Knjiga Slovenska XIX. veku. Že 1. 1868 se je sprožila blaga misel in spoznala živa potreba, da naj bi se po zgledu druzih dežel in mest vstanovilo tudi v Ljubljani društvo, s kterim bi se bu- dila in krepčala katoli.ška zavost in ljubezen zoper mnogc nevarnosti in napade nove dobe. Poprijel se je tega dela grof Wurmbrand, kateremu je v začasnem odboru tajnik bil dr. A. Cebašek. V čvrstein spisu ,,Katoliška družba na Kranjskeni" je v Danici 1. 1869 str. 41—43 skazal nje potrebo in dobroto, Ict v prveni vstanovnein velikein zboru 3. inare. iinel porooilo o delavnosti vstavnega odbora in o tedanjem družbinem stanu (Danic. str. 85—94). ,,Sklepam t.o svojc naznanilo s sercno željo, da bi mlada družba prav verlo napredovala, naj bi iz zorna izrastla v košato drevo in rodila obilno sadu v čast. Božjo, v naš in bižnjega prid in veselje, v korist cerkvi in domovini. Vsegamogočni pa naj obilno blagoslovi dclo odbora in družbe, njegova milo»t naj bo vselej nied nanii in z nami!" — Ostal je v njej Se tajnik, in v pervi odborovi seji prevzel nalogo za ude sostaviti knjižico o petdesetletnici sv. Očeta, kteri se bo dala na čelo dostojna podoba Njihova. Tako je prišla na svctlo knjiga: Zlat oniažnik Sveti Oče Pij IX. Certice o Njiliovem življenju, delovanju in značaju. Na svetlo dala in založila katoliska družba na Kranjskem. V Ljubljani 1869. 8. 50. Natisnil Eger. S podobo Pijevo in v pristavku s hiinno papeževo. V [»raznik sv. Jožefa spisal ('. po geslili: ,Na nobenem prestolu sveta še ni bilo toliko modrosti, učenosli in čednosti." Maistre. ,Brez vsih pripoinočkov sem, vendar nisein nepokojen; nar veči moč, rJog, mi daje stanovitnost." Pij IX. L e t n i s li.o d k a t o 1 i š k e d r u ž b e n a K r a n j s k v ni 24. listopada 1869 — je druga knjižica, katero je sostavil njen tajnik. V Ljubljani 1870. 8. 24. Nat. J. R. Milic. — ,,Letni shod ali občni zbor je tehtnega pomena za sleharno družbo, njen poglavitni praznik, slovesni spomia njeuega rojstva, pravi v ,,Vvodu". V njeni so razodeva bolj ali menj živo vdeleženje družbinih udov; kaže se dosedanje delovanje v kratkem pregledu kakor v zerkahi, kakor se z višave vidi okolica; kaže se njena moč p» številu ndov in dnarneni ^lanu, ali dobro vkoreninjena čversto stoji in vcselo prihodnost obeta, ali pa nasprot le hira in peša v vsakem oziru. Taki pervi občni zbor je imela naša katoliška družba po svojih pravilih 24. listopada v citalnični dvorani. Sošlo se je okoli 3(X) družbenikov, domačih in vnanjili, nied temi tudi naš slavni rojak, mil. gospod Ignacij Mrak, škof v Marketi v severni Afriki,  rojen v Poljanah na Gorenskem itd. — 1. Ogovor g. predsednika. 2. Poročilo taj nikovo, katori naposled živo kliče: ,,Krepko  naprej! . . Naprej po poti, ktero kaže  Kristusova iiev»>sta, sv. cerkev, če nas tudi iinemijojo ultrainontance in klerikalce, saj s tein le resnico naše vere priznavajo, ker unkraj gora (ultra niontes) v Rimu je pravi naniostnik Kristusov in sedež edinosti katoliške cerkve, in le aposteljnom in njih njih naslednikorn, dnhovnim (clero), ne pa liberalcein, je Kristus zročil vso oblast v svoji cerkvi. Le to bo pravi napredek, ne puhlib izrazov po lažujivi poti nasprotnih širokoustnežev, anij^ak napredek, kteri nas v resnici razsvetli in oblaži, kterega bodo vesele nobesa, kteri nas popelje k slavni zniagi in pravi časti. Naše geslo pa ni le: Naprej , ampak tudi: K v i š k o ! Sursum corda! . . Naprej po poti prave vere, in kviško v dubu keržanske ljubezni! itd." 3. Pregled in posnetek daljnih obravnav in govorov. Sklep. Papeževa nezmotljivost kratko p o j a s n j e n a v e r n i m S1 o v e n c o rn v poduk. Zal. in na svetlo dala Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1870. 8. 60. Nat. Eger. V praznik Mariinega imena spisal C. t. j. dr. A. Čebašek, kateri v ,,Vvodu" pravi: ,,— Ze med zborovim pretresovanjeni in še bolj sedaj po slovesni določbi so nasprotniki prederzno in zaničljivo kričali, češ, da je to nova vera, da je zgodovini in zdravi paineti nasprot, in so iskali po spisih in časnikili verne rnotiti, da to ni niogoče, da to ni delo sv. Duha , da je človeška zmota! . . Tega je kriva nekoliko nevednost., nekoliko hudobna volja in sovrašt-vo do katoliške cerkve splob in še posebcj do rimskega pervaštva. Gotovo je marsikteri zrai'd bralcev slišal ali bral tako neslano ble- 16* denje, v kterem vsak širokoustnež stavi svojo modrost nad modrost zbranih škofov, ktere je sv. Dub postavil vladati cerkev Božjo. To zbega tudi pobožnega kristjana, da ne ve, kaj odgovoriti. . Zato bo ta knjižica kratko in kolikor mogoče razum- ljivo skusila to resnico pobožnenm slovenskemu ljudstvu pojasniti itd." — ,,Kupite si bukvice ,,Papeževa nezmotljivost", ker so tako izverstne in toliko potrebne. Ponosni smemo biti, da imamo v svojem materneni jeziku tako čversto delo, ktero rnorebiti vse druge enake dela, kar jih je do zdaj v raznih jezikib na svitlo prišlo, deleč prekosi. Skažimo s tera pa tndi hvaležnost preč. g. dr. C e b a š e k u, kteri je v tako raalom času tako dobro delo na dan pripravil . . Z učeno in vender lahko unievno besedo je ta gospod nezmotljivost papeževo tako dokazal, da bi mogel vsak tega prepričan biti, ko bi tudi resnica še ne bila razglašena za verski stavek itd." (Vid. Danic. 1870 str. 395—6). — Nekaj besed o začetku katoliške družbe na Kranjskem — nasproti društvu konštitucijonalnemu (str.232). — Zdi se mi, da bi tudi naša katoliška družba delovala z boljšim ali vsaj bolj očitnim ter vzajemnim vspehom, ko bi se povzdignila v politično katoliško društvo po zgledu druzih konservativnokatoliških kazin ali društev po katoliškem svetu. Mi katoličani se le ne zavemo, kako močni snio, ako delanio s Kristusom. Pa Gospod spi v nas; treba je da ga zbudimo, in z njim vred se vojskujmo zoper nevarne vetrove sedanjega lažnjivega liberalizma in gerdega frajmavrarstva (str. 378) itd. — Ktere časnike si naročimo v novem letu (Uanic. str. 401—2) ? V Danici 1. 1871 so jako krepki njegovi sostavki, na pr. : Rojaki, smijte si katoliško - politične društva (str. 57)! —¦ Govor v katoliški besednici 7. niajnika, na pr.: ,,Ljubljansko konštitucijonalno društvo, ki je že pri raznib priložnostih očitno pokazalo svojo zagrizenost do katoliške cerkve, je v svoji seji 18. apr. sklenilo adroso do sedaj velikrat iinenovanoga D olli ngorj a, ki se je očitno vzdignil zoper versko resnioo papožovo nezmotljivosti in je zato tudi ooitno od cerkve izobčen, in je s tini poterdilo, da je v tej reči enake misli z hnenovaiiim izobčenirn profesorjem in torej tudi zapado z njim enaki kazni, izobčenju (exeonmiunicatio). Tudi je dalo prošnjo do vscga ministerstva, da naj varuje deržavo nevarnega vpliva te verske resnice. Težko ju razumeti, zakaj in kako se vtika posvetno politično društvo v čisto versko resnico, ktera ima s politiko ravno toliko opraviti, kakor nezmotljivost vesoljne cerkvc, in prav lahko bi se Apelova prislovica obernila na konžt. društvo itd." (str. 148—169). — Govor v shodu kat. družbe 3. scpt.: Ljudska šola. 1. Vvod. 2. Narnen in začetek ljudske šole. 3. Značaj in podlaga ljudske šole. 4. Stara šola. 5. Njeue pomanjkljivosti. 6. Nova šola. a) Kaj je nanien nove šole? b) Ali je nova žo'skapostava katoliški veri in cerkvi praviona. c) Nadzorništvo. d) Novi učitelji. e) Novi predmeti ali šolski nauki. 7. Sklep in nasvet (str. 295—330). Novodobni učitelji in novošegne učiteljic«, berite, čitajte, soditc, kajti — čuti je treba oba zvona, da se resnica prav spozna! L. 1872 v Danici: Bogoslovsko š o 1 e. Govor v seji katoliške Besednice 4. febr. Na primer bodi začetek: ,,Konštitucij onalno društvo se je v svoji poslednji seji 24. jan. spet zaletelo z občc znano prederznostjo cez svoje nieje na ptuje bogoslovsko polje in sicer prav do središča, ko se je svojo novo-erno niodrostjo lotilo nar važniši in nar tehtneji tvarine bogoslovskega izobraževan j a ; gosp. Diniic je govoril o ,,Reform der Bildungsanstalteu fiir den Klerus", in je nasvetoval, da naj se odpravijo serneniško bogoslovske šole, ter se bogoslovci pošiljajo na vseučilišča. To oitaje sein mislil nekoliko obširniše o tej reči govo riti; pa ni treba, ker so naši verli gg. bogoslovoi prederznega govomika po ,,Zg. Danici" 2. svee. tako izverstno zavernili, da ga niora biti sram, da jo je tako hitro skupil ravno od tih, kterini je ponujalsvojo modrost in svobodo zoper ultramon-tansko tlaoenje duba'' (Vid. gosp. Dimicu in dimirarjem str. 35—()')• Prav mu je, da je hitro nasel svoj Sedan, ker se prederzno spuša čez svoje nieje v ptuje, kar mu je ("isto neznano, nikakor ne lastno. Zato sedaj nieni ni treba obširno govoriti in zavračevati nasprotnika. Le zavoljo tega, ker bi ne bilo prav, ako bi naše kat. pol. društvo o tein važnem vprasanji risto niolealo, hoeem to tehtno vprašanje nekoliko razjasniti in novošegnega bogoslovca kratko zaverniti" (str 50—53) itd. — Slava jezuitom! Nasprot njihoviin sovražnikoin (tudi lažnjivi ,,Tag- blatt" je začel vnovič zoper nje divjati) bočemo navoditi le nektcre izreke in misli slavnih veljakov in zlasti tudi pervakov nekatoliških ver, iz kterih se bo očitno vidilo, da izverstni ueenjaki različnih narodov in ver so vse bolj pravicno sodili o tem slavnem redu, da tedaj le strast in nevednost, hudobija in enostranost more tako krivično ves izverstni red odsoditi, kakor je to storil pretekli vek in nainerja naša doba (Danic. str. 156—158) itd. — Mnoge zasluge si je pridobil za ustanovitev ]> o d p o r n e g a d r u š t v a d u h o v s k e g a, v katerem je predsednikov namestnik že v osnovalnem odboru postal dr. Andr. Cebašek, častni kanonik in semeniški vodja (Dan. 420).