D o p i s i. Pesnička dolina nad peklom. Mi- aila je huda zima ia prišla je vesela spomlad. Zgodaje ptice-selilke začele so zapuščati tople kraje ter se vračati aazaj v svojo domovino. Med prvimi sehlkami sem priletel jaz aazaj v svoj priliubljeai kraj, v Pesaičko dolino, kjer se pasem aairaje aa travaikih ob Školibrovem raliau, kjer se Se večkrat aazobljem rumene pšeaice ter stražim, da aobeaa >korondiča« ae prestopi brvi čez Pesaico, temveč vsako pohrustam. Iz početka mi je bilo posebno dobro. Ko pa so te p . . . »korondiče« sprevidele aevarnost, začele so se me na daleč okrog izogibati in sedaj že ne gre blizu brvi aobena več. Ker sem se že zeleae travice naveličal, kobilic pa še ai ia je Se voda premrzla, da bi ribice lovil, zletim večkrat čez razae vasi aa lov nad »korondiče«, kateri se mi skoro vedao dobro obaese. Ko zletim nekega dae zopet aa lov, imel sem posebao srečo; letal sem namreč čez Destence, Svetince in Ločič ter aalovil toliko »korondič«, da sem se jih do sitega aazobal. Vrhu tega sem jih Se veliko napregel aa vajeti ter jih gaal v svoje zakotje, da bi si jih za poboljSek privoSčil. Ko gremo tako člip, člap za Pesaico proti mliau, gledal je mliaar izza vogla to komedijo ter se držal za trebuh, da ne bi mu smeha počil Pa ni se mu poljubilo dolgo smejati se, kajti »korondiči« se ga prestrašijo, potrgajo vajeti ter se jih nekaj s tako silo zaleti v vodo ia skoz žleb, da kolo polomijo; nekaj jih pa uide v mlia ter se skrije v moki, katera se je potem spridila. Radovedea, kako bo mlinar »koroadiče« izgaajal iz mlina, postavim se pred mlia, da bi mi aobena ne ušla. Pa mliaar je pograbil dolgi kol ter tekel za meaoj, da sem komaj ob pravem času uSel. Zaositi se je hotel aad meaoj, ker sem mu to zalego pripeljal. Nekega dne se Bapotim aa lov Bad »korondiče« v Livajace. Pri prvi hiSi so mi posebBo lepo dišali, pa bal sem se psa, ki je pred durmi oripet ležal. »A tukaj Be bo Bi6«, sem si mislil. »Servus!« Odidem dalje ter korakam štip, Stap mimo leseae koče. Kar mi vdari poseben duh v aos. Pogledam skozi okao ia kar sline so se mi začele cediti. Pri mizi je sedel mlad gospodar ter imel pred seboj mastao >koroBdičo«. Pazil sem, kako bi mu jo mogel ukrasti, pa kaj vidim. Gospodar jo je začel božati ter jo od kraja kos za kosom pogoltail. Veselil sem se že, da bode vsaj drob skozi okao vrgel; pa ta mu je Sel najbolj v slast. Posebao hlastao je požiral kosce čraih sukenj, kakor bi bile posebae sladčiee ter si je meada ž Bjim tolažil hud kašelj. Ostalo mu ni nič, še kremplje ifl rep je hlastoo pohrustal. Radoveden sem, kaj bi gospod iz Bjegove rodbiae rekli, ko bi zaali, da ta tako hlastao zavživa »koroadiče«. Ker tukaj Bi bilo Bič zame, sem si jih tem več privoSčil pri prvi hifli aa desao, kjer sem smukail skozi odprto okao, ker ravao domačih ai bdo doma. Nekega petka popoldan pa se pcdaua jih iskat čez Vrajasko ia Sračjo; pa nisem mogel bobeae Bajti. Ko me je že hud glad stiskal, zaslišim po veliki cesti močBo kvakaaje. Hitro vzletim proti Rogozaičaemu mostu ter se vsedem v srediBO »koroadiC«, ki so bile napoteBe proti Sv. Urbaau, in jih začaem zobati, kakor kakšao koruzo. »Koroadiče« zažeaejo grozen krik, jaz pa kar naprej opravljam svoje delo. Nisem se Se dosti aazobal, ko pridirja jih braait s svojo dvocevko »Urbaaski starček« ia hitro jo pobriSem čez Viatarovce ter sem se že tamkaj mastil s »koroadičo«, ko je še »Urbaaski starček« streljal proti Potrčevemu mliau, uiisleč, da sem tjekaj pobegail, videti pa razločao ni mogel, ker je svoj >reSpetljia« doma pozabil. Ko se vračam zvečer v svoj brlog čez Janežovski vrh, zasliSim v grabi se milo jokajočo »korondičo«. Jokala se je pred vrati aekega gospoda, h kateremu jo je poslal »Urbaaski starček«, da bi mu aazaaaila, kako lepo zna oa pisati. Pa ta povsod priljubljeni gospod jo je vrgel iz hiSe ter rekel, da takih neumaih živali v svoji pošteni hiši ne mara. PriSla mi je ravao prav za južiao, da sem ložje letel v svoje zaljubljeao lež Sče. Ce Vam bo, gospod uredaik, po volji, bom Vam drugikrat več poročal o svojem lovu, posebao sedaj, ko bom imel »cepikl«, da se bom aa njem vozil in pa »toplšai gver«, da iih bom streljal. Smarje pri Jelšah. Marsikateri dopis je že pnšel ceaienim čitateliem tega lista v roke iz aaSega kraja. Zaaimamo se posebao mi Šmarčani ia z veseljem pričakujemo vsako Stevilko aasega »Gospodarja«, ker aam ve6krat poroča o naSem javaem zivljeaju. Citamo ga pridao, se izobražujemo, povdarjamo pa obeaem, da tudi mi napredujemo. Res je, da smo v prejšajih letih političao spali, se za aarodao stvar malo brigali ia storili, nas je pa le edea krepko dregail, da smo se zbudili, in da se sedaj zavedamo svojih dolžnosti v krSčansko narodoem delu, in to je bil aaš delavai za dobro vaeti č. g. kaplan Josip Krohne. Njemu gre zasluga. Hvaležai smo mu, da aam je ustaaovil aaše vrlo slovensko katoliško politično in izobraževalno društvo, kateremu je bil predsedaik. Da aam je bilo društvo potrebno, spričuje izskuSaja. Ali žalibog, aaSe veselje se je kaj hitro spremeailo. V sredi započetega dela aam Božia previdaost vzame najboljšo moč, aaše društvo zgubi svojega voditelja. Dolžnost ga kliče v drugi kraj ia sicer v Vojnik. Castitamo vam Vojaičaai! Nam sedaj ae ostaae drugo kakor, da se vam č. gospod predsedaik Bajodličaeie javao zahvaliruo za vašo skrb ib Baporao delo v pnd aaSemu društvu. Tolažimo se in upamo, da aam Bog pošlje zopet takega vstrajaega voditelja, kakor ste bili vi. Ako ravno se lo^imo, BaSa srca vendar ostanejo z  vami združeaa. Naše druStvo bo stalo, kakor  stojimo mi, delovalo bode Se krepkejSe za- naprej v povzdigo našega blagra. Vam pa č. g. Krohne, kakor smo vas aajrajše nazivali, Se enkrat srčao: Bog plačaj! Na zdar! — »Slovensko katolisko polit. in izobraževalno druStvo v Šmarju pri JelS ah.« Št Ilj pod Turjakom. Prav je mislil mlekaraar, ki je v zadnjem >Slov. Gospod.« trdil, da oni, ki dobivajo »Štajerca«, niso sami njegovi aaročniki. Praviio, da ae dobivajo redno vsake Stevilke »Štajerca«, ravno zato ne, ker ga aiso sami naročili. Kmetje, če je temu res, ali nimate toliko poguma, da bi Sli k onemu človeku, ki se je moral pri sodniji zagovarjati zavoljo tega, ker }e Slovence imeaoval pse, pa bi mu odločao povedali, da si ae daste svojih imen onečeščevati s tem, da bi bila znana »Štajercu«? — V mlekarni se res lahho maogo zve, — mimogrede z veseljem aazaaajamo, da naša mlekarna dobro aapreduje — in zlobai jeziki trdijo, da je nekje v Št. Leaartu druga tovaraa za »Štajerca«, od koder potem roma celo v Komisijo. Tiste, ki ga, čeravno prisiljeni, dobivajo, hofiemo posvariti med Stirimi očmi. Če se pa ne bodejo poboljšali, jih bomo tudi razglasili svetu. Ne moremo namreč trpeti, da bi se v krajih, v katerih od nekdaj prebivajo Slovenci — Velka Kapa Se aiti nemškega imena nima —, šopiril izdajalec Slovenstva, — »Štajerc«. Mlekarnar II. Iz Žič. ObSinski odbor žiške občiae izjavlja tem potom, da so vse govorice o različaih aeredih v občinskib računih bivSega naSega župaaa g. Iv. Gosak-a popolnoma neutemeljene ia lažajive, kar se je pri uradai reviziji vseh uradnlb aktov skozi celih dvajset let njegovega vrlega župaaovaaja dokazalo. Umevna je toraj naša želja, da se nesramao govoričenje žaleč čast moža, ki je v vestaem, aapornem delu za blagor občine osivel, konečao preneha v aašem okraju in da se upošteva edino resaično dejstvo, koje se je danes dne 15. t. m. oblastveno koastatovalo. Lastnoročni podpisi odbornikov: Fr. Zugmat, Martin Cimermaa, odb. Janez Ulčnik svetov., Josip Kalšek svetov., Grobelšek Luka, Ludvik Verhovnik, Igaac Pahole, Antoa Ribič, Jurij Gosak, Martia Kliac. Iz Savinjske doline Meada mi bodete oprostili, gospod urednik, če vam par vrstic omeaim z mojega pota. Moj stan mi namreč nalaga, da moram večkrat potovati iz kraja v kraj. Zato jo tudi pred štiriaajstimi daevi primaham doii od Mozirja. proti prijazaemu trgu Braslovče. Na tem potu doidem nekega dečka ali že bolj mladeaiča, imel je meada kakih sedemaajst let. Ko stopim ž ajim v pogovor, sem kmalu spoznal, da je precej zavedea, zato se začae med nama prav živahen pogovor. Pravil mi je, da so imeli tam sv. misijoa, katerega so se župljaai prav pridao udeleževali. VpraSam ga, ali kaj čita, pa mi }e r-ekel, da je ajegov oče v bralaem društvu, in da tam tudi on dobi vse, da lahko čita časaike in knjige. Vpražam ga tudi, če ima »Štajerc« tukaj kaj svojih pristašev, pa mi je rekel, da ie precej iztr?b!jea, a da nekaj ga pa veadar Se zahaja k nam. Veste, gospod urednik, za tega kljukca se jaz precej brigam, pa ne za ajegov obstanek, ampak za njegov pogia, ker odkar je enega mojega prijatelja tako aapravil, da ni več mefli vdaa, ia skoraj malo na paraeti občuti, od tedaj, koder grem, pravim ljudem, da aaj zatirajo to ptujsko golazea. Tudi temu svojemu popotfliku sem to rekel, pa mi je pravil, da je njegovega očeta sosed vpraSal, kakšeB list bi si aaročil, (ker mislil si je aamreč naročiti eaega po novem letu). Moj oče so mu aaSteli več taksnih časaikov, kakorSae imamo v bralnem društvu; oa pravi: Kaksea je aeki »Štajerc«? OCe so mu rekli, ali bi te ae bilo sram, biti med onimi, ki ga berejo? Kedo ga pa bere, pravi. Ia oče mu jih naštejejo. Ob pa pravi: No če ima pa povsod takžae naročaike, potem mu pa ni treba biti ponosnim na Bje. Tudi mi je pravil, da doli v eni vasi ga je nekdo brezplačao dobival, pa mu je gospodar rekel, da <5e ne zapusti »Štajerca«, naj zapusti pa njegovo hišo. Mislil sem si, vsa čast takim zavednim ljudem. Govorila sva še več o tem in oaem, pa boiim se, da bi 86 vi gospod uredaik naveličali posluSati. Ce vam bo vSeč sliSati, kar izvem po svoiem potovaBju, vam prihodniič 8e piSem kaj. Do tedaj ostanite zdravi!