Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50, 1996, s. 99- 110 GDK: 931 VLOGA IN UČINKOVITOST GOZDARSKE INŠPEKCIJE PRI ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI DELA V GOZDU Bojan VOMER * Izvleček Gozdarska inšpekcija deluje od začetka leta 1995 v sestavi Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S šestnajstimi inšpektorji na območju Republike Slovenije nadzira izvajanje določb zakona o gozdovih in na njegovi osnovi izdanih predpisov. Prizadeva si uvesti učinkovit nadzor na celotnem območju države in pri tem sodeluje z različnimi institucijami in službami, katerih delo je povezano z gozdarstvom. V prispevku je poleg kratke analize dela v zadnjem desetletnem obdobju navedena vrsta notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in s tem kakovost dela organov nadzora. Ključne besede: gozdarstvo, gozdarska inšpekcija, javno nadzorstvo, kakovost THE ROLE AND EFFICIENCY OF FORESTRY SUPERVISION IN ENSURING HIGH-QUALITY FOREST WORK Abstract Forestry inspection service has been operating since 1995 as a part of the Slovenian lnspectorate tor Agriculture, Forestry, Hunting and Fisheries at the Ministry for Agriculture, Forestry and Food. The staff of the service consists of sixteen inspectors, who are responsible for supervising the enforcement of provisions of the Forest Act and of regulations relating to this law. Efforts of the service are directed to efficient supervision in the whole territory of Slovenia. To this end, the service co-operates with different institutions and services whose field of work is linked with forestry. The paper presents ~ brief analysis of work performed in the last decade and a number of interior and exterior factors that have affected the efficiency and thus the quality of the inspection service. Key words: forestry, forestry inspection, pablic supervision, gua/ity * dipl.ing. gozd, svetovalec vlade - gozdarski inšpektor, MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo 100 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50 1 UVOD V zapletenem sistemu državne uprave imajo inšpekcijske službe kot del izvršilne oblasti Republike Slovenije pomembno vlogo. Nadzirajo uresničevanje zakonov in podzakonskih predpisov in v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku {Uradni list SFRJ 47/86 p.b.) ukrepajo proti kršilcem. V svojih rednih, občasnih in letnih poročilih poročajo ministrstvu, dajejo predloge in pobude za spremembe zakonov in predpisov. Z zakonom o upravi {Uradni list RS 67/94) je prišlo do reorganizacije inšpekcijskih služb, po kateri so pristojnosti neposredno prevzela ministrstva, nekdanji občinski inšpektorji so postali »republiški« inšpektorji v inšpektoratih posameznih ministrstev. S tem ukrepom je zakonodajalec odpravil možnosti neposrednega vpliva lokalnih dejavnikov na delo inšpekcijskih služb. 1.1 Zakoni in podzakonski predpisi, katerih uresničevanje nadzoruje gozdarska inšpekcija Gozdarska inšpekcija nadzoruje uresničevanje naslednjih zakonov in podzakonskih predpisov : - Zakon o gozdovih {Uradni list RS, št. 30/93), - Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin {Uradni list RS št. 82/94), - Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju {Uradni list RS št. 16/95 in št. 28/95), izdana na osnovi zakona o varstvu okolja {Uradni list RS št. 32/93), - Uredba o zavarovanju samoniklih gliv {Uradni list RS, št.38/94, št. 44/95 in št. 30/96, izdana na osnovi zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93), - Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 62/95), izdana na osnovi zakona o obrambi in zaščiti {Uradni list RS 15/91 ), - Odredba o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1995 (Uradni list RS, št. 20/95), - Pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Uradni list SRS, št. 33/87), - Pravilnik o gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic (Uradni list SRS, št. 44/87), - Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih {Uradni list RS, št. 35/94), Vomer: Vloga in učinkovitost gozdarske inšpekcije pri .. 101 - Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94). 1.2 Organiziranost, kadrovska in izobrazbena struktura Z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS 71/94) so bili s 01. 01. 1995 združeni trije poprej samostojni inšpektorati v sestavi ministrstva, in sicer kmetijski, gozdarski in lovski Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z glavnim inšpektorjem in štirimi pomočniki oziroma svetovalci vlade kot vodji kmetijske, gozdarske, lovske in ribiške ter fitosanitarne inšpekcije. Vodje posameznih inšpekcij so pri odločanju o strokovnih vprašanjih v zvezi s področjem, ki ga pokrivajo, popolnoma samostojni. Gozdarska inšpekcija je prevzela šestnajst občinskih gozdarskih inšpektorjev z visokošolsko izobrazbo, ki so že dotlej nadzorovali uresničevanje predpisov s področja gozdarstva. Gozdarski inšpektorji imajo sedeže v dvanajstih enotah inšpektorata in nadzirajo izvrševanje predpisov znotraj gozdnogospodarskih območij. S tem je zagotovljen nadzor znotraj zakonsko določenih okvirov gozdarskega načrtovanja in inšpekcijski nadzor nad celotnim območjem naše države. Po sprejeti sistemizaciji Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ostaja nepokrito kraško gozdnogospodarsko območje, ki ga trenutno pokriva gozdarski inšpektor s sedežem v Postojni, in del ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. Manjkajoča inšpektorja bomo predvidoma zaposlili ob koncu letošnjega ali na začetku prihodnjega leta. V uradu inšpektorata je bil v maju 1995 zaposlen vodja gozdarske inšpekcije, ki usmerja, vodi, spremlja in nadzira delo inšpektorjev na terenu, jim daje navodila, pripravlja periodična poročila, sodeluje pri reševanju najzahtevnejših primerov inšpekcijskega nadzora in sodeluje pri oblikovanju novih sistemskih rešitev. 102 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50 2 PREGLED OPRAVLJENEGA DELA V ZADNJEM DESETLETNEM OBDOBJU Preglednica 1 Delovni dnevi Delež Stevilo Stevilo oriiav Leto Na terenskih zapisn. Število sodnikom za kazen- Prijav Skupaj terenu dni(%) poročil odločb za gospod. skih skupaj orekrške orestooek ovadb 1986 3210 2049 64 2610 302 612 23 4 639 1987 2953 1923 65 2607 338 638 14 3 655 1988 3070 2126 69 2891 248 559 14 38 611 1989 3040 2046 67 2780 205 597 23 28 648 1990 2848 1892 66 2763 171 399 16 o 415 1991 2951 1882 64 2716 188 931 7 42 980 1992 2872 1882 66 2766 208 1963 9 89 2061 1993 2656 1708 64 2113 248 507 4 29 540 1994 3344 2109 63 2424 285 274 o 26 300 1995 3124 1895 61 2392 114 367 o 27 394 Skupaj 30068 19512 65 26062 2307 6847 110 286 7243 Obravnavano desetletno obdobje sicer za pregled opravljenega obsega dela, niti glede pogostosti niti glede kršitev posameznih zakonskih določil, ni najbolj primerno. V tem obdobju je namreč prišlo do spremembe gozdarske zakonodaje - veljati je začel nov zakon o gozdovih, ki je nadomestil prejšnjega iz leta 1985 in v samem bistvu spremenil način gospodarjenja z gozdom in obenem tudi vlogo organov nadzora. Po drugi strani je pa ravno zaradi tega iz obeh preglednic mogoče ugotoviti, da se številčni obseg kršitev ni niti bistveno povečal niti zmanjšal. Spremenila se je vsebina kršitev. Če izvzamemo obdobje med letoma 1991 do 1993, ki je bilo zaradi korenitih sprememb v družbenem sistemu in v pričakovanju sprememb zakona o gozdovih obdobje nekakšne stihije in primerjamo dogajanja pred tem obdobjem in po njem, vidimo, da je bilo v preteklosti največ kršitev zaradi poseka brez predhodnega odkazila drevja, prodaje mimo gozdnogospodarskih organizacij in zaradi tega neplačevanja gozdnobiološke reprodukcije, odstopanja od predpisanih načrtov poseka in izvedbe gojitvenih in varstvenih del. V obdobju po letu 1993 beležimo še vedno veliko posekov drevja brez odločbe Zavoda za gozdove - okoli polovica vseh kršitev glede na vložene prijave sodnikom za prekrške. Kar četrtina vseh kršitev zakona o gozdovih zajema določila 18.člena zakona o gozdovih - zmanjševanje rodovitnosti rastišča in rastnosti gozda, stabilnosti ali trajnosti gozdov oziroma so ogrožene njegove funkcije. Gre za hujše kršitve zakonskih določil, kjer mora gozdarski inšpektor na osnovi Vomer: Vloga in učinkovitost gozdarske inšpekcije pri .. 103 natančnega vpogleda v zadevo ugotoviti in opredeliti, ali gre za kršitev zakona ali morda niso podani razlogi za vložitev kazenske ovadbe na osnovi 341.člena kazenskega zakonika Republike Slovenije. V treh četrtinah primerov so bili kršitelji predlagani v postopek sodnikom za prekrške, v eni četrtini primerov so bile podane kazenske ovadbe. Pomemben del kršitev predstavljajo še poseki na golo, posegi v gozd in gozdni prostor, neizvajanje ali opuščanje ukrepov varstva gozdov, paša v gozdovih in ogrožanje ekoloških funkcij gozda kot posledica gradnje ali vzdrževanja gozdnih prometnic. Preglednica 2 Leto Vrsta prijave Vloženo Razsojeno % Kaznovano % % 1 2 2/1 3 3/1 3/2 Prekrški 612 367 60 331 54 90 1986 Gospodarski prestopki 23 16 70 9 39 56 Kazniva dejanja 4 o o o o o Prekrški 638 323 51 293 46 91 1987 Gospodarski prestopki 14 10 71 9 64 90 Kazniva dejanja 3 2 67 2 67 100 Prekrški 559 366 65 336 60 92 1988 Gospodarski prestopki 14 2 14 1 7 50 Kazniva dejanja 38 1 3 o o o Prekrški 597 344 58 304 51 88 1989 Gospodarski prestopki 23 4 17 o o o Kazniva deianja 28 1 4 o o o Prekrški 399 277 69 174 44 63 1990 Gospodarski prestopki 16 5 31 o o o Kazniva dejanja o o o o o o Prekrški 931 368 40 275 30 75 1991 Gospodarski prestopki 7 o o o o o Kazniva dejanja 42 o o o o o Prekrški 1963 1009 51 810 41 80 1992 Gospodarski prestopki 9 o o o o o Kazniva dejanja 89 5 6 1 1 20 Prekrški 507 596 118 384 76 64 1993 Gospodarski prestopki 6 o o o o o Kazniva dejanja 29 5 17 3 10 60 1994 Prekrški 274 322 118 · 145 53 45 Kazniva dejanja 26 1 4 1 4 100 1995 Prekrški 630 209 33 163 26 78 Kazniva dejanja 37 5 14 1 3 20 Prekrški 7110 4181 59% 3215 45% 77% Skupaj Gospodarski prestopki 112 37 33% 19 17% 51% Kazniva dejanja 296 20 7% 8 3% 40% 104 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50 Ugotovitve : Sečnja brez popreJSnJe skupne izbire drevja za posek, kot najpogostejša kršitev ZOG, se največkrat pojavlja tam in takrat, ko ni vzpostavljeno ali pa je prekinjeno sodelovanje med lastniki gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije, kadar je gozdna površina predmet dedovanja, v neurejenih lastninskih razmerah, neurejenih socialnih razmerah lastnikov gozdov idr. Lastniki gozdov v želji po čimvečjem prihodku posekajo najvitalnejša in najlepša drevesa, ki so najpogosteje potencialni nosilci bodočega razvoja gozda, s čimer zavrejo razvoj gozda, zmanjšajo njegovo stabilnost in vrednost. - Veliko je posegov v gozd in gozdni prostor z namenom, da bi spremenili gozdne površine v negozdne brez soglasja ZGS, kršitelji pa ostanejo nekaznovani ali pa pridobijo ustrezna dovoljenja naknadno. - Izvrševanje gozdnogojitvenih in varstvenih del zaostaja v primerjavi z načrtovanimi deli v gozdnogospodarskih načrtih. Zaostajanje je zlasti zaskrbljujoče v zasebnih gozdovih, kjer se večina del opravi v mlajših razvojnih fazah. Tako je razkorak med izkoriščanjem gozdov in vlaganjem vanje čedalje večji. - Za izvajanje preprečevalnih in preprečevalno-zatiralnih ukrepov v gozdovih so odgovorni lastniki gozdov, ki včasih tudi objektivno niso sposobni in usposobljeni za izvajanje s predpisi o varstvu gozdov določenih ukrepov. V takih primerih bi morale strokovne službe na terenu pogosteje urejati zadeve z izvršbami. - Pojavlja se paša v gozdovih na nekaterih območjih (Jelovica, Pokljuka, Pohorje), predvsem v gozdovih, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Vzrok zanjo so neurejeni pašniki, v glavnem neograjeni in živina brez nadzora. Inšpekcija je v letu 1995 začela obravnavati omenjeno problematiko (opozorilo lastnikom gozdov, da so dolžni gospodariti v svojem gozdu tako, da se ne zmanjšuje rastnost in rodovitnost sestojev in ne ogroža njegovih funkcij, sestanek s predstavniki ZGS, ki so po zakonu zadolženi za izdelavo gozdnogojitvenih načrtov, v katerih opredelijo površine gozdov, namenjene paši, nekaj predlogov za uvedbo postopka proti kršiteljem zakona). - Veliko število obor za rejo divjadi v gozdovih, ki so nastale v obdobju 1991 - 1994 in nimajo soglasja ZGS. Vomer: Vloga in učinkovitost gozdarske inšpekcije pri .. 3 PREDLOGI IN UKREPI ZA POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI IN KAKOVOSTI DELA GOZDARSKE INŠPEKCIJE - NOTRANJI DEJAVNIKI 3.1 Organiziranost 105 Gozdarski inšpektorji, vodeni z enega mesta, sicer po dogovoru pokrivajo določeno območje (gozdnogospodarsko območje), čeprav nimajo več krajevne pristojnosti v klasičnem pomenu. Tako so lahko delegirani za reševanje posameznih primerov kamorkoli na območje Republike Slovenije. S tem je omogočen neposreden prenos izkušenj ter povečanje učinkovitosti, hitrosti in kakovosti reševanja posameznih kršitev. 3.2 Dodatno in dopolnilno izobraževanje V okviru inšpektorata je omogočeno dodatno izobraževanje na področju komunikologije, medosebnih odnosov, dela s strankami in obvladovanje konfliktnih situacij. S to obliko dodatnega izobraževanja je pričel republiški gozdarski inšpektor v letu 1994, IRSKGLR je povzel ta program in ga vključil v svoj načrt dodatnega izobraževanja. Dopolnilno izobraževanje poteka vzporedno z nastankom potreb. Tako je bilo izvedenih več oblik dopolnilnega izobraževanja kar zadeva zakon o splošnem upravnem postopku, zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, v zvezi s podlubniki in v zvezi z uredbo o zavarovanju samoniklih gliv. V tem in prihodnjem letu bo ponovno potekalo izobraževanje iz komunikologije, o samoniklih glivah, podlubnikih in konkretnih primerih iz zakona o splošnem upravnem postopku. Glede na dejansko in načrtovano stopnjo računalniške opremljenosti, bo omogočeno začetno in nadaljevalno izobraževanje za vse inšpektorje. 3.3 Spremljanje, usmerjanje in stimuliranje dela gozdarskih inšpektorjev V uradu inšpektorata podrobno analiziramo delo inšpektorjev na terenu, ne toliko po obsegu opravljenega dela (število zapisnikov, število odločb, število vloženih predlogov sodnikom za prekrške in vloženih kazenskih ovadb), kot po kakovosti 106 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50 in učinkovitosti dela. Pri tem je zlasti pomembno tudi celovito poznavanje problematike gospodarjenja v določenem prostoru. Zavedamo se, da učinkovitost dela posameznega inšpektorja ni odvisna zgolj od njegove ozke strokovnosti, marveč tudi od njegove osebnostne podobe, sposobnosti navezovanja stikov s predstavniki lokalnih oblasti in sodniki za prekrške ter skupnega delovanja z drugimi inšpekcijskimi organi. Tako dobljene informacije služijo skupaj s podatki o doseženem dodatnem in dopolnilnem izobraževanju posameznika kot osnova za odločanje o napredovanju inšpektorjev v višje plačilne razrede oz. za tekoče mesečno stimuliranje opravljenega dela. 3.4 Sodelovanje z drugimi inšpektorati in organi pregona pri nadzorovanju uresničevanja uredbe o zavarovanju samoniklih gliv, uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju Nadzorovanje uresničevanja podzakonskih aktov, za katere je zadolženih več različnih služb, je bolj učinkovito ob njihovem tesnem medsebojnem sodelovanju. V ta namen si gozdarska inšpekcija prizadeva vzpostaviti delovne stike in skupne akcije z vsemi, ki so pripravljeni na tako sodelovanje. Tako je vpeljano sodelovanje z lokalnimi policijskimi postajami za nadzor uredbe o zavarovanju samoniklih gliv in uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Z nekaj akcijami v letu 1995 in 1996 na različnih območjih in v času največjega števila potencialnih kršitev, je bil ob pomoči policije zagotovljen učinkovit nadzor. Prav tako je uvedeno sodelovanje z inšpektoratom za delo, tržnim inšpektoratom, službo za varstvo okolja v nacionalnih parkih in carinsko službo. Tako si prizadevamo povečati učinkovitost našega dela ter zagotoviti spoštovanje zakonov in podzakonskih predpisov in vrniti ugled organom nadzora. 4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA UČINKOVITOST INŠPEKCIJSKEGA DELA, NA KATERE INŠPEKTORAT NIMA NEPOSREDNEGA VPLIVA. 4.1 Reševanje vloženih predlogov sodnikom za prekrške in kazenskih ovadb Po našem mnenju je najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k zagotavljanju reda na terenu in spoštovanju zakonskih predpisov, hitro reševanje zadev pri sodnikih Vomer: Vloga in učinkovitost gozdarske inšpekcije pri .. 107 za prekrške in javnih tožilstvih. Iz preglednice 2 je žal razvidno, da je letno obravnavanih le nekaj več kot polovica vloženih predlogov sodnikom za prekrške. Izrečenih kazni je okoli 80 %. še slabši je odnos pri vloženih kazenskih ovadbah, saj jih je od različnega števila vloženih po posameznih letih v poprečju obravnavanih le od 7 - 1 O %. Izrečenih kazni je slaba polovica. O tej problematiki letno poročamo v svojih rednih poročilih Vladi RS, prav tako pa si v inšpektoratu vsak po svojih močeh in na svojih ravneh prizadevamo predstaviti problematiko sodnikom za prekrške in republiškemu senatu za prekrške. Tako je včasih odločitev, ko gozdarski inšpektor kljub dokaj utemeljenemu sumu kaznivega dejanja storilca raje prijavi v postopek sodniku za prekrške, kot pa poda kazensko ovadbo, nekoliko razumljivejša. 4.2 Vloga inšpektorata RS za kmetijstvo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo in Zavoda za gozdove Slovenije v luči nove zakonodaje S sprejetjem zakona o gozdovih, zakona o upravi in zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev je prišlo do sistemskih sprememb v delovanju obeh subjektov. Zavod za gozdove Slovenije kot javni zavod opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih RS ne glede na lastništvo, opravlja strokovno načrtovalne, usmerjevalne in nadzorne naloge, svetuje lastnikom gozdov, skrbi za izobraževanje lastnikov gozdov in javnosti ter opravlja določene naloge po javnem pooblastilu, kar pomeni, da v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku vodi postopke in odloča v upravnih zadevah, za katere je pd posameznih določilih zakona o gozdovih pooblaščen. Delo Zavoda za gozdove Slovenije nadzoruje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - 50. člen zakona o gozdovih. Uresničevanje določb zakona o gozdovih in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji, pri čemer imajo pravico in dolžnost pregledovati vsa dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela, pregledovati in spremljati uresničevanje splošnih delov gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, ustaviti vsa dela, ki so v nasprotju z zakonom, določiti rok za obeljenje panjev in neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev, odrediti začasne ukrepe, da se prepreči škoda, pregledovati in spremljati ukrepe za varstvo gozdov in preveriti, ali izvajalci izpolnjujejo pogoje za opravljanje del v gozdovih. 108 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50 Zaradi tako spremenjene vloge je na terenu prihajalo in še prihaja do nesporazumov zaradi nepoznavanja predpisov, zaradi merjenja moči med obema službama, kakor tudi zaradi naivnega pričakovanja in želje, da bi si po svoji meri ukrojili delo inšpekcije. Pri svojem delu inšpekcija potrebuje vse podatke in listine, ki jih je po zakonu o gozdovih in podzakonskih predpisih dolžan izdelovati Zavod za gozdove Slovenije (gozdnogospodarski, gozdnogojitveni načrti in njih evidence, odločbe, soglasja, prevzemnice opravljenih gojitvenih in varstvenih del, prevzemnice opravljenega vzdrževanja gozdnih prometnic, .. ). Na pobudo inšpektorata je prišlo v letu 1995 do sestanka z direktorjem ZGS in vodji oddelkov, ki pa žal ni dal pričakovanih rezultatov. Inšpekcija v okviru svojih pooblastil zbira in posreduje upravnemu delu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi podatke o delovanju ZGS in daje pobude za odpravo pomanjkljivosti. Pri tem si prizadeva po najboljših močeh in s kritičnim očesom od strani odstirati in razgaljati pomanjkljivosti in nepravilnosti ter s tem prispevati k izboljševanju strokovnega dela na terenu. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dana pobuda za uresničitev določil 50. člena zakona o gozdovih za učinkovit in neposreden nadzor delovanja ZGS in porabe proračunskih sredstev. Delovanje gozdarske inšpekcije je usmerjeno k jasnemu cilju - nadzorovati uresničevanje določil zakona o gozdovih in podzakonskih predpisov za zagotavljanje kakovostnejšega gospodarjenja z gozdovi neoziraje se na odkrite in prikrite poskuse politike, stroke ali laične javnosti vplivati na njeno delo. To pa seveda ne pomeni, da inšpekcija nima kritičnega odnosa do sedaj veljavne zakonodaje. Na najrazličnejše načine - s formalnimi občasnimi in letnimi poročili, s sodelovanjem v različnih komisijah, kakor tudi z neformalnimi pobudami, si gozdarska inšpekcija prizadeva izboljšati gozdarsko zakonodajo do te mere, da bo moč doseči cilje, ki jih postavlja stroka. 4.3 Drugi dejavniki - Drobnoposestna struktura in razparceliranost na nekaterih območjih, kakor tudi delež negospodarskih gozdov, narekujejo drugačen način gospodarjenja z gozdom in drugačen sistem nadzora. Ob tem se utemeljeno zastavlja vprašanje smiselnosti porabe sredstev glede na pričakovane rezultate. Potrebno bi bilo preučiti vpeljane metode drugod po svetu in jih, če je to umestno in potrebno, vpeljati tudi pri nas. Vomer: Vloga in učinkovitost gozdarske inšpekcije pri .. 109 - Državnoproračunskim sredstvom je potrebno skrajšati in poenostaviti pot do lastnikov gozdov, pri tem pa jih postaviti pod drobnogled in povečati odgovornost stroke, ki ta sredstva dodeljuj~. Abstraktni nadzor naj nadomesti učinkovita kontrola. - Zagotoviti izvedbo predpisanih gojitvenih in varstvenih del ter izvedbo preprečevalno-zatiralnih ukrepov v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. Zakonodajalec je to odgovornost z zakonom naložil javni gozdarski službi. Vsi ti dejavniki na videz ne sodijo k obravnavani temi o izboljšanju učinkovitosti inšpekcijskega dela, vendar v resnici še kako prispevajo k učinkovitosti dela stroke in organov nadzora. S tem bo zagotovljeno uresničevanje zakonskih določil. 5 SUMMARY Forestry inspection service has been operating since 1995 within the framework of the Slovenian lnspectorate for Agriculture, Forestry, Hunting and Fisheries at the Ministry for Agriculture, Forestry and Food. Sixteen forestry inspectors in Slovenia are responsible for supervising the enforcement of the Forest Act and of regulations relating to this law according to individual forest management districts. The inspection service is managed and headed by a director of the forestry inspection service, who is posted in the lnspectorate's office. In 1993 when new forestry legislation was adopted and the Public Administration Act and the Act on the Working Field of Ministries were passed, the role of forestry supervision changed, so that now more than before the main subjects of supervision are forest owners . and contractors of forest work, who are responsible for forest management. Because responsibilities of forestry, inspection service and of the Ministry are closely interlinked, forestry inspection service is also responsible for locating shortcomings and defects of the work of institutions and services which are not directly supervised by the inspection service and tor the inclusion of such observations in their periodic and annual reports. The efforts of the lnspectorate Office and of operations in the field are all directed to setting right shortcomings of the service, introducing additional and remedial training of inspectors, stimulating high-quality work and to ensuring a uniform approach of higher quality in the whole Slovenia by monitoring the efficiency of inspectors' work. Periodic and annual reports and co-operation in different committees should provide the forestry inspection service with data on what is happening in the field, with initiatives and suggestions to make its contribution possible to the improvement of forest management and to a more efficient supervision. The objectives of forestry inspection service are: 110 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 50 - to introduce a stable and efficient supervision service, - to set right all shortcomings of the service that have given it a bad name, - to achieve by putting forward initiatives and suggestions that regulations would be changed so that they would be clearer, more efficient and professionally more justified and that the functioning of institutions and services linked in any way with forestry would be improved. 6 VIRI GAŠPERŠIČ F., 1995. - Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi, Ljubljana . KAVČIČ/ WINKLER/ POGAČNIK/ ANKO/ ŽONTA/ GAŠPERŠIČ/ DOBRE/ ADAMIČ/ BOŽIČ/ ŠINKO, 1989.-Strokovne podlage za oblikovanje gozdarske zakonodaje, Ljubljana. Letna poročila o delu gozdarske inšpekcije 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 Terezijanski gozdni red za vojvodino Kranjsko, 1771 Ustava Republike Slovenije Zakon o upravi Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev Zakon o prekrških Kazenski zakonik Republike Slovenije Zakon o gozdovih iz leta 1993 in na njegovi podlagi izdani predpisi Zakon o gozdovih iz leta 1985