DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME slovenian MORN1NO daily newspapub NO CLEVELAND, OHIO. TUESDAY MORNING, MARCH 5TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVII. Veleranski urednik Trije umori v New Yor-'popu|arnosl Roosevelta ni Zginila ErAmAH« ..mri Ku na predvečer pre- ° iskave rakelirjev Fremont Older umrl v Californiji San Francisko, 5. marca. Fremont Older, star 78 let, eden najbolj poznanih urednikov ameriškega časopisja, je včeraj naglo-ma umrl. Umrl je na potu iz Stocktona, Cal., proti San Fran-ciscu. šel je v Stockton, da si ogleda cvetlično razstavo, toda dočim je njegovo žensko spremstvo odšlo v razstavne prostore, je Older ostal v avtomobilu in pisal uredniški članek za drugi dan. Pri tem ga je zadela smrt. Older je bil zlasti poznan po svojem neizprosnem boju za poštenost pri vladi in po svojem boju, da se izpusti iz državnih zaporov Tom Mooney, o katerem j6 bil vedno prepričan, da je po nedolžnem zaprt. Leta 1906, kmalu, po potresu v San Franciscu je Older začel z neizprosno kampanjo proti graftarjem pri mestni vladi v San Franciscu. Posledica njegove kampanje je bila, da New York, 5. marca. Trije raketirji in voditelji organiziranih zločincev so bili tekom nedelje ubiti, na predvečer ko namerava velika porota začeti s preiskavo njih zločinskega poslovanja. Prva žrtev je bil John (Spider )Murtha, star 36 let, poznan policiji kot raketir z loterijskimi listki. Murtha je prišel zvečer iz nekega hotela v Brook-lynu v spremstvu neke ženske. Dva morilca sta se mu približala in rekla: "John, tvoja ura je pri- Washington, 4. marca. V Washingtonu so praznovali na dan 4. marca drugo obletnico administracije predsednika Roose-velta. Ko je dne 4. marca, 1933, nastopil vlado Franklin Roose- hajala Amerika v bolj kritičnem čan, kot se more dognati iz tiso- položaju kot se je nahajala kdaj prej od zaključka civilne vojne. Bivši predsednik- Hoover je zapustil svoj urad v tako strašnem položaju, da je bil novi predsed- velt je ameriški narod zrl na nje- nik Roosevelt prisiljen zapreti. ga kot odrešenika iz najbolj črne krize, katero je doživel ameriški narod od civilne vojne sem. Predsednik Roosevelt je danes, po dveh letih administracije, še vedno popularen, dasi njegova popularnost ni več na onem višku kot se je nahajala še lansko leto. "New Deal" je danes napadan tako od delavcev kot od šla!" Pahnila sta žensko proč in i kapitalistov, oddala sedem strelov v njega, j Ko je pred dvema letoma Murtha se je mrtev zgrudil. Da- j predsednik Roosevelt prisegal na si je bilo več ljudi navzočih v bli-1 ustavo Zedinjenih držav, je zrl zini, sta oba morilca zlahka po-j Ves narod na njega. Kot nava-begnila v avtomobilu. Nekoliko dno se je pričakovalo od nove pozneje so našli na strehi neke: vlade več kot more en sam člo-hiše na 106. cesti mrtvo truplo, j vek narediti. Od Roosevelta se v katerem so spoznali znanega je pričakovalo pred dvema leto- dveh letih Hamilton Fishr noloriž-Kongresman Sweeney ni kongresman, pred- je začel i bojem proti sedniski kandidat prodajnemu davku čerih pisem in brzojavk, da Roosevelt ni kriv, da razmere niso boljše, pač pa temne sile, ki delujejo proti njemu. prodajalca narkotičnih sredstev, 24-letnega Salvatore Natoli. Po- sta bila dva najbolj vplivna1 ljcija je mnenja, da se je spri z mestna uradnika aretirana in poslana v ječo. Eden izmed graftarjev, Ruef, ki je bil obsojen v 20 let zapora, je bil po štirinajstih letih pomiloščen, potem ko je sam Older prosil za njega, drugimi radi dobička in je moral v smrt. Tretja žrtev je taxi šofer Solly Jacallow, katerega so u/strelili, ko je sedel pri kolesu svojega avtomobila. Morilca so prijeli. Policija je mnenja, da rekoč, da se mora tudi svojim so bile kroglje namenjene neko-nasprotnikom odpustiti! j mu drugemu in je Jacallow po--o- j stal nedolžna žrtev raketirjev. Smrtna kosa -°- V pondeljek popoldne je pre- PllStlli tOF(?k minila Mrs. Josephine Jeleni*,] Nocoj yečer je večer Kluba rojena Torjan, stara 51 let, do- dru;štev slovenskega Narodnega ma iz vasi Svoje, fara Trnovo Doma na gt Clah. Aye ge ysa. pri Ilirski Bistrici na Notranj-jko ]eto jfi Rlub društev na pust_ skem. Ranjka je bolehala štiri < ni yečer priredil najyečjo ma.ške_ mesece. Tu zapušča soproga An- radnQ veseUco y prostorih naŠ9. ga Doma. Tudi za nocoj je vse pripravljeno, da se ljudje poslovijo od dobe rajanja v predpust-nem času. Stotine mask je pripravljenih za nocojšnjo zabavo, in zlasti, ker je odbor določil tri v resnici lepe nagrade za izvrstne maske. Prireditev je za stare in mlade. Za ples bo skrbel daleč naokoli poznani Ed Guen-therjev orkester, ki ima posebno privlačno silo. Klub društev namerava preskrbeti za najboljšo postrežbo vsem. Ne gleda se toliko na dobiček kot pa na dejstvo, da se ljudem postreže in se jim nudi na pusti torek večer kar največ in najboljše zabave. Prijatelji Kluba društev S. N. Doma so prijazno vabljeni, da pridejo v največjem številu nocoj večer v S. N. Dom. Ne pozabite tudi svojih prijateljic. Imeli boste vsi dovolj poštene zabave! -o- Glasovanje pri Fisher Body Več kot osemsto unijskih uslužbencev Fisher Body tovarne je v nedeljo oddalo svoje glasovnice, na katerih so označili, ali naj se pri Fisher Body razglasi štrajk ali ne. Glasovanje se je včeraj nadaljevalo in bo končano danes. Glasuje se v prostorih na 14705 St. Clair Ave. Glasovnice bodo štete v sredo večer. Na tona, doma iz Račič na Primorskem, dve hčeri in dva sina: — Mary ,poročena Jerry Alič, To-nie, Edward in Ester. V Ameriki je bivala 25 let. Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne iz cerkve sv. Vida ob 9. uri pod vodstvom A. Grdina in Sinovi, iz hiše žalosti na 1163 E. 58th St. Bodi ranj-ki ženi ohranjen blag spomin! Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Napredek v naselbini Poznani naš fotograf v naselbini, Mr. Beros, ki ima sedaj svoj fotografski studio na 6122 St. Clair Ave., je kupil posestvo na 6113 St. Clair Ave., takoj zraven "Ameriške Domovine." Kot se nam, poroča bo dal Mr. Beros podreti poslopje na zemljišču in bo postavil moderni fotografski atelje na istih prostorih. Poznani jugoslovanski strokovnjak v inženirstvu in stavbe-ništvu, Mr. Vojnovich, je naredil načrte za stavbo. Novo poslopje bo gotovo kras naselbini in smo hvaležni Mr. Berosu pri delu za napredek naselbnie. Odpeljana v bolnico V bolnico St. Luke's ej bila odpeljana z Grdinovo ambulan-co Mrs. Helena Lavrich, 885 Al-hambra Rd. Nahaja se v sobi ma, da bo ustvaril pravi paradiž v Zedinjenih državah. Toda v svojem inavguralnem govoru je Roosevelt pred dvema letoma povdarjal, da ljudje ne smejo pričakovati v o.čigled strašnih razmer, v katerih se je znašel kot predsednik, da bi mogel obljubiti, kot je njegov predhodnik predsednik Hoover, da bi mogel nuditi slehernemu ameriškemu delavcu dva avtomobila in vse ameriške banke in denarne zavode. Vzrok propada največjih in drugih ameriških bank je bil nezaslišano divja špekulacija na Wall Streetu, katero je bivši predsednik Hoovei; direktno in indirektno odobraval, kajti Hoover je bil absolutni privrženec Wall Streeta in velik nasprotnik organiziranega delavstva, malega trgovca in malega obrtnika. In v tej strašni mizeriji ekonomskega propada in depresije je nastopil vlado novi predsednik Roosevelt. Navdušenje za novega predsednika je bilo nepopisno. Toda kot nobena stvar na tem svetu ni popolna, tako tudi administracija predsednika Roosevelta ni mogla uspeti povsod, kjer je nastavila svoje načrte. Tisoče temnih sil v Ameriki, ki še vedno mislijo, da je Amerika njih lastnina, deluje dan za dnevom proti načrtom predsednika. Kadar predsednika ne omeji senat ali poslanska zbornica v Roosevelt gospodar, in če bo na- Washington, 5. marca. Včeraj jse je oglasil prvi republikanec, Vendar je Roosevelt danes še da J® pripravljen priljubljen pri ameri- ^ndldlura!1.za Predsednika Ze- dmjemh držav v prihodnjem le- vedno škem narodu, ker je slednji pre- T ^ pričan, da je predsednik boril tu> Je reP»blikanski kongres- borbo za narod in ne za kapita- FlSh " listične privilegije. Brez vsakeJNeW York" Njegovo kandidatura dvoma je, da bo predsednik ™ Je na2nan:1 ?arold Knutsen' Roosevelt v prihodnjem letu lah-; kon8"resm^ " Minnesote. Kon- ko ponovno nastopil kot kandi- g!;esman Ffh,Je "S® zapnfeže-dat za drugo izvolitev. Politični mh "^protnikov New Deala in eksperti so tudi prepričani, da Prednika Roosevelta. šele S1- bo Roosevelt, po štirih letih svo- "°C1 Se * Mr" fj 1Zjav1} da jega predsedništva, končno do-edma rešitev zaZedinjene drza- gnal, kdo je v resnici prijatelj1 ^ f'. ak°, 'ZV0llJ0 VP"' ameriškega naroda in kdo ni. ' hodnem letu republikanskega predsednika. Kongresman Knut-Bi -ez vsakega dvoma je, da je sen je izjavil: "Mr. Fish bo ape-predsednik Roosevelt mislil po-1 liral na ameriške farmarje, na steno za napredek naroda, da ga; mladino, na konservativce kot na dvigne iz depresije. Vprašanje1 liberalce, da izvolijo predsedni-ob drugi obletnici administraci- ka, ki bo spoštoval ameriško je predsednika Roosevelta je, če ustavo. Jaz danes ne poznam ni-bo poštenost administracije za kogar v ameriški politiki, ki bi boljšo bodočnost ameriškega na- imel boljše zmožnosti za vodstvo roda pri ameriških volivcih od- naroda kot jih ima Mr. Fish, legla več kot pa strupena propa-, Prepričan sem, da bo Mr. Fish ganda velekapitalizma, ki je sku- j izvoljen z največjo večino gla-šal uničiti male gospodarske in j sov, ki so bili še kdaj oddani za denarne zavode v namenu, da bi predsednika." velekapitalizem sam vladal v Ameriki. Danes je še vedno njegovem poslovanju, pa priha- dva piščanca. Izjavil pa je, da jajo na dan sodnije, ki prepove- po njegova vlada z narodom in za narod. V letu 1933, ko je Roosevelt 4. marca nastopil vlado, se je na- dujejo, kar nasvetuje predsednik. Taka je ameriška ustava. Ob drugi obletnici Rooseveltove administracije je narod prepri- št. 209. Mrs. Lavrich je bila glasovnici je samo vprašanje, če pred letom dni odpeljana v, je delavec za ali proti štrajku. bolnico in še enkrat prej, pa je če se večina izjavi za štrajk, vedno ozdravela. Dobri materi lahko unij ski uradniki skličejo želimo, da se ji tudi to pot lju-'štrajk kadar hočejo. Voliti sme-bo zdravje kmalu vrne in da jo jo samo osebe z unijskimi karta-borno zopet videli v krogu njene mi. Volivci ne podpišejo glasov-ljube družine. jllic- Fisher Body je pretekli te- Mr Rok Šprajc den zavrnila vse predloge, kate Mr. Rok Šprajc, 5516 Carry, re je stavila unija. Ave., se nahaja še vedno v Glen-j ville bolnici, kjer je prestal ope-| racijo. Prijatelji ga lahko ob- V bolnico Mr. Frank Gorše, 1420 E. 41st St., se je podal v Woman's iščejo od 2. do 3. popoldne ali od bolnico, kjer se nahaja v sobi št. še ni (^obil slike, lahko dobi isto 7:30 do 8:30 zvečer. 1. Prijatelji ga lahko obiščejo. lia seji. Prosi se vse, da so točni!iSvetek. Verižne trgovine Te dni so začele krožiti okoli malih trgovin in po mestih sploh pole, potom katerih se nabirajo podpisi, da državna postavodaja vpelje izredne davke na verižne trgovine v državi Ohio. Ta postava bi bila jako potrebna in bi morala biti že zdavnej vpeljana, kot so jo vpeljali tudi v drugih državah. Verižne trgovine so se pritožile radi tega davka na najvišjo sodnijo dežele, ki je pa njih pritožbo zavrgla in potrdila pravico državnih postavo-daj, da vpeljejo enake postave. V državi Ohio nameravajo obdavčiti vsako verižno trgovino od $100 do $350. Visokost davka se računa po številu trgovin, ki jih lastuje ena in ista kompani-ja. Zveza neodvisnih trgovcev je na delu, da državna postavodaja čimprej naredi enako postavo. Verižne trgovine delajo ogromne profite, od katerih pa država niti ljudje v Ohio nimajo ničesar, kajti ves profit gre v New York v spekulativne namene. Ako pride kdo do vas s polo za podpis, ste prošeni, da drage volje podpišete. -o- Kongresmani za sebe Danes bodo kongresmani v Washingtonu glasovali, da si povečajo svoje plače — indirektno. Vsak kongresman ima letne pleče $10,000. Poleg tega pa dobiva $5,000 na leto za plačo svojim tajnikom. Ta plača se bo v bodoče zvišala na $6,000 na leto, kar bo veljalo $440,000 na leto. Da, kongresmani že vedo, kje vzamejo! Euclid, Ohio Opozarja se vse one, ki se zanimajo za Mladinski zbor v Eu-clidu, da se vrši redna mesečna seja v sredo, 6. marca v Društvenem domu na Recher Ave. Kdor Sijajna udeležba Jugoslovanski kulturni vrt jt priredil preteklo nedeljo sijajne predstavo in ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. in je imel tako sijajno udeležbo kot je S. N. Doma zlepa še ni videl. Iz Col-linwooda, Newburga, Notting-hama, iz zapadne strani, celo iz bližnjega Barbertona in Girarda so prihiteli zavedni rojaki, ki se zanimajo za Jugoslovanski kulturni center v Clevelandu. Do 2,000 ljudi je bilo navzočih. Vodstvo Kulturnega vrta je pa tudi postavilo nekaj na oder, kar je bilo vredno zreti in poslušati in aplavz občinstva "Možu v košu.," "Minstrel" igralcem, zlasti pa Mladinskemu zboru, katerega je pripeljal Rev. Jager na oder, je jasno pričal navdušenost občinstva. Tudi zvečer pri plesu je bila nenavadno sijajna udeležba, tako da se bo blagajna Jugoslovanskega kulturnega vrta lahko visoko dvignila s to prireditvijo. Pojasnjena nesreča V Columbusu, Ohio, je policija včeraj aretirala tri moške, katere je obtožila, da so odgovorni za železniško nesrečo, ki se je pripetila v bližini Columbusa 27 decembra. Premikalnica glavne proge je bila odprta, tako da je potniški vlak zavozil na stransko progo, kjer je zadel v neki tovorni vlak. Tri osebe so bile ubite in 20 ranjenih. Med aretiranimi je en železniški uslužbenec in neki bivši uslužbenec. I)ar za Kulturni vrt Srpski narodni Podporni Sa-vez "Jedinstvo" je nakazal iz svoje blagajne $20.00 za Jugoslovanski Kulturni Vrt. Zavednim bratom Srbom iskrena zahvala. Smrtna kosa Sinoči je preminul Nick Vuk-cevic, 14423 Saranac Rd. Pogreb ima v oskrbi August F. Podrobnosti jutri. Hočete farmo? daljeval s svojim delom s po- Kdorkoli skuša to pomlad od-močjo ameriškega naroda, od ka- potovati na farme' kuPiU ali za" terega je odvisno če bo ponovno :rentatl farmo' bi dobU prve izvoljen, lahko pričakujemo bolj- P^P0^ nocoj večer na ogro-še bodočnosti tekom prihodnjih1 "»" veselici, ki jo priredi fara dveh let 'sv" Kristine na Bliss Rd. Oni, ki ____bodo navzoči, imajo priliko, da : pridejo v posest izvrstne krave-mlekarice, poleg tega bo na raz-I polago več plemenskih prešičev, gosi, rac, petelinov in kokoši, in cijski inšpektor Wm. McMaster yge to za maienkostno svoto po je včeraj nenadoma resigniral iz 5c Gotovo j da bo vge to odda_ svojega urada. Na glavno poli-1 nocoj večer> da pa bogte tudi cijsko postajo je prinesel svoj|vi deležni kaj te živine, morate McMaster je šel Dobro poznani pomožni poli-i i biti navzoči nocoj večer. Veselico v prid župnije sv. Kristine priredijo skupna društva fare znak, revolver in uniformo, izročil vse to inšpektorju Nevellu in dejal: "Jaz sem gotov! Jaz re- signiram!" Zadeva je povzroči- gy Kristine. Te veselice so vedla mnogo prahu in krika v jav-: sijajno obiskane> in tako bo nosti. McMaster je lansko leto|tudi nocoj večer To je zadnji proti svoji volji ,toda na priza-|kUc> da ge udeležite! Najmanj devanje angleškega č a s o pisja | gto bogatih dobitkov je na razpo_ kandidiral za šerifa, a je bil po- Jag0 0bilo greče vsem> ki bodo ražen. McMaster včeraj ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, zakaj je resigniral. V soboto ga je policijski načelnik Matowitz imenoval za načelnika "vandal-skega oddelka." Ta policijski od- navzoci. Mrs. Kekič umrla V Lakeside bolnici je preminula Mrs. Katarina Kekič. delek naj bi iskal one zločince, Umrla je v pondeljek zjutraj ob ki razbijajo šipe v trgovinah in Cleveland. — Kongresman Sweeney je preteklo nedeljo tekom radio govora začel z gibanjem, da se ustava države Ohio popravi v toliko, da v bodoče ne bo več mogoče naložiti prodajne-države! ga davka na živež, obleko in enake vsakdanje potrebščine. "Zadnje tedne, ko hodite vi in jaz v trgovine," je dejal Sweeney, "dobivate male, čedne listke, ko plačujete račune. Nekega dne bomo dognali, kdo je avtor te postave. Položili ga bomo na tla in mu zamašili usta s prodajnimi listki, ne da bi mu dali kaj vode zraven." Takoj po seji je kongresman Sweeney začel deliti med svoje pristaše posebne pole, da se začne s pobiranjem podpisov za dodatek k ustavi države Ohio. Amendment pravi: nobena postava ne sme biti narejena v državi Ohio, ki bi nakladala davek na prodajo, izdelovanje ali konsumiranje živeža, na obleko ali na oblačilni material, ali na stavbinski material, če se slednji rabi za gradnjo stanovanjskih hiš, ali na premog, če se slednji rabi za kurjavo v privatnih domovih. Vzorec te prošnje bo poslan naj prvo na generalnega državnega pravdnika, da slednji vzorec odobri, nakar bo listina izročena državnemu tajniku, ki bo razpisal izredne volitve. Ako se nabere v gotovem času 300,000 podpisov, tedaj gre zadeva na volitve meseca novembra. Sweeney je dejal, da je davek na živila in obleko, skrajno krivičen. Dočim bogati ljudje lahko nakupujejo v večjih množinah in v resnici plačajo samo tri procente prodajnega davka, pa pomeni prodajni davek v resnici 10 odstotkov za siromašno gospodinjo, ki ima samo deseti-co in mora pri nakupu blaga plačati en cent davka. Prodajni davek bo v veljavi samo v letu 1935, kot to določa postava. Toda če bi ta prodajni davek državna postavodaja hotela podaljšati tudi za prihodnje leto, ji to ne bo mogoče, ko bodo volivci novembra meseca sprejeli amendment k dotični postavi, ki prepoveduje davek na hrano, obleko in enake vsakdanje potrebščine. -o- privatnih hišah in ki se poslužujejo bomb. Z imenovanjem Mc-Mastra — tako se govori — bi administracija župana Da visa zvalila vso krivdo glede zločinov 4. uri. Mrs. Kekič je bila soproga Tomaža Kekiča, ki stanuje na 753 E. 236th St., Euclid, O. Pokojna je bolehala že od oktobra lanskega leta. Poleg soproga Toma zapušča tudi sestro na McMastra, dočim bi si župan Ano, enega vnuka in šest hčerk: umil roke. To je bil menda po- Mrs. Mary Nickels, Ana, Helen, glavitni vzrok, da je McMaster resigniral. Pri sinočni seji mest- Danica, Martha in Katarina. — Pokoj niča je bila članica društ- ne zbornice je bil stavljen pred-jva sv. Nikolaja št. 21 HBZ. Polog, da se zahteva od direktorja Igreb se vrši v četrtek zjutraj iz javne varnosti, da sprejme Mc- j pogrebnega zavoda A. Grdina in Mastra takoj zopet v službo, toda republikanci so predlog solidno odklonili. Oglaševanje se izplača Mr. F. L. Maytag, predsednik firme, ki izdeluje slavne Maytag pralne stroje, prizna, da je dosegel take uspehe samo z neprestanim oglaševanjem. Zahvaljuje se našim rojakom za naklonjenost z nakupovanjem teh pralnih strojev, katere so si nabavili potom pooblaščenih prodajalcev v Clevelandu: A. Grdina in Sinovi, Mandel Hardware in Kremžar Furniture Co. Sinovi. Bodi blagi ženski ohranjen plemenit spomin. Naj ji bo rahla ameriška zemlja! Euclid Rifle klub Danes večer se vrši zabava za člane Euclid Rifle kluba in njih družine v Slovenskem domu na' Holmes Ave. Vsako leto priredi klub na pustni torek tako veselo zabavo. Vsi člani in njih družine naj gotovo pridejo. Krofi, potice in enaka pasma pustnega torka bo. Doma iz bolnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana na svoj dom iz bolnice Mrs. Agnes Kirinčič, 14611 Sylvia Ave. Umazano perilo Demokratski vodja manjšine v mestni zbornici, Joseph Artl, je včeraj stavil predlog, da mestna zbornica začne s preiskavo nekega kluba, v katerega morajo vsi mestni uslužbenci plačevati en odstotek svoje plače. Ta denar gre potem županu Davisu, ki ga rabi za svojo reklamo. Toda republikanci so solidno kot en mož odglasovali, da se ne bo vršila preiskava — ker je preveč umazanega perila. Materinski klub priredi Danes večer se vrši v dvorani nove šole sv. Vida vesela prireditev, katero aranžira Materinski klub. Ples, igranje kart in razne druge zabave so na programu. Le pridite! K pogrebu Prosi se vse članice dr. sv. Helene št. 193 KSKJ, da se udeležijo pogreba za umrlo sosestro Ano Drenšek. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:30. * v Nesreča Mrs. Julija Knaus, 1194 E. 170th St., si je pred par dnevi pri padcu zlomila desno roko. Nahaja se na svojem domu. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 5TH, 1985 (i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko tn Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalGih: celo $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente 6UBSCRIPTIOIN RATES: D. 8. »ud Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year O. 8. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mall $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for fl months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. 83 No. 54, Tues., Mar. 5, 1935 Izza kulis ruske sovjetske politike Že samo dejstvo, da je bil ubit Kirov, človek tako visokega stališča v sovjetski vladi, je bilo dovolj, da se je pričelo zadnje krvavo "čiščenje." Diktatorji, njihovi poročniki, zaupniki in zavezniki žive neprestano v atmosferi napetosti, strahu in nervoze- Oni ne dobe svojega duševnega miru niti tedaj, ko agenti njihove politične policije zatro in v krvi zaduše še zadnje ostanke organizirane opozicije. Oni se počutijo nesigurne in ogrožene, ne glede na to, kako varno so zaščiteni. Zato je naravno, da je bil prvi impulz komunističnih voditeljev, kakor hitro je bil ubit eden izmed njih, ta nagon, da se nemudoma ustvari ozračje groze in terorja, da se justificira kolikor mogoče mnogo ljudi, in sicer s primerno pobliciteto, da se na ta način že v kali zatro vse teroristične in atentatorske nakane drugih teroristov. Ozadje atentata, čigar žrtev je postal Stalinov zaupnik Kirov, pa je postalo šele v zadnjem času popolnoma jasno. V Moskvi in v Leningradu so se namreč vršili sestanki komunistične stranke, v katerih so obširno obravnavali notranjepolitičen položaj in so sklenili tudi resolucije, ki jih sovjetski listi zdaj dobesedno objavljajo. Iz vsega tega je lahko posneti, kaj je dovedlo do seda- šd g. srečaval same njega kritičnega položaja v notranji poht.ki sovjetov. Raz- vegele> grečne obraze Razume kjer smo se shajali brezskrbni mladeniči in mladenke, nam je služil pozneje tudi kot zavetišče in skrivališče pred krutim sovražnikom, ko je kruta vojna zagnala šrapnele nad našo mirno ravan. Čeravno nismo imeli nobenega imetja, vendar nam ni ničesar manjkalo; živeli smo brez skrbi in niti v sanjah nam ni prišlo na misel, da bomo morali kdaj zapustiti svojo rojstno domovino. Po poklicu sem bila šivilja in sicer sem šivala moške obleke v trgovini Stainer v Gorici, Gosposka ulica. Glavni nadzornik v trgovini je bil moj stric Cenota iz Pevme, Vincenc Komavli, ki je bil dobro poznan v Brdih in okolici radi svoje obrti, kot gostilničar in krojač. Ker smo imeli vsako leto počitnice, me je vzel stric večkrat v Brda, ko je šel kupovat vino. Tako sem imela priliko videti Kojsko, Šmartno, Hum, Vipože, Gratlno in druge vasi. Lahko trdim, da se mora vsakemu človeku dopasti v Brdih in da se je vsak, ki je obiskal te kraje, divil lepoti valovitih Brd. Vasi so bile sicer majhne v primeri z Gorico, vendar pa silno prijazne, lepo belo pobeljene hiše z velimi dvorišči (borjači). Za hišami veliki vrtovi in dalje vinogradi in sadovnjaki. Posebno figovega drevja je tukaj veliko. In ne samo ti kraji so bili prijazni, ampak tudi ljudje. Kadar Dolgo, dolgo smo se obotavljali in nikakor se nismo mogli ločiti iz naših lepih krajev. Dan za dnem smo bili v veliki nevarnosti za življenje in vendar se nismo ustrašili, ko so granate in šrapneli švigali nad nami po cele dneve in noči in ko smo dan za dnem gledali smrti v oči. Ob večerih smo morali biti v hiši in brez luči, kajti luč v hiši je pomenila izdajstvo ,zato je bila strogo prepovedana. Tako smo živeli v hiši in v temi poslušali bučanje granat, drdranje strojnih pušk. Nebo so pa od časa do časa razsvetljevali žarkometi. Vmes so se pa slišali obupni klici ranjencev, ki so trpeli in klicali Boga na pomoč. Grozote, o katerih človek, ki jih ni videl in ne slišal, nima pojma. Dasi se nam je trgalo srce, ko ■ mo slišali obupne klice ranjen- cev, jim nismo smeli iti na pomoč. Ostati smo morali v hišah in čakati svoje usode. Vojna je vojna in tu ni nobenega upora in ugovarjanja. Tudi mnogo civilistov je plačalo s svojim življenjem, ker se niso hoteli o pravem času umakniti na varno. Niti otrokom ni prizanesla bojna vihra. Naši družini, hvala Bogu, se ni zgodilo nič hudega, dokler nas niso vojaki s silo pregnali iz hiše, da smo si rešili življenje. Zapustiti smo morali svojo drago hišico in bežati v pregnanstvo. Skoro štiri leta smo se nahajali v pregnanstvu. Najprej smo bili v Novem mestu na Dolenjskem, potem so nas poslali v Steinklamm pri Dunaju in nazadnje smo prišli v Ljubljano. Po dolgem trpljenju v tujini, smo se vrnili zopet domov. Z radostjo smo se vračali na Goriško, toda ko se je vlak ustavil v Gorici na kolodvoru, se je naše veselje spremenilo v tugo in jok. Naša, prej tako prijazna Gorica in okolica je bila ena sama velika razvalina. In ne samo to, pač pa nam je razjedalo srce to, ker smo našli tukaj same tuje obraze. Nikakor se nismo mogli sprijazniti ž njimi Tako sem gledala, da čimprej dobim priliko, da dobim vse potrebno za odhod iz rojstnih krajev in jo odkurim zopet po svetu — v Ameriko. In danes sem tukaj. Ne živim sicer v izobilju, v še je čas, popravite krivice, ki je tudi, da tako učimo svojo mla- ste jih povzročili z vašim zape-jivim in neresničnim pisare-njem v "E." in dobojevali boste zmago, ki so jo redki deležni, kajti kdor premaga samega sebe, je največji zmagovalec. Povedati vam moram še, kaj je sv. kat. vera in kaj je socializem. Sveta vera, v katero verujemo katoličanje, je čist in pristni nauk našega Gospoda, ki ga je potrdil na lesu križa in prelil svojo zadnjo kapljico krvi. Socializem je pa produkt skisa-nih možganov takih možakov, ki se jim je izjalovil poklic, ki so si ga želeli. Da bi pa njih "učenost" ne bila pozabljena, so pričeli razlagati teologijo, ki imajo toliko pojma o nji, kakor pri prost delavec, ki ne ve pomena te besede. Odločite se za prvo ali drugo, odvisno je od vas. Anton Miklavčič. -o- dino, da bo hodila v jasni luči. Gotovo se nam šteje lahko v čast takim staršem, ki smo naučili svoje otroke govoriti slovensko, čeprav niso imeli prilike hoditi v slovensko šolo. Kdor je zaveden, naj bo zaveden povsod: doma in zunaj doma. Po mojem mnenju mora biti na svetu vse, ki je človeku potrebno: morajo biti cerkve, morajo biti narodni domovi, bolnišnice in ječe. Potem pa razum odločuje: ti spadaš tje, ti pa tje. človek naj rabi svoj zdrav razum in gre po začrtani poti naprej, ne glede na levo ali desno, pa ne bomo pravega cilja nikdar izgrešili. Staršem pa polagam na srce, naj govore z otroci doma slovensko pri vsaki priliki. Tako jim bo ložje priti do zaželjene-ga uspeha. V kratkem jih bomo zopet slišali, ko bodo skupno na- Spominčice na krsto Anii8^ naši mladi Pevci- To bo " ... : vpspLp m Donos zi Drenšek endar se počutim zelo srečno, kajti tukaj lahko svobodno govorim svoj mili materni jezik in ni se mi treba bati radi tega preganjanja, kakor morajo v tem oziru trpeti naši bratje in sestre v rojstni domovini. Dal Bog že skoro rešitve tudi njim, da bi zopet zasijalo svo-jg~da g0 danes Tvoja lica, zapr-j bodno sonce tudi naši prelepijo Jg Tvoje prijazno oko, neme kakor y Primorski. Pozdrav vsem čitateljem Ame- j Rnžn,veriec Ti oviia Tvoje i i veselje in ponos za nas Slovence. Prisrčen pozdrav vsem mladin- Vence Ti prinašajo, molče pri-! hajajo in odhajajo . . . Poslav-: ljajo se od Tebe dobri znanci. . . Ti pa, draga Mrs. Drenšek, spavaš, nevzdramno spavaš skim zborom v Clevelandu, Mrs. J. Hrvatin. -o-. Kam danes? uredništvu. vidno je, da atentat na Kirova ni bil sad kake protirežimske zarote, skovane v inozemstvu, marveč da se je rodil iz okrep ljene opozicije v komunistični stranki sami proti Stalinovi gospodarski in zunanji poltiki, kakor tudi proti njegovemu diktatoričnemu režimu. Na moskovskem sestanku so komunistični voditelji sklenili, da je treba brez usmiljenja nastopiti zoper sovražnike sovjetske republike, predvsem pa proti onim članom stare skupine Zinovjeva, ki so prešli v tabor protirevolucije. Niti Zinovjev niti njegovi pristaši pa niso nobeni proti-komunisti, marveč celo trde, da so bolj pravoverni komunisti kakor Stalin in večina stranke. Potem, ko je bil Trotzkij izgnan in so bili za njim, kot voditeljem levice, obsojeni na molk tudi pristaši desnice, ki jim je načeloval Buharift, je ostal kot edini nasprotnik Stalina Zinovjev. Leta 1927 je Stalin tega svojega najnevarnejšega nasprotnika poizkušal spraviti ob vpliv s tem, da je poslal v Leningrad, najmočnejšo trdnjavo opozicije, Kirova. Stari komunistični tigri so Kirova takoj ljuto napadli, ker je Kirov prišel v stranko šele v zadnjem trenutku, to je pozimi leta 1917, dočim je med vojno kot časnikar pisal skrajno patriotska poročila z gali-ške fronte. Baš zaradi tega se je kot tip pravega koritarja vedno držal vladajoče struje ter je bil zlasti vdan Stalinu. Stalin, ki je Kirova zelo uvaževal kot sijajnega govornika, je svojemu prijatelju preskrbel člansko karto, na kateri je bilo v nasprotju z resnico napisano, da je pristaš komunistične stranke že od leta 1904. Ko je prišel Kirov v Leningrad, se je, seveda, v prvi vrsti lotil pristašev Zinovjeva. Marsikaterega je poslal v smrt, še več pa v Sibirijo pod pretvezo, da so "protirevolucionarji." Naposled je samega Zinovjeva predlagal za izgnanstvo, toda Stalin je Zinovjeva poslal v Jekaterinburg na Uralu, in sicer potem, ko je Zinovjev slovesno izjavil, da priznava vse smernice strankinega vodstva. Zinovjev ima namreč še dandanes tako velik vpliv, da Stalin ne smatra za pravilno, če bi proti njemu ostreje postopal. se, da je bilo to le pred svetovno vojno. i Dvakrat na leto smo tudi na Sv. goro na božjopot. Vselej se nas je zbralo veliko skupaj in radostnih src smo jo ubrali že ob treh zjutraj proti Solkanu in v hrib na Sveto goro. Sedaj hočem pa nekoliko popisati, kako nas je zadela kruta svetovna voj.na in ...nas razpršila na vse kraje sveta. Biio je ravno sredi poletja, zadnje dni julija 1914. Bili smo vsi zaposljeni, stari in mladi, ker smo se pripravljali ravno za veliko slavnost ali žegnanje za našo patrono sv. Ano, katere god smo obhajali vsako leto z velikim slavnostnim sprevodom. Komaj se je začelo v jutro zoriti, že so fantje postavljali mlaje in me dekleta smo pa pripravljale oltarje. Ko je bilo vse to storjeno, smo se oblekli v praznično obleko (skoro vsak je imel za ta dan novo obleko) in šli smo v cerkev in za sprevodom. Prvi sv. evangelij je bil bran v palači grofice Temil, drugi za našo hišo, tretji je bil pa na sredi vasi, ki je bil obenem zadnji in uso-depoln za nas vse. . . Ko smo namreč prišli do tret-jkako so trgali krvoločni tigri in jega sv. evangelja, smo opazili I leopardi nesrečne žrtve — krist- Ema Zore. • n Odprlo pismo uredniku "Enakopravnosti Newburg.—Panem et circen- ne drže in držale ne bodo, ker ses-kruha in iger! je kričalo sestradano in razuzdano rimsko ljudstvo ob nastopu njih vladarjev. Vsakokratni cesar jih je bogato pogostil in tudi iger so se dovolj naužili ob gledanju nesrečnih žrtev-kristjanov, ki so bili cb takih prilikah pometani krvoločnim zverem v hrano, a ljudstvu v — zabavo. Dasi so na ta način nastajale velikanske vrzeli v vrstah krščanstva, vendar ga niso mogli zatreti kljub vsej njih krutosti. Kri mučencev je rodila neštevilno spreobrnenj, kar dokazuje zgodovina mogočnega rimskega cesarstva, katera, upam, je tudi vam g. Grill nekoliko znana, vsaj morala bi vam biti. Tisti kruti časi so minili, a mogočno rimsko cesarstvo z am-fiteatri vred so se zrušili v prah, ker je bilo eno kot drugo zidano na slabih principih in koliko drugih cesarstev je propadlo iz istega vzroka. Zapomnite si Mr. Grill, da edino ena institicija še krepko stoji, ki lahko postavi naš duh v one čase, ki so videli kako se je iz panteona dvigal dim žrtev in nimajo nikake podlage. Cleveland, O.—Torej kam bomo šli danes? Gotovo ne drugam, novo šolo sv. Vida, ker so danes Tvoja usta ... j Materinski klub tam priredi . , . . Rožnivenec Ti ovija Tvoje , za katerega bodo igrali nske Domovine, kakor tudi marmorno bele roke . . . Presta-1 Qrm bratje. Kdo bi mogel sede- no je vse . . . Mlado jutro Te po- t- pri mirU; ko zagliši to fin0 zdravlja prav sedaj, ko prihaja godbo? In kdor ne hotel ple-ljuba pomlad, na mrtvaškem ^ bQ pa ^^ igral karte Za odru. Tam spavaš sredi gorečih j igravce bo pripravljena posebna sveč, vsa odeta s cvetjem. . . soba; da jih ne bomo motiii s pie. V znak hvaležnosti Ti naj na- sQm pišem te poslovilne vrstice, v slo- Raznih najboljših dobrot je vo Ti jih kot dobra znanka P°" j pripravljenih v obilni meri za Panem et circenses! ste kriča- j klanjam kot spominčice mesto vge Vabi ge gtare - mlade> da li in žalibog na vaše kričanje se j venca na Tvojo krsto, draga. sg udeleže te prireditve in zago-je odzvalo z naročbo in oglasi! Potovala sem lani s Teboj, zj tavljamo vani) da ne bo nikomur mnogo nič hudega slutečih kato- ^rs. Kogovšek in Mrs. Pust , žaL _ Odbor. ličanov vaših žrtev, ki jim za ^č tje v Chicago in v Prazni -0- njih groše pljujete v skledo. ča-| Remont ter si mi tudi Ti, Mrs. j i se spreminjajo, a ž njimi se^renSek, pomagala, da sem bila preminjajo tudi misli katoliča- tri dni na rajži v prijazni m ve-, ! seli družbi. Hvaležna sem za vse usluge! Še Te vidim, danes vse bolj živo, kako klečiš v iskreni molitvi tam pri ljubi, nebeški Mamici, tam v Lemontu. Vidim Te, kako si se težko si Pomemben nastop "Slavčkov" nov in ker so dovolj zavedni je le še vprašanje časa, ko bodo z "E." korenito obravnali in ni izključeno, da bo trpel list občutne posledice. Nekaj je pa resničnega kar vi pišete v "E" in to je, da hodimo katoličani v temi. Prepričani pa bodite, da se je nedavno začelo tudi pred našimi očmi svitati (vam v škodo) in v najkrajšem času nam zašije svit-lo sonce, ki nam bo po vaših zaslugah odprlo oči, da spregledamo in spoznamo, da to ostudno delo, ki ga vi vršite, v resnici vršimo mi katoličani vaši naročniki sami. Ker ni znano širši javnosti, naj to omenim jaz, da so naši Slavčki peli ob krsti umrle Mrs. Krašovec na Bonna Ave. Kaj takega še nikdar nisem videla ne slišala, kot v sredo večer, ko solzami v očeh, poslovila od Ma- j je bilo nad 100 Slavčkov, ki so se vstopili ob krsti ranjke in se Res, kdo bi si mislil takrat, da j je zaslišala mila žalostinka iz boš tako kmalu, Ti prva izmed! mladih grl naših nedolžnih ot-nas štirih, odšla tje v nebeški; rok, pod vodstvom g. Louis Se-Lemont, kjer izstopiš prva na meta. rije. nebeški porti Kličem ti: Počivaj, draga, v miru zdaj, odšla si k večni dovomini. Pa prosi, da za Teboj v raj še vsi, ki hodimo v tujini. Dejstvo, da opozicija v komunisti ni stranki sami še po i na vseh vogalih in na hišah pri-jjane in to je sv. Cerkev, iz kate- tolikem času ni izumrla, temveč se še krepi, za sedanje dik-1lepnjene velike letake. Srce se tatorje'Rusije ni prijetno, in to dejstvo jih, kakor vidimo,; nam je stisnilo, ko smo brali: dela skrajno nervozne. i napoved vojne. Od 18. do 42. -o----leta mora vse pod orožje! Kako se je končal tretji sv. evangelij in slavnost žegnanja, si lahko mislite. Kako so se spremenili naši, še malo prej tako srečni obrazi. Ena sama tuga se je vselila v srca vsega Veseli in žalostni spomini na lepo Primorsko gom." Sredi tega "brega" je iz-j Zelo bridka je bila ločitev od j ljubil, da ostane ž njo vse dni viral studenec, mrzel poleti, to- naših dragih in vendar so nam;do konca sveta, in sama peklenska vrata jo ne bodo premagala. Girard, O.—Tudi v meni se je(samo toliko oddaljena od Gorice, zbudilo koprnenje in želja, da j kolikor je naša čista Soča '3 i roil a pišem par vrstic iz davno, j ka, ker med Gorico in Pevmo te-davno minulih srečnih in veselih če Soča. V svojem času sem ime-j morja. dni, pa tudi žalostnih, med bivši- la priliko videti po svetu kot be-j Dva dni zatem smo že sprem-mi prijatelji v moji rojstni do- gunka mnogo vod in ri>k, ven-jljali na postajo svoje ljubljene movini — lepi Primorski deželi, dar tako lepe in kristalno čist« brate, očete in sploh vse, kar je Ker zadnji dopisovalci pišejo nisem še videla nobene, kot je j bilo sposobno za vojno, je mora-večinoma o lepem Kanalu in pri- naša Soča. lo iti. Končno smo ostala v vasi jaznem Tolminu, hočem jaz opi- Za našo hišo, komaj par mi- skoro sama dekleta, žene, otroci sati nekoliko o naši lepi solnčni nut hoda, se je reklo "pod bre-jin starčki doma. Gorici, prijaznih Brdih in kristalno čisti Soči. Tudi naša solnčna Gorica, pri- pel pozimi. Tam so hodile prat!tako zaupno in zanosno zatrje-jazna Brda in kristalna Soča ni- naše mamice, tam smo se shaja-1 vali: nikar ne obupavajte, saj se so zaostale za drugimi, kar vidi- le tudi prijateljice, kjer smo pre- skoro zopet vidimo . . . mo v njih lepega, ženijalnega in pevale lepe slovenske pesmi, da! Vlak se je premaknil in nam prijaznega v naravi. Ker čutim je odmevalo daleč tje čez Sočo. i odpeljal — za vselej — naše dra-v srcu isto, kar čutijo drugi in Včasih smo stopili v čoln in za-!ge. Iz vlaka je zadonela pešam: ker s srčnim veseljem čitam vozili po Soči. Bajni valčki so razne dopise iz naših krajev, sem objemali čoln in skrivnostno se namenila, da napišem nekaj šumljali med seboj o srečnih; tudi jaz, sicer bolj skromno, to- mladih ljudeh, ki se vozijo v čolnu in tako brezskrbno prepevajo. . . Davno, davno je to bilo in vse to je že minilo. . . In ta tako priljubljeni kraj, re se vi norčujete in zoper njo pišete. Papežtvo, ki se je pričelo z prvakom apostolov sv. Pe- Vi, g. Grill, pa najboljše storite, da se povrnete k prepričanju svojih roditeljev, zapeljane) naročnike pa prosite odpuščanja, ker ste jih tako dolgo zapeljevali, da na ta način vsaj deloma; Collinwod, O., 5. marca, 1935. poravnate ne malo krivico, ki ste -0 jo izvršili nad njimi. Sami dobro veste, da vaša doktrina je navaden humbug, ki mu sami ne | Cleveland, O.—Ko so se usta-verujete, a drugim ga odrivate novili mladinski pevski zbori, je Tvoja dobra znanka Marija Kurnik. Nikoli ne bo pozabljeno! To je bilo tako ginljivo, da je vsak, ki je imel količkaj čuteče ; srce, imel solzne oči. Mrs. Krašovec je bila p r v a ! podporna članica Slavčkov, kij j je umrla. Stala je temu mlatlin-; skemu zboru zvesto ob strani od njega ustanovitve. Mr. Louis Seme, pevovodja Slavčkov, se je zopet izkazal kot pravi prijatelj Slovencev, ki pozna prijatelja ; tudi, ko že na parah leži. Bog ga živi in njegove Slavčke! Pozdrav vsem skupaj Rose L. Erste. trom, še obstoji, ni nikaka stari- za denar. Mr. Grill, povejte mi bilo sklenjeno, da ostanemo ne- - na, tudi ni v razpadu, ker stoji v vsej moči svojega mladenišks-ga življenja. Katoliška Cerkev pošilja še danes svoje misijonarje v najbolj oddaljene kraje in Pri-!so se ravno tako navdušeni za sv. vero, kakor so bili njih predniki. Papežtvo je videlo začetek vseh ver in vseh vlad, ki so bile in so še danes na svetu in sigurno lahko trdimo, da bo videlo tudi njih konec. A Cerkev bo stala v vsej svoji moči, ker .ji je njen začetnik in ustanovitelj ob- (e verjamete al' pa ne eno samo ime kakega katoličana, odvisni od vsake stranke in kot da se je izjavil ob zadnji uri, da! taki hočemo tudi ostati. Takol mu je žal, ker je bil katoličan in I je bilo sklenjeno in tako ostane, takoj — še danes pristopim pod ter ne pustimo, da bi nam ta V prohibicijskih časih je bilo vašo rdečo marelo. Nasprotno l ali ona stranka kaj diktirala. zaprtih v ječe tudi mnogo bolj-vam pa jaz lahko citiram na sto- Ako pogledamo leta nazaj vjših ljudi, ki so bili drugače čisto tine socialistov, ki so ob svojem našo zgodovino, vidimo, kako so pošteni, samo s prohibicijsko koncu preklinjali socializem, ki se naši vrli možje borili za mar- postavo so prišli navzkriž. Na-jih je pripeljal v tako obupen j sikatero ustanovo. Oh, koliko položaj. Navedem vam samo trnja in polen so morali odstraniti, prediK) smo prišli do cilja! To vsi le predobro vemo. In danes se zdi ravno tako: karkoli se hoče z dobro voljo doseči, pa vam samo enega, a list ki je to poročal in ime dotične žrtve socializma za-molčim. Kratek izvleček iz pisma, ki je bilo poslano na doti-čnega urednika se glasi: "Umi- vadno so imeli denar m v ječi so imeli čisto udobno življenje. Tako je nek tak "zločinec" malo pomazal pri pazniku in ta mu je dovolil, da je smel jetnik zvečer zapustiti ječo in obiskati svojo da z iskreno čutečim srcem, saj ne bom nikdar pozabila svoje lepe, neskončno lepe domovine. . . Moja rojstna vas je bila Pev-nm pri Gorici. Vas Pevma je O j zdaj gremo, nazaj še pridemo . . . Tako smo tudi mi doma ponavljali dan za dnem, dokler ni tudi nas zadela usoda, da »mo morali tudi mi zapustiti našo nadvse ljubljeno rojstno hišico. ti že stopajo na prste, lies, ako; prijatelje v mestu. Toda ob do-ram v razočaranju nad mnogi-1 bi človek ne imel poguma, bi I ločenem času je moral biti ved-mi stvarmi. O življenju sem si omagal. Ampak omagati ne sme- no zopet nazaj v ječi. Sprva — To so večno resnična fakta, I ustvaril pojem in idejo, ki je pa|mo! Med nami mora vladati slo- se je jetnik točno držal tega za katere vi dobro veste in kljub] ničeva. Da je na svetu tako ma- ga in naše započeto delo mora ukaza, počasi pa je začel stvar temu se vi g. Grill zaletujete v E. lo poštenja jn odkritosrčnosti, si iti naprej. To velja vsem mla- zanemarjati, posebno če je bil kakor pijana vešča v njo, du- nisem mislil. Nizkotnost in po-:dinskim zborom v Clevelandu in zvečer v kaki prijetni družbi, so kvarjenost gospodarita svet. okolici. Vsa čast možem in že- je zamudil in prišel precej kas-Največ razočaranja sem pa vžil nam te krasne ideje in starši na- no nazaj v ječo. Ko se je neko med socialisti, v katerih družbi šili ljubljenčkov vam zagotav- noči vrnil šele po polnoči in .jo rjkaz in odgovornost teptate vse sem živel mnogo let. Nisem bil 1 jamo svojo finančno kot mo- moral dolgo trkati, da je zbudil to, kar nam je svetega? Ako pa j dovolj pogumen, da bi bil pravo- ralno pomoč, kolikor nam bodo jctnrškega paznika, mu je ta, ko sami od sebe in na svojo lastno j časno izstopil in zato sem se po- dopuščale naše moči. V življenj- mu je odprl vrata, ves razjarjen odgovornost ljudi na ta način go-, jt'rc/.nil vtem blatnem močvirju, ski h izkušnjah smo se navadili, rekel: ljufate, potem ste pa 'navaden | Katoličan bi postal, ko bi ne bil ] da ni dobro poslušati samo ene "Oe bote še enkrat tako pozno (?) izvršiti samomor."|plati zvona, ampak obe in šele prišli nazaj, vam ploh ne bom ist. potem sodimo. Naša dolžnost odprl vrat. Zapomnite si to!" hovne, škofe, papeža in v vse, kar nam je katoličanom svetega. Kdo vam je dal pravico, na čigav blufar, ki vam je priprosto ljudstvo nasedlo na limanice, ki j prisiljen I>«i Tako dotični AMERIŠKA POMuViNA, AiAKCtt 5T1I, 1&35 3. KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem izvirniku K. Maya III. ski veter v tisočletjih nanosil iz Na jezeru 1 puščave. Pozno popoldne je bilo, ko sem ! Globočine tem jezerom seve še se zbudil. Dobre dve tri ure sem ■ niso merili, pa sodi se, da več spal. nego petdeset metrov niso glo- Pospravila sva in odrinila. I boka. Na površini je voda večji-Wadi Tarfawi "teče" proti del izhlapela in zaostala sol je 1935 MAR. 1935 3jffi[5)[6][ZJ®[9! KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV jugozapadu, Seddada in "Jezero smrti," h kateremu sva bila namenjena, pa leži vzhodno od wa-dija. Zapustila sva ga torej in se obrnila proti jugovzhodu. Črez dobro uro sva zagledala v pesku sled dveh konjev. Šla je točno od zapada na vzhod. "No, Halef —! Poznaš tole sled?" "Ma sa 'llah, gospod, prav si ugibal! Res da gresta v Sedda-do!" Razjahal sem in si sled ogledal. "Pred pol ure sta prišla tod mimo. Jezdiva počasi, sicer naju opazita!" Solnce je zašlo in kmalu je prisijal mesec izza popolnoma ravnega obzorja. Svet je precej visel proti vzhodu. Jezdila sva črez nizke peščene griče in kmalu zagledala Seddado pred seboj v mesečini. "Pojdeva v vas?" je vprašal Halef. "Ne. Prenočila bova na prostem. Tamle pod oljkami!" Krenila sva nekoliko v stran in kmalu našla v oličnem gozdičku primeren prostor za prenočevanje. Šakali so lajali krog naju in hijene so odurno zavijale v puščavi. Pa vajena sva bila teh glasov, mirno in nemoteno sva spala vso noč. Drugo jutro sem seve naj prvo pogledal za sledjo. Kako sem se pa začudil, ko sem opazil, da ne pelje v Seddado, ampak zunaj vasi proti jugu. "Kako da nista šla v vas?" se je čudil tudi Halef. "Nočeta, da bi ju videli. Slabo vest imata! Morilec mora biti povsod previden." "Kam pa sta torej namenjena?" "Vsekakor v Kris in od tam črez šott. črez mejo se jima mudi, v Tunis!" "V Tunis —? Saj smo že v Tunisu! Meja gre črez šott el-Garsa!" "Najbrž jima to še ni dovolj. Globlje v Tunis bi rada prišla. Francoska kolbnijalna policija je tu na meji precej živahna in budna." "Toda midva pojdeva v Seddado?" "Da. Pa le da nakupiva da-teljnov in napolniva mehove s svežo vodo. Nato pa pojezdiva koj dalje." "Kam?" "V Kris." "V Kris —? črez nevarno _V" "Vsekakor!" V četrt uri sva se v vasi založila z dateljni in s svežo vodo. Nemudoma sva odpotovala. "Na levi spodaj se je bleščalo jezero Džerid kakor ogromna skleda raztopljenega svinca. Ves radoveden sem ga ogledoval. Ob južnovzhodnem vznožju aižerijskega gorovja leži ogromna, nepregledna, valovita puščava, severni del velike Sahare Sol in natron pokrivata tla in v najglobljih točkah se nabirajo voda in tvori močvirja. Ta po večini po leti izginejo, puščajoč za seboj cele plasti soli, ponekod pa voda zaostaja vse leto v raz-Kužnih slanih jezerih, ki se imenujejo 'šoti. Največji teh šottov ro šott Melrir, šott el-Garsa in šott Džerid. Šotti leže nekaj metrov niže ko Sredozemsko morje. Marc S.—Pustni torek. Velika prireditev Kluba društev S. N. Doma. Maškeradna veselica. 5.—Ženski odsek S. D. D., maškeradni ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 10.—Koncert samostojne Zarje v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 16.—Dr. Kranj priredi domačo zavavo v zgornji dvorani S. N. D. 16.—Kegljaški klub Slovenskega Doma priredi banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17.—Društvo Jadran, opereta v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 17.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, prireditev v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND. 24.—Cosmopolitan League, banket v avditoriju S. N. Doma. 31.—Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Društvo Euclid št. 29 SDZ ima domačo zabavo v Slo- Denison Ave. 5.—Podružnica št. 18 S. Ž. Z. priredi zabavo v S. D. Domu na Waterloo Rd. 5.—Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma. 11.—St. Clair Grove, št. 98 AVGUST 4.—Pevsko društvo Jadran, piknik na Stuškovi farmi. 4.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ praznuje 25-letnico ob-i stanka na Zornovih prostorih j na 4388 Bradley Rd., Brooklyn, O. 4.—Mladinska godba fare sv. Lovrenca ima svoj izlet na cerkvene prostore v Maple Gardens. 11.—Družba Slovenski Narodni Dom iz 80. ceste ima svoj letni izlet v Maple Gardens. SEPTEMBER 14.—Roustabouts Club, ples IZ DOMOVINE ' karskim poročevalcem. Po odpovedi se je izjavil, da upa, da ga časnikarji ne bodo več nazivali V Ljubljani je umrla Mari- kot "kralja s 24 dežniki." Vsa ja Jerina, roj. Lap, soproga že- ta kraljeva čast, katero je užival, lezničarja in posestnika. i —V Kranju je umrl Ladislav Ternovec, pomorski kapitan in lastnik bivše tvrdke Jakob Man-koč. se je izjavil Prajadhipok, je humbug. Kot siamski kralj je imel Prajadhipok sledeče naslo-] ve: "vladar plime in oseke," "brat lune," "poglavar vseh ži- WC, plesna veselica v spodnji v spodnJi dvorani S. N. Doma dvorani S. N. Doma. 12.—St. Vitus Mothers' Club, predstava v avditoriju S. N. Doma. 12.—Proslava Materinskega dne ob priliki petletnice podružnice št. 41 S. Ž. Z. 12.—Podružnica št. 10, SZZ priredi igro in plesno zabavo v 15.—Carniola Hive št. 493 T. M., proslava 20-letnega jubileja v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Martha Washington, ples v avditoriju S. N. Doma. 22.—Jugoslovanski kulturni vrt, predstava in banket v dvoranah S. N. Doma. 28.—Društvo Comrades št. Slov. Domu na Holmes Ave. .. 12.—Podružnica št. 41 S. Ž. 066 SNPJ> Ples v avditoriju S. Z. priredi plesno veselico v S. ;N' Doma-D. Domu na Waterloo Rd. 29.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava in ples v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER napravila na jezerih večalimanj trdo skorjo, deset do dvajset centimetrov debelo. Ponekod je ta solna skorja dovolj močna, da nosi ljudi in živali. Puščavski pesek jo pokriva, mestoma pa je gola in se blešči svetlomodro kakor jeklo ali pa svinec. Skorja-sta površina ni popolnoma ravna, ampak lahno valovita in gr-basta. Po grebenih teh valov vodijo poti črez jezera,, znane le izkušenim vodnikom. Ker so jezera ze- j lo razsežna in bi potovanje okoli njih za potnike in karavane; pomenilo velik ovinek in izgubo časa, potujejo pod vodstvom do-! brih vodnikov naravnost čez jezera. Poti so seveda ozke, komaj da merijo par pednjev. Na mestih dobi solna skorja luknje in razpoke, posebno ob dežju, voda stoji na skorji, na drugih mestih krije pesek enakomerno skorjo in vodo, pot se ne pozna več in prav lahko jo popotnik zgreši in zajde v neizogibno smrt. Potovanje črez jezero Džeri je torej skrajno nevarno. Korak venskem društvenem domu na na stran, skorja se uda, popotnik Recher Ave. se pogrezne in svinčene globoči-, 31.—Slovenska Narodna Či ne se zagrnejo nad njim. Tisoče j talnica, predavanje v in tisoče ljudi in kamel je že po- št. 1 S. N. Doma. žrl nevarni šott Džerid. APRIL , - - ... Pred nekaj desetletji je poto- j 7.—Dramatično d r u št v o j za št. 10, zabava v Slovenskem nj^vm*ani S. N. Doma. vala črezenj karavana z nad ti-jAbraševič, predstava v avdito-'Domu na Holmes Ave. 11 • Pros;'etni odsek S. soč težko obloženimi kamelami. riju S. N. Doma. ! 26.-Klub "Prijatelji nara- pm'edlteV v avdltor"u Kamela vodnica je po nesreči 14.—Dramsko društvo Ve- Ive" priredi lep piknik na Štu-" _ . . stopila na stran, udrlo se ji je in rovšek priredi igro in ples v škovi farmi. I , Običajna letna . .. tev društva sv. Jožefa st. 169 Alojzija 12.—Klub Pipa ima piknik pri Anton Gorišku na Green Rd. 12.—Slovenska mladinska šola ima prireditev na'Materin- toriju Sl N- Domski dan v Slovenskem društve- 6.—Društvo Napredne Slo-nem domu v Euclidu. venke št 137 SNPJ' ples v av" 12.—Koncert pevskega dru- dit01,iJu s- N- Doma-štva Zvon v S. N. Domu na 80. 12.—Društvo Loška Dolina, cesti ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Društvo Slovenske So- —V Rogaški Slatini je umrla! vih," "dobrotnik svojega naro-Terezija Čonc, posestnica. Po- da," itd. itd. Sedaj bo Pra.jadhi-kojna je bila ugledna, prijazna j pok navaden zemljan in kot je in bogoljubna žena, vzorna go- izjavil se počuti mnogo boljšega. spodinja, znana daleč naokrog. -o- —V Središču je umrla 30. j a- Stavi $2,500, da bo Hit-nuarja zvečer Marija Dogša. —: Jer umrl v aprilu Bila je velika dobrotnica sredi- j London, 5. maja. Neki trgo-ške župne cerkve, podpornica | vec iz Londona, ki je vozil z av-misijonov itd. tomobilom proti mestu Hull, je —Strašna nesreča pri sla-; spotoma pobral neko ciganko, moreznici. Pri veleposestniku ^ Ko se je ciganka zahvalila za Hedlu v Marenbergu je bil za- j vožnjo, je povedala trgovcu: "še poslen hlapec Franc Kuperti in je delal rezanico za živino. Ko je bil stroj v polnem teku, je poklicala hlapca dekla k malici. Kuperti se je za trenotek ozrl, kdo ga kliče, pri tem pa se je približal z levico zobnemu kolesju, ~ki grabi in tlači seno pod nože. Zobovje je nesrečnika zgrabilo za roko ter mu jo v naslednjem trenutku začelo s stra- 5.—Club O-Pal, ples v avdi- S šno silo drobiti in tlačiti pod 110- 19.—Društvo Marije Magdalene 162, KSKJ priredi igro ikolice. št- 44y2 SNPJ' ples v av" in plesno zabavo v Knausovi dltoriJU S" N" Doma-dvorani ^O.—Zveza collinwoodskih 19.—Jugoslovanski kulturni društev, prireditev v obeh dvo- vrt, collinwoodsko okrožje, za- ranah Slovenskega Doma na dvorani bava v zgornji dvorani Sloven- Ave. skega Doma na Holmes Ave. 26.—Društvo Vodnikov Ve- 21.—Slovenska Ženska Zve- nec št 147 SNPJ> ples v spocl- ; že slamoreznice. Strašen krik se je razlegel naokrog, ki so ga začuli tudi Hedlovi v hišo ter prihiteli na skedenj. Nudil se jim je strašen prizor. Na sla-moreznici je ležal hlapec, stroj mu je vlekel roko naprej in od spredaj so mu jo rezali noži na tanke kose, ki so krvavi padali spodaj na tla. Odrezalo mu je tako roko do ramena, preden se je stroj ustavil. —Samomor v cerkvi. Nedav- izginila je v gostem slanem moč- slovenskem Delavskem Domu virju, za njo pa po vrsti vse dru-!na Waterloo Rd. ge. Vseh tisoč živali je požrl ne-; 21.—Dvojni oktet "Zvezda" nasitni Džerid v par minutah, pi.iredi svoj prvi koncert "Pod mirno in nepremično, težko ko svinec, je ležalo jezero nad žrtvami, niti najmanjša izpre-memba ni kazala, da se je zgodila grozna nesreča. Dogodek je tem laže razumljiv, če se ve, da v karavani stopajo kamele trdo druga za drugo, vsako svoji prednici z vrvjo privezana za rep, in da so te živali vajene, slepo slediti druga drugi. Zares "jezero smrti" —. Ves radoveden sem ga gledal in bolj ko kedaj se mi je vzbudila želja, da bi se'z njim poskusil. lipo na vasi" v S. N. D. na St. Clair Ave. 21.—Dramski klub Slovenskega Doma, igra in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 27. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, domača zabava v zgornji dvorani S. N. Doma. 27.—Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 27.—Eastern Stars SDZ, ples . or . , . . , KSKJ v obeh dboranah Sloven praznuje 35-letnico svojega ob- . _ TT . . , , . v skega Doma na Holmes Ave. stanka. Ob 10. uri sv. masa v „„._ , , -p, . . NOVEMBER cerkvi sv. Lovrenca. Popoldne, _ _ v, _ , v, .... . „ , 2.—Društvo Commodores st. piknik v Maple Gardens. ._ r7 f ■ N. Doma. druznice st. 49 SZZ v cerkvi „, , . „ . ,, . ,. „ , 3.—Samostojna Zarja, kon- sv. Kristine na Bliss Rd. , ... .. „, XT „ T, , . , o m cert v avditoriju S. N. Doma. 26.—Prosvetni odsek S. N. _ ' .. „, . _ . ... . 10.—Društvo Slovenec, st. 1 Doma, prireditev za Slovensko; 25-letnice v av- avditoriju S. ... .,7. „ NT „ Tudi Halef se je zanimal za v zgornji dvorani Slovenskega nevarni šott. Doma na Holmes Ave. "Ali ga vidiš, gospod? ' mi je 28.—Pevsko društvo Soča, mladinsko šolo, v N. Doma. 26.—Društvo sv. Alojzija proslavi 35-letnico s piknikom v Maple Gardens. 26.—Šola Slovenskega Doma, prireditev v obeh dvoranah Slovenskega Doma na Holmes Ave. JUNIJ 2.—Pevsko društvo Jadran, piknik na Stuškovi farmi. Pevsko društvo Zvon pri- ditoriju S. N. Doma. 10.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 16,—Carniola Tent št. 1288 predno bo večer boste imeli mrtvega človeka v vašem avtomobilu tako gotovo kot je gotovo, da bo Hitler mrtev še predno pride mesec april." Proti večeru je dobil trgovec nekega moškega, ki je umiral ob cesti. Zadet je bil od drugega avtomobila. Pobral ga je in ga hotel odpeljati v bolnico, toda spotoma je neznanec umrl. Trgovec je sedaj stavil $50,000, da bo Hitler umrl do 1. aprila, če umrje pozneje, zgubi denar, če umre do 1. aprila, dobi stavo. -o- Belgijski kralj je nevarno zbolel Folkestone, Anglija, 5. marca. t Belgijski kralj Leopold III leži nevarno bolan v neki tukajšnji privatni bolnišnici. Prijela se ga je tropična bolezen. Včeraj je bil operiran na očeh. Kralj Leo- ... ., .. , pold je prišel na belgijski pre- 110 je prišla v Kapiteljsko cer- , , , . , , . T , ', , , stol pred enim letom, ko se ]e kev v Novem mestu 22 let stara . . , ... ^ .... T . , .. . t—. • njegov oce smrtno ponesrečil pri Frančiška Ljubi]eva iz Dinjet . . . .. . ... . . , plezanju v gorovju, vasi, ki je služila pri gosp. sol- _ niku v Bršljinu, in izpila večjo __ . .... . , količino lizola. Napol nezavest- Madžarski diktator je do-no jo je našla neka ženska, ki je bil več moči prišla v cerkev in je nesrečnico Budapest, 5. marca. Admiral povedla. k primariju ženske bolnišnice dr. červinki, ki jo je poslal v -bolnišnico, vendar pa ji niso mogli rešiti življenja. Kaj je dekleta gnalo v to dejanje, še ni znano. Gotovo pa je, da v njeni glavi ni bilo vse v re- Nicholas Horthy, diktator Madžarske in njen nekronani kralj, dobi na svoja stara leta še več oblasti kot jo je imel dosedaj. Horthy je star 68 let. Minister-ski predsednik Goemboes je predlagal v parlamentu, da se du, kajti v mašno knjigo je na- podeli Horthyu izključna pravi-pisala, da je isti dan zjutraj le-j ca vetiranja vseh postav, katere po opravila sv. spoved in preje- naredi parlament. Pokorni par-la sv. obhajilo. : lament je seveda sprejel ta pred- —Samomor mladega zidarja.; log. Obenem se da Horthyu pra-Nedavno popoldne se je vrnil 26 vica, da določa, katera politična letni v Zavodni pri Celju stanu-, stranka sme imenovati kandida-joči zidarski pomočnik Ant. Ko- te za volitve. dejal, ko sva jezdila proti Krisu I koncert v Slovenskem Domu na jredi piknik v Maple Gardens. ; n ob pobočju nizkega gričevja, ob Holmes Ave. - - * - - --• uomd< pmeuucv T. M., plesna veselica v avdito- ven ;z mesta domov. Vrata veže riju S. N. Doma. ; so bila zaklenjena, ključa pa ni 17.—Blaue Donau, koncert v j imel pri sebi- Qb takih prilikah avditoriju S. N. Doma. je gel mladi Koren vedno po hi- 23.—Društvo Comrades št., šni ključ k očetu, ki je bil na-566 SNPJ, ples v avditoriju S.; vadno pri sosedu. Usodnega dne jN. Doma. N-jin zlezel v': stanovanje. Tam je: MALI OGLASI Zgubljena denarnica Zgubila se je ženska črna denarnica. V njej se nahaja nekaj 24.—Prosvetni odsek S. Torej res hočeš "Jezero smrti" zadnjih izrastkih hribovja Tarfawi. "Seveda!" sem potrdil. "Si že kedaj jezdil črez šott?" "Ne še." 28.—Mladinski pevski zbor "Slavčki" bo imel svoj koncert j dens> v Slovenskem Narodnem Domu. 28.—Strugglers, koncert in ples v obeh dvoranah S. D. Do-"Torej zahvali Allaha, kajti j ma na Waterloo Rd. sicer bi gotovo ne bil več med ži- MAJ vimi! ' 4.—Društvo Svobodomiselne In ti torej res hočeš črez ne- jSlovenke( št. 2 SDZ, plesna ve- varni šott?" :Selica v spodnji dvorani S. N. "Na vsak način." Doma "Bismillah — v imenu Alia- 4._lSpades Club, ples v Slo-hovem! Naj bo, moj zapovednik venskem Delavskem Domu 11a si in spremljati te moram, k«- Waterloo Rd. 2.—Pevsko društvo Zvon pri- redi vrtni koncert v Maple Gar- 9.—Društvo "Na Jutrovem," št. 477 SNPJ priredi piknik pri Jos. Zornu 11a Bradley Rd. S. N. Doma. . Tr ..... . , denarja in ključi. Zgubljena je pa je Koren razbil s,po pri oknu | ^ ^ .q Mo m e 15gth nvflitnriiii I -i 1 • ■ i St. in Waterloo Rd. Najditelj avaitonju polskai svoj vezni ključ 111 ga je .. , n . x;vrio 1 , ,. v . 11 • lahko obdrži denar a naj vine vtaknil v kliucavnico zaklenje- 30.—Društvo sv. Ane št. 4 ; njh ve^njh vrat. Nato je stopil denarnico na 563 E. 99th St. SDZ, ples v avditoriju S. N. jv sobo> vzel flobertovko, si Doma. DECEMBER 22. — Božičnica Slovenske jo i 9.—Piknik Združenih društev j mladinske šole s. N. Doma, pod fare sv. Vida 11a Pintarjevi far- pokroviteljstvom Prosvetnega morkoli želiš, četudi bi bilo smrt. Vsak dan ena Najstarejše mesto na svetu nn. 9.—Žensko društvo Sv. Reš-lijega Telesa priredi vrtno veselico v Maple Gardens. 16.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ima piknik na cer- Naučite se "Tap" plesov nastavil na levo stran prsi in je Za zdravje in veselje. Vpišite sprožil. Krogla ga je zadela na- se v sredo ali v petek. Mi po-ravnost v srce. Ko se je oče vr-i učujemo "Watz Clog," "Soft nil, je našel sina mrtvega. Shoe," "Stomp" in druge plese. —V št. Vidu nad Ljubljano Hale School of Tap Dancing je umrla Frančiška Peternel, ki 525 E. 140th St. je bila vdova po sodnem ofici- PRospect 3136 (54) 30. sv. Lovrenca na cerkvenih pro- j 4.—Chi Sigma Kappa klub priredi ples v avditoriju sv Kristine 11a Bliss Rd. 4.—Collinwood Boosters štorih v Maple Gardens. JSKJ, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma 11a Holmes Ave. 5.—Društvo sv. Helene št. 198 KSKJ praznuje 10-letnico svojega obstanka v Slovenskem odbora S. N. Doma. 31.^-Silvestrov večer priredi |S. N. Dom v avditoriju S. 1 jantu. Doma. J _y Ljubljani je v starosti 78 31.—Slovensko pevsko dru- let p0 kratkem in mučnem trp-i kvenih nrostorih v Maole Gar- štvo SoČa' Silvestrov vTeTčf v ; ljenju umrla Apolonija Verbajs,: kvenin prostorih v Maple uai glovenskem Domu na Holmes vdova po trgovcu. dens. . i _ _ Cerkveni piknik fare; ' " Splošno se sodi, da je Damask glavno mesto Sirije, najstarejše mesto na svetu. Čeprav manjka za to dokazov, vendar se trdi, Domu 11a Holmes Ave. da so ljudje tukaj živeli skupaj 5.—Slovensko pevsko in pod-v obzidanem prostoru prej, kot porno društvo Zvon priredi po-k.jt; drugje, židovski zgodovi-; mladanski koncert v S. N. Dollar Josephus piše, da govori ži- mu na 80. cesti, (lovska tradicija, da je sezidal 5.—Slovensko pevsko dru-Voda v šottili je vsa gosta od Damask IJz, ki je bil pravnuk štvo Cvet priredi koncert v S. pvobilne soli in je zelenkaste! Noeta. Domneva se, da je bil!D. Dvorani na Prince Ave. barve. Kak meter pod površjem Damask važno mesto že za časa 5.—Društvo Brooklyn št. 135 plava v vodi gost, skoraj blatu Abrahama, ki je živel 2000 let j SNPJ proslavi 25-letnico v podoben pesek, ki ga je puščav- pred Kristom. JANUAR 1936 4.—Društvo Napredne Slo-JULIJ venke št. 137 SNPJ, ples v av- 2. nedeljo v mesecu—piknik ; ditoriju S. N. Doma. Slovenske zadružne zveze na 25.—Samostojni pevski zbor Močilnikarjevih farmah. Zarja, ples v avditoriju S. N. 14.—Slovensko pevsko dru- Doma. štvo Cvet priredi piknik pri 26.-Zornu 11a Bradley Rd. proslava obletnice, v i 17.—Izlet društva sv. Jožefa S. N. Doma. KSKJ v Maple Gardens. FEBRUAR 21. — Piknik samostojnega 23.—Dramatično d r u š t v o pevskega zbora Zarja na Mo- Ivan Cankar, predstava v avdi-čilnikarjevi farmi. toriju S. N. Doma. 28.—Pevsko društvo Soča, APRIL piknik na Močilnikarjevi farmi. 12,—Klub O-Pal, ples v av-28.—Pevsko društvo Slove- ditoriju S. N. Doma. DNEVNE VESTI Z žalostjo se je odpovedal siamskemu prestolu Cranleigh, Anglija, 5. marca. iSachsonheim dvorani na 7001 GOREČICA ALI ZGAGA? Ali va- nadleguje gorečica ali zga-, . , ,. 7, • n • 1 • i se? Vas peče v požiralniku? "TUM-Siamski kralj Prajadhipok se je AIir je piiznano sredstvo, ki bo temu Slovenski Narodni Dom, ] danes "z žalostjo v srcu" odpove-; odpomoglo. Dobite je v vsaki lekarni, ,•• , , • , j. 1 ako pa je vaš lekarnar nima, zante- avditonju | dal siamskemu prestolu. Nazna- v&.[cJ Je nemudcma preskvbi. nil je to novico navzočim Časni-j Ne sprejmite nobenega nadomestka. Cena 75c. THE MANDEL DRUG CO. N. Doma. 26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Ka- 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio nija slavi 15-letnico na cerkve-; 19.—Društvo Comrades št. jtoliške Jednote v avditoriju S. uih prostorih v Maple Gardens.'566 SNPJ, ples v avditoriju S. iN. Doma. BRUSS RADIO popravlja vse vrste aparate. 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4324 Tukaj je Maytag model 110 fino delan pralni stroj za samo AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 5TH, 1935 Kitty je stala kakor okamens-la. V nje očeh ni bilo solza, a nje glas je zvenel, kakor bi ihte-la: "Nisem tega storila, ker sem hotela, da boš ti pismo čital." "Zakaj? Mar hočeš zopet to priliko uporabiti, da spustiš vame kozla svoje sesterske ljubezni in da se nežnosti zavzameš kakor včeraj?" "Ne, papa!" Bledica je šinila v Kittyjin obraz. "Hotela sem te samo vprašati . . . povedati mi moraš, kar ne morem verjeti . . . povedati mi moraš, dali se je po tvoji volji zgodilo, kar je storil Robert?" "Moram? Tako? In ko bi se bilo, kaj imaš ti ugovarjati?" "Ničesar, papa!" Nje glas je bil miren, a nje oči so neznansko žalostno gledale očeta. "Ničesar ... ali pa več, kakor bi bilo dobro zate in zame!" Lovila je sapo. "Med tabo in menoj ne more ostati zamolčano . . . ni to . . . niti vse drugo. Le danes ne! Nečloveško bi bilo!" Tresočih se rok je stisnila sence. "Saj sem jaz vendar tvoj otrok ... in ti si moj oče. . ." Namršenih obrvi je grof Ja&-borski odstopil. "Tako? Tega se tudi še domisliš? Mnogo pač ni, kar ostaja zame po vsej nežnosti, ki jo imaš za onega drugega! To sem opazil že včeraj. Tedaj bi bila lahko tudi danes govorila brez vsega strahu. V ostalem se mi sploh zdi, da sem že več ko preveč slišal! In moj odgovor na to . . ." Pogled v Kitty -jine oči je storil, da je onemel. Grebel je s prsti po bradi ter šsl parkrat z ropotajočimi čevlji po sobi. Nasilno se obvladajoč, je postal pred Kitty. "Morebiti imaš prav! Danes ni za to pravi dan ... iz različnih vzrokov. Predno si bova midva na jasnem, nama je treba časa, da se umiriva." čim delj je gledal Kitty, timmanj je postajal njegov glas razdražen. "To se bo laglje storilo, ako bova daleč narazen. Jaz pojdem v svojo kočo, a ti ... ne razumi me napačno, kajti to ni nič drugega nego pametna premišljenost . . . stric Benno te itak pričakuje koncem mesecat pa se bo veselil sedaj, ako prideš par tednov prej. Tam boš imela časa, da o vsem mirno premisliš ... in potem voli med onim in menoj. Upam, da se boš odločila za pravo!" Položil je roko na nje rame. "Meni boš ostala, kozka! A hočem te imeti vso! Polovičarstva ne trpim. I11 sedaj dovolj! Ako hočeš, lahko že jutri odpotuješ. Tudi jaz bom čepel mirneje potem gori v svoji koči. Pa tudi je jelenja gonja pred vratmi, tedaj sploh ne bi imel časa zate. Kje je Doroteja? Stvar hočem takoj z njo urediti. . . ." "Ta trud si lahko prihranite, gospod grof!" se je glasil razdražen tetin odgovor skozi napol odprta vrata sosednje sobe. Vle-čka je zašumela in gospodična pl. Deteljeva se je prikazala na pragu. "Slišala sem že!" Ta naglas, ta razdraženost, ki je govorila iz tetinega zadržanja, nje razburjenja razžarjen obraz in ta obsojujoči pogled nje oči — vse to je storilo, da se je moral grof Jazborski čuditi. Navajen je bil, da je gospodična pl. Deteljeva igrala v njegovi navzočnosti vlogo ponižnega zajčka. A sedaj ta nenadna spremeba! Zmajaje z glavo jo je opazoval. "Oho! Kaj pa je z vami? Saj imate ogenj v podstrešju, se mi zdi! Kaj pa se vam je razlilo na jetra?" "Mojemu govoru sicer po-manjkuje kaj izbirčnih prispodob, kakršnih se blagovolite vi posluževati. A J:-e mi dovolite pogovor na štiri oči, upam vendar, da bom našla besed, ki bodo docela pojasnjevale vzroke moje razburjenosti." Grof Jazborski se je še bolj čudil. "Ah, tako? Proti meni ste nabiti? In kakor vidim, kar do vratu! Le vstrelite! Nobenih skrivnosti nimam z vami. Lahko tedaj tudi tu govorite." "Obžalujem, da mi navzočnost tega ubogega otroka naklada ob-zire, katerih vi, gospod grof, vsekakor ne uvidevate . . . kakor moram soditi po načinu in vsebini pogovora, čigar neprostovoljna priča sem žal bila." Glas gospodične Doroteje se je razburjenja tresel. "Jaz, gospod grof, vem, kako in kaj mi je govoriti z vašo hčerko . . . jaz sem samo nje materinska prijateljica ... a prepričana sem, da bi moje srce našlo timbolj pravo pot, ako bi stala pred menoj kot moj lasten otrok!" Kitty se je opotekla proti gospodični Doroteji ter ji proseče-ga pogleda položila roko na njeno. Sedaj je grof Jazborski razumel. Njegove oči so se zožile in debelo so mu nabreke žile na čelu in v vratu. "Le potolažite se nekoliko, moja draga! Jaz govorim s svojimi otroci, kakor se meni poljubi. Ako pa občutite v sebi neodoljivo željo po pridigi, tedaj si jo popridigajte na svojo lastno vest! Ako si dekle danes ni na jasnem o prostoru, kamor spada hči ter je pripravljena stopiti s tem vzornim sinom v zaroto proti lastnemu očetu, tedaj je itak pol krivde na vas!" Gospodična pl. Deteljeva je hotela govoriti, a ni prišla do besede. "Nalogi, dekletu pridigo-vati dolžnost otroka, vsekakor najbrže ne posvečate mnogo časa. Da bo do tega prišlo, bi si bil lahko mislil, ko mi je moj brat vas predlagal. Zgodovina vaše mladosti ni bila baš najboljše priporočilo za vas ... saj veste, kaj mislim. In sedaj imam žegen! In sem še sam k temu pripomogel! Saj bi si bil moral že spočetka dejati, da ste vse prej oseba, ki bo zbudila v moji hčeri materino kri, nego pa spoštovanje in ljubezen do očeta! I11 svetujem vam zavoljo naših obojestranskih interesov, da tekom bivanja pri mojem bratu popravite, kar ste tu zamudili. Z Bogom!" Klopotajočih korakov, od katerih je vsak pustil svoj odtis podkovanih čevljev na podu, je šel grof Jazborski iz sobe ter zaloputnil za seboj vrata. Na licih smrtno bledico se je ! gospodična pl. Deteljeva opote-j kla, se sesedla na stolico ter si z I rokama zakrila obraz. Tiho je j pokleknila Kitty ob njej ter jo j oklenila okolo vratu,. Pri tem I dotikljaju se je teta zavedla iz svoje omamice in pričela ihte-ti: "To je preveč! Niti minute ne ostanem več! In če bi morala prosjačiti in stradati . . . takoj grem vstran! Predno ostanem pri takem človeku . . . raje nazaj v penzijonat, v ta pekel! Ne ostanem več . . ." Tedaj se je nje pogled srečal s Kittyjinim in tedaj jo je minila že vsa nevolja. Le bolest in usmiljenje sta še ostala in medtem ko je dekle nežno objela in govorila med solzami: "Ah, ti moj ljubi, dobri otrok! Kako le morem tako neumno govoriti! Ne! Ne! Ostala bom! In če me s pestmi bije . . . ostanem! Koga bi ti še imela, ko bi se dala še jaz prepoditi! Jaz, jaz sem svojo srečo zaigrala in si dala uničiti življenje, ker nisem imela nikogar, ki bi mi bil stal ob strani v tugi in dvomih! A ti ! Ti imaš mene ! In ti si vredna sreče! In da jo boš našla, bom skrbela jaz! To ti pri- segam! Pa četudi pride nadme sto očetov! Jaz se ne umaknem! In vem, kaj delam!" Kitty očividno ni slišala. Svoj bledi obrazček je tiščala ob tetine rame. Potem je dvignila počasi oči. "Povej mi, teta Doroteja . . . kaj je menil oče, ko je govoril o moji materi? V njegovih besedah je bil tak naglas, da mi je srce trgalo. Kaj je hotel s tem reči?" Doroteja se je tako prestrašila, da ji je v prvem trenutku sapo zaprlo. Potem je jecala val izgovorov. A Kitty je le venomer zmajala glavo. "Prosim te, povej mi! Ne da mi več miru. čutila sem . . . slabo je govoril o moji mami. Ali ima pravico v to? Prosim te, povej mi!" Medtem ko je gospodična pl. Deteljeva brezupno iskala besed, je šel pod oknom mimo grof Jazborski, gorsko palico v rokah in puško na hrbtu. Temnih pogledov je gledal belo kamenčje, ki je bilo razgrebe-no po stoterih nogah, ki so tu zjutraj stale. Uvele cvetke, ki so z vencev odpadle, so ležale na-okolo raztresene, a kamenita vodometa je bila na debelo pokapa-na rudečega voska. Grof Jazborski je korakal dolgih korakov. Ko je prišel v drevored, je pri-hitel za njim Robert. "I, za božjo voljo, papa! Saj vendar ne pojdeš sedaj v kočo!" Grof Jazborski ga je od strani pogledal. "Mar mi hočeš ti to zabraniti?" Pri tem je prijel za suknjič, dali ni pozabil nabojev. "Prosim te vendar, kaj naj rečem našim gostom? Pred gospodi tovariši me spravljaš v tako kočljiv položaj . . ." "A sicer te ničesar ne boli? Na, potem pač ni tako slabo s teboj! Reci jim, kar hočeš! Prepričan sem, da boš našel napram njim baš tako lepo zvenečo besedo dobrega okusa, kakor si našel prej zjutraj pri ograji naj-grenkejšo." Robert je strmel v očeta bolj osupel nego užaljen. ^Prosil bi te vendar, papa. . ." "Molči! Ne očitam ti ničesar. Največjo podlost pri vsej stvari sem zagrešil jaz, ker sem tebe poslal. In kar sem še hotel reči: nad ostankom svojega dopusta lahko razpolagaš brez obzira name. Dolžnostno slovo smatram že za izvršeno. Saj itak ne bom tako kmalu o tebi slišal? Ker ti ni treba hoditi nad svojo apana-žo po denarja, itak ne vem, kaj bi mi imel sicer pisati. Z Bogom!" Grof Jazborski je stisnil palico pod pazduho, si z obema rokama popravil jerhavke ter šel. Ko je šel mimo orlovske kletke, je postal, gledal petero ropa-ric ter pokimal pred se. "Prazna postaja. Skrbeti bom moral za nadomestek." Počasi je pri tem pogledal preko ramena proti gradu. Sedaj je šel dalje ter upiral roke ob puškino cev. "Premislila se bo in z mano držala!" je zaključil mrmraje svoje misli, medtem ko je za sabo zaprl železna vrata. "Poiskal ji bom moža in par naj mi prinese v hišo življenja in otrok. Pleme je v njej ... to bodo fantje!" Ubral je velik ovinek, da mu ni bilo treba mimo Zaplotnikove hiše. Prišel je v gozd, od koder je po skriti stezi stopil na pokopališče. "Hvala Bogu," je zago-drnjal v brado, ko je videl, da je božja njiva prazna. Hitro je vstopil ter med zarjavelimi križi poiskal sveži grob. Lahno brenčanje je obdajalo cvetoči griček. Močni duh tisočerih cvetk, je privabil čebele, ki so našle na jesenskih travnikih le še pičle hrane. Medtem ko je grof Jazborski klečal na obeh kolenih sklenjenih rok, je stopil na mirodvor cerkovnik in izginil v cerkev. Bilo je poldne in zvon je zazvonil. . . 11. V Rogljevi hišici je ' sedel Francelj pri modro pogrnjeni mizi in mati je prinesla juho v izbo. Baš je hotela postaviti ka-dečo se skledo na mizo, ko je slišala, da so se na dvorišču odprla vrata v plotu. Hitro je pogledala skozi okno in v prvem strahu bi ji bila kmalu skleda zdrknila iz rok. Najprej je pobledela, potem pa porudečela gori pod sive lase. "Jezus, Marija! Fant — gospod grof prihaja!" Medtem ko je Francelj poskočil, kakor da je strela udarila v skledo, je segla Rogljevka v lase, strgala razse kuhinjski predpasnik ter jecala: "Marija in sv. Jožef! Kako izgledam! Napol oblečena! In sedaj gre grof! J a, kaj naj le storim?" Hotela je skočiti v kamro, a kolena so ji odpovedala. I11 tedaj so se tudi že odprla vrata in grof Jazborski je stal na pragu. Gorsko palico je bil pustil v veži. Pokimal je v pozdrav, postavil puško ob steno, se odkril ter vrgel klobuk na okno. Molče je gledal lovca, kateremu je razburjenje ohromelo vse ude, gledal staro ženico, ki je plaha in trepetaje stala pri peči in medtem ko se je njegova sključena postava vzravnala, je šel njegov pogled po izbi in vseh predmetih. Globoko sope je sti-"snil obe pesti naprsa, kakor da mu je prišlo sredi teh ozkih, nizkih zidov blagodejno olajšanje. Tedaj je stopil širokih korakov proti Franclju ter mu ponudil roko. "Dober dan, Francelj ! Uvidevam, storil sem ti Kaj — fantje — ti-le cucki pa bi ne bili kaj prida za na lov? In vendar so vsi trije odnesli nagrade na pasji razstavi v New Yorku. Pine, zgorej, je tako ponosen na svojo nagrado, da niti ne pogleda svoje cenjene sobrate. Angleški bulldog na levi se drži, kot bi se hotel požvižgati na ves svet in bernardinec na desni si pa misli, da je pač vseeno (zanj) kdaj bo konec depresije v Ameriki. še večja naglica — vpije moderni svet. Zgorej je WiUey Postov aeroplan "Winnie Mae," s katerim poleti slavni pilot preko ameriškega kontinenta v stratosferi, to je nad plastjo zraka. Spodaj je "Bluebird," dirkalni avtomobil, s katerim upa doseči Anglež Campbell v Floridi hitrost: pet milj na minuto. Desno zgorej je nova lokomotiva "Flying Yankee," ki vozi na Boston in Maine progi in kakršne borno kmalu videli na vseh ameriških progah. Spodaj desno je pa pilot Willey Post v opremi za polet v stratosferi. krivico. In to hočem popraviti. Udari sem in ne trmoglavi se! Bodi zopet moj lovec, moj najboljši, kakor si bil vedno! Saj moram vendar imeti vsaj enega človeka, o katerem vem, da je z menoj! Udari, fant!" Medtem ko je Roljevka pri peči med solzami dvignila oči, kakor da se je ljubemu Bogu posrečil kak pravi čudež, je Francelj izgledal, kakor da ga je par vrčev popil preko žeje. Pač je poskušal po vojaški stati pred grofom, a vleklo mu je glavo v tilnik in pri tem je mogel iztisniti le venomer iste besede: "Ampak, gospod grof . . . gospod grof . . . ampak . . ." "Sedaj mi ne počenjaj neumnosti, ampak udari v roko! Ali pa naj ti mogoče jaz kake pol ure roko ponujam?" Tedaj je lovec prijel z obema rokama in pritisk je bil tako močan, da je moral grof pošteno stisniti zobe. "Tako! In sedaj sedi k skledi in jej! Kadar boš končal, se bova pobrala in šla!" Grof Jazborski je zrinil Francija na klop ter se okrenil k Rogljevki. "še meni dajte žlico, mati! Bom še jaz zajel. Dva dni že nisem imel grižljaja v ustih. Sedaj mi kar rebra pokajo! Le žlico sem!" (Dalje prihodnjič) Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK 6707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. Z vsakim malim doplačilom na vaš MAYTAG ga boste raje imeli Mala tedenska ali mesečna odplačila. ki so potrebna da la-stujete Maytag, niso nič proti udobnosti in tedenskim prihrankom, ki jih donaša. Velik, prostoren čeber iz aluminija, gyratator vodni obrat, opere vse čisto in hitro. Roller izžemalec napravi tudi zadnji del pranja hiter in lahek. Dobite si Maytag sedaj po sedanjih ČUDOVITO NIZKIH CENAH MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. ' KEnmore 1282 Kjer ni v hiši elektrike, imamo Maytage z gasolinskim multimotorjem NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da je Bog poklical k sebi našega preljubega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta Frank Boldin-a Po našem lahkem odplačilnem načrtu ga boste lahko imeli Zulu joči ostali: Helena Boldin, soproga; Joc Boldin, brat: I'runk, John, Louis, Joseph, sinovi; llolcn, Štefanija, Ana, poročena Koerner, Mary, hčere. februarja 1935. ki je po mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul dne 19. februarja 1935, v starosti 56 let. Položen je bil k večnemu počitku diie 23. februarja 1935 na Calvary pokopališče. Ranjki je bil doma iz vasi Laze pri Krki. Na tem mestu nas veže dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so nas tolažili ob času bridkosti in žalosti, posebno bratu pokojnega, ki nam je bil vedno ob strani. Zahvalimo se vsem tudi, ki so pokojnika prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, zlasti se zahvalimo društvu Najsvetejšega Imena, h kateremu je tudi pokojni spadal, katerega člani so takoj prvi večer, ko so ga pripeljali na dom, prišli molit za pokojnike. Prav lepa hvala vsem drugim društvom, h katerim je pokojni upadal, kakor dr. COP št. 1640, Srca Jezusovega in SDZ. Posebna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, namreč: Mr. in Mrs. Perko, Mi-. Planinšek, Mrs. Nosse, Mrs. Mervar, Mr. Blaž Boldin, Mr. In Mrs. Julija Podobnikar, Mr. Prank Pate, Mr. Ludvik Boldin, Mrs. Mary Bradach, Mr. Olavich, Mrs, Pink, Mr. Master, Mr. Brodnik, Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Shlmec, Mrs, Dolšak, Mr. Anton Zajc, Mr. in Mrs. Perušek, družina Za-lar, Mr. In Mrs. Joo Nasse, Mr. in Mrs. Louis Lekše, Mr. Anton Boldin, Mr. in Mrs. Mesec, Mr. in. Mrs. Miklavčič, Mr. in Mrs. Joe Rogel, Mr. Frank Svete Hvala tudi vsem, ki so darovali vence in cvetlice, ter vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Najlepša hvala Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarju za cerkvene obrede v hiši žalosti in v cerkvi. Prav lepa hvala pogrebnemu ■zavodu August F. Svetek za skrbno postrežbo in vodstvo pri pogrebu. Torej še enkrat prav Iskrena hvala vsem, ki so kaj pripomogli, da so pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Ti pa, nikdar pozabljeni soprog in oče, prestal si trnje vo pot te solzne doline. Tvoja duša nas navdušuje, da se bomo vedno ozirali za Teboj tam gori, kjer si Ti, kjer boš prosil za nas, da tudi ml pridemo v srečno večnost, kjer nI solza in ne bridkosti.