabil. V tako Razgibanem delu je bilo mogoče doživeti tudi prenekatero prijetno urico. Na godrnjanje in jezo matere in sestre in v zadovoljiv0 prijateljev pa je za popest-itev življenja zdaj pa zdaj tudi aksno »ušpičil«, sicer vse do me-*e kdo bi mu to zameril? Ne glede, ob katerem času in . Je je zaslišal glas harmonike, se takoj pridružil s svojim bob-om ter običajno z vso močjo da-leV^t melodiji. Naj povem, da j? bil boben njegov stalni spremljevalec; spravljenega je imel kar L JU D J E v avtu, na mestu, ki je sicer namenjeno rezervnemu kolesu. Taktično je bila to imenitna rešitev. Se vsaj doma ni bilo treba stalno izgovarjati, kam gre, četudi je imel pred seboj opravek, ki svojcem ne bi bil čisto po godu. član tega kolektiva je že osemnajst let. Aktivnost in z delom pridobljena organizacijska sposobnost sta ga kmalu po nastopu dela pripeljala do delovnega mesta vodje žage; sicer si je tak naziv komajda zaslužila. Njena tehnična opremljenost in delovni pogoji sta bila vse prej kot ugodna. Kljub temu pa je bilo njeno obratovanje za potrebe finalne proizvodnje nujno. Kaj pravi Perušek o delu na žagi? »Takratna žaga bi mi kmalu požrla živce. Nekateri tedanji gospodarstveniki so se stalno spotikali ob njeno obratovanje in so jo hoteli po vsej sili ukiniti. Pri tem niso izbirali poti in sredstev. Take pritiske so izvajali, da se še sedaj čudim, kako jih je ta kolektiv vzdržal. Kljub temu, da je bila žaga slabo opremljena, je bilo njeno obratovanje za kolektiv življenjskega pomena. Po ničko-lilco poteh — celo do Beograda — nam je žago le uspelo obdržati. Mnogim to ni bilo po godu.« Perušek je bil prav v tistih časih tudi predsednik delavskega sveta in po svoji funkciji »žrtev« raznih pritiskov. V obrambo upravičenih stališč kolektiva in za podkrepitev svojih besed je neštetokrat s svojo težko roko udaril po mizi, da je njeno moč v mi- slih čutil tudi najbolj trdovraten birokrat ali kdo drug, ki je kot argumente svojih stališč navajal neke »višje« cilje, ciljev kolektiva pa ni hotel videti. Sedaj je že več let zaposlen kot skladiščnik gotovih izdelkov. S svežnjem map pod pazduho meri pot od skladišča do pisarne in nazaj. Zadovoljen je takrat, ko vidi zadovoljstvo tudi pri delavcih. Na to pa vplivajo tako dobra prodaja kot medsebojni odnosi in osebni prejemki. Kadar pa je dela le preveč, da ga njegova skupina ne zmore, tedaj se znebi kake besede tudi v višjem tonu. Življenje med tem kolektivom ga stalno potiska v ospredje dogajanj. Če primerjamo kolektiv z orkestrom, potem je Perušek vedno nekje v neposredni bližini dirigenta. Vsaka lepo zaigrana melodija je takoj opazna in deležna priznanja, prav tako pa tudi nasprotno. Sicer pa pravijo, da delo oblikuje človeka. Tudi Peruška oblikuje. Kadar mu ni kaj po volji, ali pa tudi, če mu gre vse v najlepšem redu, si privošči par krat po idva deci črnega ter se ves zadovoljen potreplja po trebuhu, češ, blagor meni. Tedaj v družbi pokramlja o delu in uspehih gasilskega društva, katerega predsednik je, ali pa o delu krajevne skupnosti. Ko pa je resne razprave dovolj, pa nadvse rad zapoje. Perušek spada med ljudi, katerim sta dobrodušnost in življenjski optimizem na prvem mestu. Prav ima. F. Mlakar Novi JUS za pohištvo Pohištvo je izdelek, ki ga uporabljamo vsak dan in spremlja človeka na vsakem koraku. Kupec (potrošnik) želi nabaviti kvaliteten proizvod, vendar ne more sam v trgovini ugotoviti, kakšne je kvalitete. Zato je potrebno potrošnika zavarovati pred nekvalitetnimi in neustreznimi izdelki; to je namen novega jugoslovanskega stan- darda (JUS). Za kvaliteto svojih proizvodov je zainteresiran tudi proizvajalec. Dobra kvaliteta mu omogoča boljšo prodajo, poceni proizvodnjo (manj škarta, reklamacij), dviga ugled podjetja, kar je važno pri poslovanju in razvoju. Samo s kvalitetnimi izdelki je mogoče prodreti na tuji trg in to je pomembno za celotno ekonomiko države. Za dobro -kvaliteto mora skrbeti torej celotna družba in kakor vemo, je bilo leto 1972 in polovica leta 1973 razglašeno za »leto kvalitete«, pač, da se vsi dejavniki v našem gospodarstvu zavzamejo za dvig kakovosti. Tudi lesna industrija se je angažirala na tem področju in med drugim je bilo v Novi Gorici organizirano »posvetovanje o organizaciji kontrole kvalitete v finalni lesni industriji«. Tam se je javno pokazala velika pomanjkljivost in neustreznost jugoslovanskih standardov za pohištvo. Dosedanji standardi določajo namreč dimenzije pohištva, oblike raznih profilov, tako da so se zavestno obšli, ker ne ustrezajo sodobnemu oblikovanju in tehnologiji. Praktično se upošteva samo novejši standard, ki določa dimenzije kuhinjskega pohištva in standard za trdnost navadnih lesenih stolov. Akcijo za izdelavo novih standardov je omogočila Zvezna gospodarska zbornica, ki je naročila izdelavo študije, v kateri so obdelali določila za minimalne kvalitetne kriterije, ki jih mora izpolniti kos pohištva, da lahko določen čas ustreza svoji funkciji. Delo sta, realizirala Poslovno združenje LES iz Ljubljane in Institut za preradu drveta Šumar-skog fakulteta iz Beograda. Naslov študije je: Minimalni uslovi kvaliteta namještaja im je predvidena kot predlog novega JUS za pohištvo. Študija zajema poleg obširnega uvoda standarde za celotno pohištvo (stanovanjska oprema), materiale za te izdelke in odpornosti površine na različne vplive. Opisani so ti mini- malni kriteriji — zahteve za kakovost, načini preizkusa trdnosti, stabilnosti, sistem jemanja vzorcev za teste in drugo, celovito je obdelano ali nakazano vprašanje kakovosti in kontrole kvalitete v naši državi. Ta nova določila prinašajo novosti tudi v podjetja, ki imajo dobro organizirano službo kontrole kvalitete. Veliko več kvalitetnih značilnosti bo sedaj izmerljivih, končnega izdelka ne bodo več ocenjevali samo po zunanjem videzu, ampak ga bodo testirali, če bo izdržal določene obremenitve in bo šele potem šel lahko v prodajo. Kot vidimo, se s standardom lahko prepove proizvodnja, kajti JUS je zakon in je obvezen za vse proizvajalce. Izdelava zadovoljivih standardov je torej zelo zahtevna naloga in mora upoštevati možnosti normalne proizvodnje. S tem namenom je bilo med letošnjim lesnim sejmom v Ljubljani posvetovanje o tej temi. Omenijena študija je bila pohvaljena, posredovane so bile konkretne kritične pripombe in izoblikovala so se tudi važnejša stališča: — standardi (predlagane metode) se morajo preizkusiti, da se ugotovijo pomanjkljivosti, šele potem je to lahko predlog JUS. Za to prihodnje delo naj se organizirajo delovne skupine, kjer bodo zastopani tudi strokovnjaki iz proizvodnje, — slovenska lesna industrija naj enotno nastopa na podobnem posvetovanju v Beogradu in tudi v prihodnjem delu, — nadaljuje naj se že začeta akcija za ZNAK KVALITETE, ki ga bo dobilo pohištvo, ki izstopa po kvaliteti, — zagotoviti je potrebno tudi kontrolo kvalitete v prometu in prodaji pohištva. Poudaril bi še, da mora biti kvaliteta vgrajena v izdelek. Pri načrtovanju izdelka, pripravi za proizvodnjo, nabavi materiala, sami proizvodnji je treba upoštevati kakovost končnega proizvoda. M. Geršak Centralno skladišče gotovih izdelkov bo kmalu nared Smrečica na srednjem loku Dne 21. junija sta Splošno gradbeno podjetje Gorica in Splošno gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra dala pod streho 10.000 kvadratnih metrov skladišča gotovih izdelkov v Podskrajniku. Končna oziroma notranja dela pa bo opravilo Splošno gradbeno podjetje Gradišče Cerknica. Povprašali smo delovodjo Splošnega gradbenega podjetja Gorica Venčka Cotiča, kako so tekla dela do te faze gradnje. »Dela so bila brez zastojev, zato smo uspeli dati skladišče pod streho do dogovorjenega roka. Z deli smo začeli v aprilu. Posebnost pri tej gradnji je, da je to bolj ali manj montažna gradnja iz elementov, ki jih dela naše podjetje po industrijskem postopku. Naj pripomnim, da naše podjetje izdeluje te elemente po italijanski licenci. Naši izdelki so se že uveljavili po vsej Jugoslaviji, nekatera od gradbenih podjetij pa so se že specializirala za gradnjo oziroma montažo s temi elementi. Eno od takih podjetij je Splošno gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra, ki sodeluje in organizira delo skupaj s SGP Gorica.« V pogovoru je delovodja SGP Stavbenik iz Kopra, tovariš Krsto Bijelič dejal, da je tak način gradnje — z elementi, ki so sestavljivi na samem gradbišču, preprost, hiter in praktičen. To je sodoben način gradnje, ki je zelo perspektiven. Pred kratkim so se gradbena podjetja Primorske združila v sestavljeno organizacijo, ki se imenuje Gradbeno industrijsko podjetje Primorske. V to sestavljeno organizacijo sta vključeni tudi podjetji Stavbenik in SGP Gorica. Kakorkoli že, skupno skladišče gotovih izdelkov je dobilo streho v treh mesecih, to se pravi v rekordnem času. Tako smo lahko zadovoljni z izvajalci te investicije. J. Klančar Zaključek šolskega leta Letos je zaključila šolanje na tehniški šoli tretja zaporedna oziroma že četrta generacija lesnih tehnikov. Vsaka je imela svoje posebnosti. Eni so kazali svoje sposobnosti na ekonomskem, drugi na tehnološkem, letošnji pa na organizacijskem področju. Zakaj ta ugotovitev? Predvsem vemo, da smo si ljudje zelo različni po sposobnostih. Isto velja za skupine ljudi. Pri tej generaciji smo opazili izredno aktivnost v mladinski organizaciji, v kateri je vsakdo uresničeval svoje želje in sposobnosti. Zastavili so si izredno obširen program, ki je obsegal športno in kulturno dejavnost, marksistični krožek, komisijo za splošni ljudski odpor pa do pridobitvenostnih akcij z veselicami, maturantskim plesom, ki so imele namen zbrati dovolj denarja za zaključni izlet. Zaradi intenzivne dejavnosti je zaškripalo v šoli ob tretji redovalni konferenci. Toda: Konec dober — vse dobro. Zadovoljni smo z rezultati. Razred so zaključili vsi, čeprav trije s popravnimi izpiti. Tako so zaključni izpit opravljali vsi. Triindvajset učencev se je oddahnilo, enii z večjim, drugi z matij šim zadovoljstvom, le dva učenca pa bosta morala svoje zanje izpopolniti do popravnih izpitov, ki bodo v začetku septembra. Kako pa je bilo v prvem letniku? Selekcija je razvidna iz podatkov. Po zaključku leta je ostalo 24 učencev, pet pa jih je med letom izstopilo. Izdelalo je sedemnajst učencev, šest učencev ima popravne izpite, eden pa je negativno ocenjen iz večine predmetov. Tako je ostalo triindvajset potencialnih kandidatov za drugi letnik. F. Turšič Več družbenega vpliva NOVA NAČELA V UREJANJU BRESTOVEGA OBZORNIKA Pred dobrim letom je izšel zakon o javnem obveščanju, ki je v duhu načel nove ustave postavil pred vse tiste, ki se ukvarjajo z informacijskimi občili, vrsto zahtev. Zato je bilo potrebno tudi v urejanje in izdajanje našega glasila vnesti nekatere novosti. Vzdrževalci imajo težke delovne naloge. Največ dela jih čaka, ko bodo ostali imeli kolektivni dopust Propagandni filmi V zadnjih letih je bilo čutiti v našem tisku, pa tudi v drugih občilih nekatere idejne spodrsljaje, skomercializiranost, o vsebinski usmeritvi so odločale skupine ali posamezniki, pa še vrsto drugih slabosti. Zato je bilo predvsem potrebno zagotoviti večji vpliv širše družbene skupnosti na oblikovanje obveščanja, natančneje oblikovati vsebinsko zasnovo in nadrobneje urediti pravice in dolžnosti posameznih organov pri urejanju in izdajanju. Skupni delavski svet je na svoji pretekli seji potrdil dva najos- novnejša akta s tega področja: akt o ureditvi izdajateljskih razmerij med Brestom in našim glasilom ter temeljno vsebinsko zasnovo Brestovega obzornika. Prvi akt govori o najosnovnejših izdajateljskih razmerjih in o oblikovanju ter pristojnostih družbenega organa upravljanja — uredniškega sveta, temeljno vsebinsko zasnovo (to je nekakšna vsebinska usmeritev glasila, po kateri mora delovati uredniški odbor) pa skladno z določili zakona o javnem obveščanju objavljamo v celoti, da se bo lahko z njo seznanil sleherni član delovne skupnosti oziroma vsak naš bralec. Tudi delegati v družbeni organ upravljanja — uredniški svet so že imenovani in( se bo v kratkem sestal. Sestavlja ga sedem predstavnikov družbeno-političnih organizacij in drugih ustanov iz občine ter iz naše delovne organizacije in pet delegatov iz vrst rednih sodelavcev ter iz uredniškega odbora. Med drugim bo sprejel pravila o urejanju in izdajanju glasila ter razpravljal o temeljni vsebinski zasnovi, katere izpolnjevanje bo moral nenehno spremljati. Morda se bo kmalu zdelo vse to le formalistično igračkanje, vendar je osnovni cilj vseh teh sprememb jasen in se moramo zanj odločno boriti: zagotoviti je treba neposredni družbeni vpliv nia organizacijo in vsebino obveščanja! B. Levec Otroški dodatek letos Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva je v maju sprejela sklep o pogojih in višini otroških dodatkov. S tem sklepom so bili določeni pogoji in način uveljavljanja pravice do otroškega dodatka, dohodkovni cenzus in višina otroškega dodatka za otroke delavcev in kmetov. Po sklepu o določitvi dohodkovnega cenzusa bodo imeli pravico do otroškega dodatka letos: 160 din prvi otrok ter po 240 din drugi in naslednji otroci v družinah, kjer so imeli lani do 700 din mesečnega dohodka na družinskega člana; 130 din prvi otrok, ter po 200 din drugi in naslednji otroci v družinah, ki so imele lani 700 do 900 din mesečnega dohodka na družinskega člana in 95 din prvi otrok ter po 150 din drugi in naslednji otroci v družinah, ki so imele lani 900 do 1200 dim mesečnega dohodka na družinskega člana. Kot že omenjeno, imajo pravico do otroškega dodatka otroci iz tistih družin, v katerih je bil poprečen mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1973 do 1200 dim. Za dohodek družine pa se štejejo vsi dohodki iz delovnega razmerja, civilno-pravnega razmerja, iz nadurnega dela, razen osebnega dohodka jamskih delavcev, doseženega z delom v jami, pravzaprav vsi dohodki, ki se obravnavajo kot osebni dohodek, dohodek od pokojnin, dohodek iz opravljene samostojne dejavnosti, pa tudi dohodki iz kmetijstva. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo osebni dohodki iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki v dejanskem znesku; dohodki od kmetijstva v trinajstkratnem znesku katastrskega dohodka in dohodki od samostojne dejavnosti v trikratnem znesku. Otroci, ki imajo pravico do otroškega dodatka, a so huje telesno ali duševno prizadeti, imajo pravico do posebnega dodatka v znesku 85 dim mesečno. Poseben dodatek v mesečnem znesku 50 din pripada tudi otrokom edinih hranilcev. J. Klančar Če lahko za lanski festival zapišemo, da je bil v znamenju ekonomske propagande filmov iz Velike Britanije, ta ugotovitev za letošnji festival ne velja. Prav Angleži so v veliki meri odpovedali udeležbo (lami so sodelovali s 400 filmi, letos le sto). Zakaj ta uvod? Nedeljeno mnenje vseh udeležencev je, da prav angleški filmi predstavljajo vrh propagande in dajejo osrednjo noto festivalu. Angležev torej skoraj ni bilo, prišli pa so od drugod — Američani, severni in južni, gostitelji Francozi, Skandinavci s svojim izjemnim humorjem, prišli so z vzhoda, pa ne le zato, da bi vzbujali porog in žvižge. Jugoslovani so vsako leto številnejši; in če zapišem, da je film agencije za marketing »Studio D« Delo, Ljubljana, prišel letos v zaključni izbor, potem ni napačna ugotovitev, da je sodelovanje Jugoslovanov čedalje pomembnejše. Prvič pa se je predstavila s propagandnim filmom afriška država — Kenija. V številkah je bil festival takšen: Predvajanih je bilo 1324 filmov (od tega 383 filmov za kinodvorane in 941 TV filmov). Če bi hotel gledati vse naenkrat, bi moral presedeti pred platnom kar 19 ur. Celotna dolžina je bila 30.780 metrov. Tematiko propagandnih filmov bi lahko opredelil takole: Prevladovali so filmi, ki predstavljajo izsek iz normalnega življenja. Propagirani izdelek je le za trenutek v kadru, tudi tekstovno, če tekst sploh je. Anglo-američand, pa tudi Japonci prednjačijo v »glasbenih« filmih. Za vsak, še tako nepomemben izdelek napišejo (odlično) glasbo. Naša Barbara bi bila torej kar dobro sprejeta... Na drugem mestu so filmi, ki imajo poanto, so delani na šalo, karikirajo situacijo, se norčujejo iz izdelka, proizvajalca, pa tudi iz gledalca pred zaslonom. Taki filmi so praviloma gostobesedni, iskrivo duhoviti. Tehnično dovršenih filmov, kjer prevladujejo briljantni triki, skoraj ni več. Logično, pomislimo ta to, da se je človek sprehajal po Luni, zato tehnike v propagandi res ni mogoče občudovati ... Tovrstne filme naročajo predvsem tovarne avtomobilov, motorjev, tehniških izdelkov. Posebno poglavje so risani filmi. Teh je vsako leto več, vendar prevladujejo poenostavljene figu; re, svetlobni učinki, opartovski prijemi. Propagandni filmi za pohištvo so bili v glavnem namenjeni za predvajanje v kinodvoranah. Marsikatero idejo pa bomo lahko s pridom uporabili. B. Lavrič TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA BRESTOVEGA OBZORNIKA Temeljna vsebinska zasnova je sestavni del sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij med Industrijo pohištva BREST in glasilom Brestov obzornik. NAMEN IZDAJANJA GLASILA Osnovni namen izdajanja glasila izvira iz ustavnih načel o svobodi obveščanja in pravici do obveščenosti, kar sta temeljna pogoja za samoupravljanje delovnega človeka in občana ter za njuno soodločanje o družbenih zadevah. Izhajajoč iz teh načel je osnovni namen glasila obveščanje delavcev o vseh pomembnejših dogajanjih znotraj delovne organizacije, pa tudi v širšem družbenem prostoru, ki neposredno zadeva interese članov delovne skupnosti. Brez ustreznega informiranja in ustrezno izoblikovanega kroženja informacij si ne moremo zamisliti večje vloge in vpliva delovnih ljudi na oblikovanje resničnih samoupravnih odnosov. Eno izmed najpomembnejših sredstev informiranja v delovni organizaciji je prav njeno glasilo. Da bi zagotovili njegovo dostopnost vsem članom delovne skupnosti, se jim ga razdeljuje brezplačno. Namen glasila je informirati svoje bralce tudi o pomembnejših dogajanjih izven podjetja — v našem splošnejšem gospodarskem in družbenem življenju, v panogi, v življenju občine, v krajevnih in v interesnih skupnostih, o vsem, kar naj bi krepilo njihovo samoupravno vlogo in zavest. Glasilo mora spremljati vsa pozitivna družbena prizadevanja za utrditev samoupravljanja in za utrditev vloge delavskega razreda v našem družbenem življenju. PREDMET OBRAVNAVE Osnovna izhodišča za predmet obravnave so nakazana že v namenom izdajanja glasila. V glasilu bodo objavljeni prvenstveno sestavki: — ki imajo namen delavcem približati informacije, ki zadevajo njihov naj ožji interes — njihovo temeljno organizacijo združenega dela, njeno delo, uspehe in probleme, njihovo delovno okolje, vprašanja v zvezi z njihovo socialno varnostjo; — ki posredujejo informacije v zvezi z delovanjem celotne delovne organizacije; o njenem razvoju, uspehih in problemih; o zadevah temeljnih organizacij, ki se rešujejo skupno, in o nastopanju delovne organizacije navzven; — ki zadevajo širše družbeno okolje članov delovne skupnosti — od posameznih samoupravnih skupnosti do širših družbenih in gospodarskih dogajanj; —• ki bodo delavce informirali o vseh važnejših družbeno-političnih vprašanjih, ki zadevajo samoupravljanje, njihovo družbenopolitično delo in izpolnjevanje osebnih interesov. Glede na ta izhodišča bo vsebina sestavkov zajemala predvsem naslednja delovna področja: — samoupravna dogajanja v temeljnih organizacijah in v podjetju, — ekonomski rezultati TOZD in delovne organizacije, — delo družbeno-političnih organizacij v TOZD in delovni organizaciji, — delo, uspehi in problemi TOZD in delovne organizacije, — kadrovska in štipendijska politika ter izobraževanje, — reševanje stanovanjskih zadev, —• vprašanja družbene prehrane, — vprašanja zdravstvenega varstva in varstva pri delu, — investicijska politika in njeno izvajanje, — prodajna ter nabavna politika in njeno izvajanje, — marketing in njegova vloga, — oblikovanje novih izdelkov, — strokovna vprašanja s področja proizvodnje, — sejmi, razstave, reklamna in propagandni nastopi, — nove proizvodne in prodajne kapacitete, — rekreacija in izleti, — športna tekmovanja, kulturne in zabavne prireditve v okviru podjetja, — pomembnejša gospodarska in družbena dogajanja izven delovne organizacije, ki neposredno zadevajo člane delovne organizacije, — pomembnejša dogajanja v samoupravnih interesnih skupnostih občine, v katere se vključujejo člani delovne organizacije, — pomembnejša vprašanja v okviru občine, ki neposredno zadevajo družbeni standard in osebne interese delavcev, — ostala aktualna obvestila, sporočila in podobno. TEMELJI UREDNIŠKE POLITIKE Glasilo Brestov obzornik bo vodilo takšno uredniško politiko, ki bo temeljila na ustavnih načelih in duhu samoupravnih odnosov in ki bo čimbolj varen odraz interesov delavcev Bresta. Pri tem bo zagotovilo prek družbenega organa upravljanja in drugih oblik sodelovanja tudi neposredni vpliv širše družbene skupnosti. Uredništvo bo zagotavljalo, da bo glasilo odprto vsem delavcem in da bodo imeli možnost v njem objavljati svoja mnenja o problemih, ki jih bo glasilo obravnavalo, vsi prizadeti. Uredništvo se bo zavedalo vloge, ki jo ima glasilo pri obveščanju in samoupravljanju v delovni organizaciji in bo glasilo urejalo skladno s to vlogo. SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO RAZDELJENA Letos so sredstva za stanovanjsko izgradnjo prvič delile temeljne organizacije same. Tako so se tajništva in stanovanjske komisije TOZD bolj seznanili s to problematiko in so verjetno lahko bolj objektivno sodelovali pri razdeljevanju sredstev. Na območju Loške doline (TPS in TLI) so letos razdelili sredstva za družbeno in individualno gradnjo v razmerju 20 : 80, v Cerkniški dolini (TPC, TPM, TIP in SD) pa so se odločili za razmerje 25 : 75. Še vedno pa je ostalo veliko potreb po kreditih za individualno izgradnjo nepokritih. To, ali je samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev v redu ali ne, je še nerešeno vprašanje. Njegove morebitne pomanjkljivosti se bodo pokazale nekako v obdobju enega leta, ko se bodo po njegovih določilih delila tudi družbena stanovanja. Dejstvo pa je, da je sredstev za stanovanjsko izgradnjo še vedno premalo in da je prav to vzrok, da prihaja do nesoglasij pri razdeljevanju kreditov in pri določanju razmerja za kredite in za nakup družbenih stanovanj. Dokler bo dobilo kredit za individualno gradnjo le približno 50 odstotkov prosilcev in Brestovo stanovanje še manj kot toliko, bodo pritožbe in nezadovoljstva zaposlenih na dnevnem redu. Vinko Žnidaršič in Mira Turk-Škraba Pogosto deževje nikakor ni v prid bližajoči se turistični sezoni. Kljub temu pa je bilo le nekaj sončnih nedelj, zato so se nekateri izletniki celo z avtobusi odločili za ogled našega jezera. Po vrnitvi proti domu se radi ustavijo pred blagovnico, kjer je še kar primeren prostor za parkiranje. Po fotografiji sodeč jim je prav prijetna točka pred spomenikom našega malega mesta, kjer se radi fotografirajo in tako zadržijo spomin na obisk pri nas. V kratkem razgovoru je sodelavec našega glasila dobil vtis, da so zelo zadovoljni z našo pokrajino in jezerom. Postrežba in izbira v naših lokalih pa nista bili deležni hvale. Nikakor ne razumejo, da ne morejo ob nedeljah in praznikih dobiti razglednico, znamke, revije, da o morebitnih značkah našega kraja sploh ni treba govoriti. Skratka: to so majhni, toda boleči problemi, o katerih je bilo že pisano v tej rubriki, vendar brez Uspeha. Vsa prizadevnost strelcev našega malega mesta, da bi obdržali strelsko barako na strelišču na Kamni gorici, je zaman. Tokrat že znani nepridipravi so letos že drugič do kraja uničili stene na baraki. Od prvega lanskega primera pa do danes so stroški za ponovno Popravilo narasli nad tristo tisoč starih tisočakov. Strelci zatrjujejo, da bodo ubrali vsa pravna pota, da dobijo od staršev mladoletnih storilcev povračilo škode. Novosti v delavski restavraciji Po stališču analitsko-planske službe podjetja ni izgledov za uvedbo brezplačnih malic v drugem polletju 1974. Stališče te službe je, da ostane cena 3 din nespremenjena ter da Se s planskimi merili predvidi brezplačna malica v letu 1975. S 1. julijem letos naj se uvedejo novi bloki za malice, s tem pa naj nastanejo naslednje spremembe: — nove bloke bodo lahko uporabljali samo člani delovne skupnosti, študentje tehnične šole in študentje na praksi, — blok ima 22 listov — malic, so brez datuma in se vsi uporabljajo za opravičilo prejete malice, -— malica bo lahko izdana le ob predložitvi bloka, — odjavljanje malic je ukinjeno, — bloki se bodo izdajali praviloma enkrat mesečno, in sicer takrat, da jih bo abonent v celoti izkoristil, — bloki — malice se bodo plačevale mesečno ob prejemu osebnih dohodkov, — bloki predstavljajo denarno vrednost. Kdor ga bo izgubil, bo dobil novega le proti plačilu. Nosil pa bo tudi vso odgovornost za neupravičeno uporabo bloka do obračunske cene malice, — neizkriščeni bloki se lahko vrnejo le v primeru, ko abonent Za dalj časa odjavi malico (več mesecev), — vsakodnevni nakup blokov za posamezne malice zaposlenim je ukinjen, ker imajo možnost prejeti blok in ga uporabljati do izrabe, , — otroci zaposlenih staršev v podjetju in poslovni sodelavci bodo iEuiko dobili malico le ob predložitvi posebnega bloka, plačanega po obračunski ceni, — malice se ne izdajajo za odnašanje na dom. E. Lah Medobčinski sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v pripravi Izvoljeni člani iniciativnega odbora za pripravo regionalnega do-sovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so pričeli z delom. • Na prvem sestanku so člani iniciativnega odbora izvolili vodjo, u sicer tov. Logarja iz Postojne ter si zastavili načrt prihodnjega ueia. Odbor je menil, da je v tej akciji potrebno poklicati vse dele: tat’ ki sodelujejo pri samoupravnih sporazumih v panogah, da bi obogatil svoje delovanje in postavil načela sporazuma, ki bodo strszala konkretni praksi v naši regiji. b'i v en™°’