Noro leto )e že pred durmi. Otroci rse bol) nadlegujejo svoje starše z vprašanji, kaj jim bo prinesel Dedek mraz. Tudi gospodinje se bodo kmalu začele z vso vnemo pripravljati in misliti na to, kaj naj pripravijo za pod zob, da bodo otroci in mož v čim večjem zadovoljstvu preživeli noč med starim in Novim letom ter novoletne praznike. Pri tem pa nas zaskrbljuje, kakšne bodo zaloge in s čim bodo trgovine lahko postregle potrošnike. Znano je, da je bila zadnja leta v času pred Novim letom v trgovinah dokaj skromna izbira. Negodo- Pred Novim letom vanja je bilo precej in govorice, da je tako zato, ker imajo trgovci potem manj posla z inventurami, so bile bolj ali manj upravičene. Zlasti nejevoljne pa so bile gospodinje, ker niso mogle dobiti masla, orehov in podobnega. Potrošniki se nadejajo, da bo temu letos konec. Pravzaprav bi moralo biti. Da so trgovine v dnevih, ko se jim obeta največji promet dobro založene, bi moral biti njihov interes in istočasno v korist našega gospodarstva nasploh. Prav gotovo pa bodo potem tudi potrošniki zadovoljni. B. F. AKtUALNO VPRAŠANJE • IASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO IETO XI., ŠT. 94 — CENA DIN 10. KRANJ, 8. DECEMBRA 1958 10 let Dne 10. decembra letos bo poteklo deset let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Skupno deklaracijo o člo-večanskib pravicah. Zmagovita revolucija je zagotovila vsem delovnim ljudem pri *<*s, ne glede na spol, starost, vero *n raso, popolno enakopravnost. W več, v Jugoslaviji niso uresn>-^na samo načela klasičnih človeških pravic, marveč smo stopili se korak naprej — na pot uresničevanja političnih, socialnih, po-tebno pa gospodarskih pravic vsakega državljana. Preko najraz-"cne/'jih o,gano^ naše ljudske oblasti v samoupravnih organih v podjetjih in ustanovah, sodeluje dftnes na sto tisoče naših delovnih *}ndi v upravljanju naše domovine. Njim ni samo formalno prignana pravica do političnih in drugih svoboščin, marveč postajajo vse bolj resnični upravljalci celotnega narodnega gospodarstva, Političnega ter kulturnega, social-*ega itd. življenja. Mnogokje v svetu je položaj delovnih ljudi precej drugačen, stremljenja vsega naprednega človeštva so sicer usmerjena k temu, *a se zagotovi enakopravnost in 'loboda vsem ljudem. Vendar je *anes svet še razdet en na gospodarsko razvite in nerazvite drža-VfvKako je v takem položaju mo-t°ce govoriti o enakopravnosti nar°dov in posameznikov. Prav atr> je prvi pogoj za dokončno tLe['avitev deklaracije o človc-Jw* pravicah, da se izbrišejo raz-lke v gospodarskem razvoju po-?£*"ih dežela. Tak položaj, abrsen je danes, je samo izvor t*n{ med državami in predstavlja rel stalno nevarnost za mir v 'Vetu. - Danes kolonializem postaja vse zgodovinski pojav. So sicer ' $l'e na svetu, ki poskušajo na °v način — preko ekonomske 22**? "fMvitim deželam — "držati določene privilegije. So države in državniki, ki °c'ejo razumeti, da po starem ne te' naPrch Mnogim narodom f n<*reka pravica do lastne drsnosti in enakopravnosti. Ni 0rna, da je tudi to teptan* 5fJovnih „„cei prec( desetimi leti 'Palete dekhracije. : zadnjem času imamo prilož-telliL ** tePtanJe osnovnih člo-fqS*}" svoboščin na Koroškem. reVl n«rodnostni manjšini se od-*a pravica do pouka v materi- /vZ le7'h"\P,"! krinko odprave 0Mtcnih šol različne šovinistički 0r?an'**c'/f na silo prepreču-j • da bi otroci slovenskih star-'v hodili v slovenske šole. Na-'sttsto J L- •* * j r ». ' aa I" c t nuno mešano poa- ^c'e Predstavljalo most med dve-a narodoma, se ustvarja razdor, prihodnje bo treba še mnogo *tOr,t. J , iti Oh n*wh rv h-irlnh n noknt^rih bolpbfnrh Milijoni, o katerih ne razmišljamo Bi dali celo plačo za avtobusni prevoz? V soboto, 6. decembra, se je igralska skupina DPD »Svoboda« Kranj predstavila v Prešernovem gledališču kranjskemu občinstvu s prvo premiero letošnje gledališke sezone. V režiji Draga Fišerja so igralci naštudirali satirično komedijo ruskega dramatika Ostrov-skega »GOZD«. Sceno je zasnoval akademski slikar Milan Batista. V glavni ženski vlogi Gurmižske je nastopila kot gost članica Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Mikaela Šaričeva. — Na sliki: prizor iz prvega dejanja. _ >n procesi, ki pretresajo rnj' *?. neizbežno usmerjeni k te-•rt f *' 'f najvišii cilj člo-t a — kakor je dejal veliki ™ol,lctonMr Karel M _ Ho_ 'ek sam. »Kdo se ne bi veselil velikega napredka in udobnosti, ki jih nudimo našim delavcem z avtobusnimi prevozi. Včasih so prihajali na delo le s kolesi in vlaki in seveda toliko bolj utrujeni, izpostavljeni prehladom in podobno.« Taka je bila ena izmed ugotovitev na nedavni seji OLO. Takoj zatem so ugotovili tudi, da delovni kolektivi plačujejo za te prevoze neverjetno velike vsote in da kaže tudi o teh stroških več razmišljati. Največji izdatki ,so za avtobusne prevoze. V podjetju »Inteks« v Kranju so lani izplačali za avtobusne prevoze več kot 14 milijonov dinarjev. Tu so namreč že odšteti prispevki zainteresiranih delavcev, ki sami plačajo do 600 din. Skupaj se je lani vozilo z avtobusi 421 delavcev. Do novembra letos pa se je ta številka znova dvignila na 537 delavcev. Podjetje mora prispevati za mesečno vozovnico iz Cerkelj še 3600 dinarjev, iz Br-nikov in iz Bašlja po 4800 din, za mesečne vozovnice delavcem iz Lahovč in Vodic po 5400 dinarjev, z Bleda 7500 dinarjev itd. Prav podobno ali še hujše je to stanje v nekaterih drugih podjetjih. V Železarni Jesenice so se že tudi lotili tega problema. Pri zbiranju raznih podatkov so se Iznenadili ob nekaterih številkah. Ugotovili so na primer, da podjetje plačuje 6000 dinarjev mesečno za prevoz z avtobusom delavcu (nekvalificiran, seveda), ki prejme ob koncu meseca le dobrih 9000 dinarjev. Torej le nekaj več kot je strošek njegovega prevoza na delo. KDO IMA PRAV? Toda M Izdatki so neobhodni. Kako naj bi siceT delavci prišli na delo? Končno gre za zdravje, za udobnost, za napredek, ki ga je treba pozdraviti, gre za skrb za naše delovne ljudi. Taki so glasovi in nihče jim ne more oporekati. Vendar je vprašanje, če marsikje ne odvažamo delavce prav tako imenovanim deficitarnim dejavnostim (kmetijstvo, gozdarstvo itd.). Hkrati pa so ponekod tudi pripombe, če so posamezne avtobusne proge res potrebne. Gre za provoze z avtobusi ob samih železniški progah. Izmed štirih avtobusnih prog, ki jih imajo na Jesenicah, je v resnici neobhodna samo tista iz Begunj, kjer ni železnice. Odprto vprašanje ostaja tudi organizacija avtobusnega prometa. Nekatera podjetja kot na primer »Iskra« in druga so si preskrbela dokajšen lastni prevozni park. — Drugod, pa tudi Železarna na Je- senicah, dasi ima ekonomike možnosti, je vendar prepustilo prevoze transportnemu podjetju. Javlja se torej vprašanje, katera oblika je ekonomičnejša, kje so vozila najbolje izkoriščena itd. Pridobljene izkušnje bi morda kazalo izmenjati v širšem krogu i>n koristiti najboljše oblike. Tudi drugih drobnih vprašanj je veliko, ki često delavcem niso všeč. Zakaj n. pr. prevažamo delavce z Bleda v Kranj, a hkrati iz okolice Kranja v nasprotno smer. Nekatera podjetja ne priznajo voznin do določene daljave (Inteks do 5 km), medtem ko drugi ne delajo teh razlik. Ponekod plačujejo delavcem avtobusni prevoz le v zimskem času m podobno. — Javljajo se torej neenakosti do delavcev. Na Jesenicah, kjer so zbrali dokaj obzirno gradivo o prevozih nasploh, želijo, da bi na širšem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi proizvodnimi in prevoznimi podjetji razčistila in vskla-dili to vprašanje. PREVOZI ALI STANOVANJA? Končno je urejevanje prevozov treba gledati v luči stanovanjske in komunalne gradnje v industrijskih središčih. V daljši perspektivi, ko bo vsako podjetje lahko nudilo stanovanja in druge udobnosti svojim delavcem v neposredni bližini, bodo ti prevozi lahko zelo, zelo zmanjšani. Hkrati pa je tudi stvar širšega nadzora nad temi izdatki. Danes, ko se to izplačuje na račun materialnih stroškov, tudi številke 10, 20 ali celo 30 milijonov izdatkov letno za te prevoze menda nikogar resno ne zaskrbljujejo. Toda če bi te stroške izplačevali iz dobička, bi se delavec (n. pr. v Inteksu) gotovo zamislil, če naj odstopi ali ne za take prevoze več kot celo svojo plačo. Povprečno je namreč v tem podjetju vsak delavec moral lani odstopiti 1,05 mesečne plače. Na Jesenicah se je javil kot interesent za neko avtobusno progo tudi privatni obrtnik. Ko so mu povedali, da stane mesečna vozovnica 7000 dinarjev, je takoj odstopil. Na isti progi pa stalno plačujejo vozovnico vajencu in nihče, niti vajenec sam, tega ne ceni in ne misli, koliko to stane. Taka in podobna vprašanja se javljajo ob teh izdatkih. Res je, da rešitve ne more najti vsako podjetje ločeno in da je to vprašanje časa in razvoja. Toda marsikaj bi kazalo že danes reševati skupno in pobude na Jesenicah in v Kranju so povsem utemeljene. K. M. Oprimka fsrpnea / M< na Jesenicah Mja kila Premalo sodelovanja med delavsko m šolsko mladino - Zakaj še ?rreraj 2000 mladine izven organizacije? - Kako prilagodili oblike dela v društvih in organizacijah z željami in potrebomi mladine -Moralna vzgoja - Sprpj^mi v ZK O takih in drugih vprašanjih s je v soboto, 6. decembra pogovorilo 180 delegatov iz 19 osnovnih organizacij LMS jesenišk-e občine. Glavna poročila na konferenci niso zajela niti omenila celo kopico problemov, ki jih mladina čuti. Toda v razpravi so navzoči to popravili. Govorili in tolmačili so razne težave in skušali najti ustrezne rešitve. Dela na avtomobilski cesti se je udeležilo tudi 80 mladincev z jeseniške občine. Hkrati pa je mladina sodelovala na drugih akcijah okrajnega in lokalnega merila. — Pripravljena je, da se udeleži zveznih in drugih delovnih akcij tudi v prihodnjem letu. Vsi delegati so na konferenca pozdravili tudi predlog, da' bodo v prihodnjem letu sodelovali pri gradnji, oz. izkopih kopališča. Jesenice so namreč redek primer močnega delavskega središča, kjer še ni kopališča. Zato je pripravljenost mladine toliko bolj razumljiva. Zemeljska in druga dela pri tem ob- Končno jc Kranj dobil primerno avtobusno postajo, katere otvoritev Je bila ob Dnevu republike jektu naj bi bila glavna lokalna akcija jeseniške mladine v prihodnjem letu. O moralni vzgoji in o sodelovanju mladine v raznih organizacijah je govorilo več delegatov. Prvi govornik je omenil primer, ko so v telesnovzgojnem društvu odklonili sprejem mladkica, češ, da zaradi slabih moralnih kvalifikacij ne sodi v njihove vrste. Tak mladinec je bil potem popolnoma prepuščen cesti in slabim vplivom. Mladina premalo sodeluje v raznih organizacijah in društvih. Mladinci so samokritično priznali slabost, da v vrstah 4000 mladine ne uspejo postaviti mladinskega pevskega zbora. Tudi v drugih kulturnih dejavnostih je občutno premalo mladine. Za redni obisk gledališča se je javilo premalo mladine, čeprav je na primer abonma za 8 predstav le 280 dinarjev (dober liter vina!). Vse preveč mladine pa je v gostiščih in drugih lokalih. Na konferenci so pozdravili iniciativo TVD Partizan, ki je s plesnimi vajami pridobil veliko mladine. Toda točenje alkoholnih pijač ob teh vajah kvari osnovni namen mladinske dejavnosti. Med delavsko in dijaško mladino ni zadostnega sodelovanja. Delajo se razlike med temi organizacijami, kar slabi skupno moč in uspehe. Dijaška mladina je na primer začela izdajati svoje glasilo »Plamen«. To moramo pozdraviti. Toda želja na konferenci je bila, naj bi ta list postal glasilo vse mladine in ne le ožjega kroga ix gimnazije. Nekateri so govorili tudi o sprejemanju mladine v vrste ZK. Napačno je, da tisti mladinci, ki so sprejeti v ZK, prenehajo delati v vrstah LMS. Hkrati pa so na konferenci omenjali, da se osnovne organizacije ZK ponekje obotavljajo sprejemati mladino v njihove vrste. Prebrali so 14 imen mladincev in mladink z Javornika, ki so zelo pridni v raznih društvih ia organizacijah. Zato so mladinci z navdušenjem ugotovili, da takšni zaslužijo, da juh sprejmejo v vrst« Zveze komunistov. Prav tako so na konferenci govorili o potrebi večjega sodelovanja med bodočim občinskim vodstvom in osnovnimi organizacijami, o sodelovanju kmečke mladine i zadružnih svetih in podobno. K. M. 2 Glaa Gorenjske PABERKITO SJETU Čokolada »faruk« Tovarna bonbonov in čokolade v italijanskem mestu Malzu je že 1956. leta poslala na tržišča novo vrsto čokolade in jo imenovala »Faruk«. Nekdanji egiptovski kralj Faruk, ki živi v Italiji, je zaradi tega vložil tožbo "na sodišče. Le-to je na prvi instanci odločilo, da tovarna ne sme več proizvajati te čokolade, ker s tem žali »njegovo veličanstvo kralja Faruka«. In čokolade res ni bilo več na trgu.- Toda tovarna ise s to odločitvijo ni mogla pomiriti in se je pritožila. Prav te dni pa je sodišče izdalo dokončno sodbo: Faruk, nekdanji egiptovski kralj nima pravico bra-■iti uporabo svojega imena za reklamo čokolade. Faruk je ime, ki ni lastno le njemu in prav zaradi tega tovarni ne sme braniti tega imena. Sodnijske stroške mora torej plačati Faruk. Čokolado »Faruk« lahko odslej po mili volji proizvajajo in prodajajo. RAZLIKA William Forester, obalni čuvaj, je rešil žensko, ki ie je utapljala s svojim psom. Britansko »Združenje za zaščito ljudskih življenj« je nagradilo Forestera z 2.000 dinarji, »Združenje za zaščito živali« pa z 9.000 dinarji!? SIN TURŠKEĆA SULTANA Časopisne agencije iz Montreuxa v Švici poročajo, da je ujet človek, ki je več mesecev živel v komfortnem hotelu in so ga šele pri odhodu odkrili, da je goljuf. Pri mnogih se je zadolžil in ko je zapustil hotel, ne da bi plačal katerikoli račun, so ga ujeli. Ce ne bi tako naredil, bi morda še naprej lahko varal. Njegov trik je bil dokaj preprost — predstavljal se je za sina turškega sultana. Nikomur ni padlo na pamet, da Turčija že zdavnaj ■ima več sultanov. odbit azil Ameriški študent Stuard Kellogg je zaprosil v Zapadni Nemčiji politični azil, vendar ga ni dobil. Odgovor: ni politično preganjan v ZDA. Dejstvo, da je zaljubljen v neko Nemko, nyso hoteli upoštevati. KONZERVATIVNO Londonski časopisi so zadnje dni priobčili: Novi arhivar mesta Canterburvja je sprejel poslanika njegovega veličanstva, ki mu je izplačal 13 funtov dn 6 šilingov, kolikor mora vsak kralj Velike Britanije letno plačati mestu za zločin, ki ga je naredil kralj že leta 1171, ko je ubil mestnega načelnika Bec-ketta. POKLON FRANCIJI Mabel Brookes iz Melbourna v Avstraliji je kupila na Sv. Heleni hišo, v kateri je preživel Napoleon svoje zadnje dni. Hišo je kupila z namenom, da jo pokloni Franciji. Francoska vlada je poklon sprejela. Toda otok Sv. Helene je še naprej, razumljivo, britanski. PRINCESA med malimi OGLASI V nekem velikem angleškem listu je bil priobčen mali oglas sledeče vsebine: »Pricesa znane evropske kraljevske rodbine, zelo prikupna, bogata, stara 25 let, želi prijateljstvo s človekom izrazite individualnosti, ni potrebno da je plemič, zato pa mora biti mlajši od 50 let.« LJUDJE IN DOGODKI BERLINSKI VOZEL Okoli Berlina se čedalje bolj zapleta. Berlin je bil že od nekdaj sila občutljivo področje, pravi barometer za vsako spremembo v blokovskih odnosih. To je tudi povsem razumljivo, saj je sedanji razdeljeni Berlin predvsem politični problem, ki je neločljivo povezan s celotnim nerešenim nemškim vprašanjem. Vsakomur, ki zasleduje današnji razvoj sveta, pa je nedvomno jasno, da je nemško vprašanje posledica razdelitve sveta v dva nasprotna bloka in da zanj ni rešitve, dokler se ne staja led medsebojnega nezaupanja, dokler se ne najde učinkovito zdravilo za malone kronično blokovsko bolezen. Zato Je tudi povsem jasno, da je moč najti rešitev za trenutno pereče vprašanje Berlina samo v sklopu celotnega nemškega vprašanja, ki pa je spet odvisen od reševanja vsega spleta blokovskih nasprotij. Pri tem pa je treba začeti od realnega dejstva, da danes obstajata dve nemški državi, dve različni državi z dvema raz- nolikima sistemoma političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Ce danes Sovjetska zveza poteza vprašanje Berlina, potem gre seveda za več kot samo za razdeljeno bivšo prestolnico Nemčije. V ozr.dju je celotno vprašanje razdeljene Nemčije. Se več, v današnjem zapletu blokovskih računov, je težko osamiti določeno vprašanje in na izvzeti iz sklopa vseh nerešenih mednarodnih vprašanj. Zato gre tudi v primeru Berlina samo za določeno potezo, za poseben premik v obsežni igri med Vzhodom in Zahodom. Sovjetska zveza je sprožila berlinsko »krizo« s svojim predlogom, naj bi vzhodni del mesta izročili v upravljanje Vzhodni Nemčiji, zahodni del pa naj bi razglasili kot svobodno mesto. S tem je zalučala izzivalno rokavico Zahodu, ki jo je vznemirjeno, toda nemudoma sprejel in se z vso močjo vrgel v posvetovanja med svojimi članicami, da bi skupaj formulirali odgovor Moskvi. Za zdaj ni pričakovati, da bi Zahod privolil v sovjetske pred- v nedeljo sabeležll loge, saj bi pri tem bržkone preveč zgubil v svojem blokovskem »prestižu«. Pravzaprav je v vsej »berlinski zadevi« morda še najbolj žalostna naslednja ugotovitev. Sovjetska pobuda, če jo vzamemo brez njenih morebitnih političnih taktično-strateških nagibov, je nedvomno pozitivna, saj predvideva prenehanje razdelitve Berlina, stanja, ki je bilo kot posledica poraza hitler-jevske Nemčije opravičljivo, danes pa postaja že nenormalno. Vendar pa je ta koristna pobuda vzlic svoji umestnosti žal danes še vedno samo posevek v razorano njivo blokovskih nasprotij in zato vsaj trenutno še ne more obroditi plod-nejših sadov. Bilo pa bi prav, če bi obe strani, tako Vzhod kot Zahod, končno le sedli za mizo in sporazumno našli rešitev za berlinski vozel, morda tudi za nemško vprašanje in še za marsikateri nerešen toda pereč mednarodni problem. Cas je že zdavnaj zato, manjka le še dobršna mera dobre volje. MARTIN TOMAZlC IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST 475 — TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Se nadalje lepo vreme, vendar pa je proti koncu tedna pričakovati pogostih padavin. »niko« ima dobro sindikalno organizacijo Železniki, 6. decembra Danes zvečer je bil v dvorani TVD Partizan v Železnikih redni letni občni zbor sindikalne podružnice tovarne »NIKO« Železniki, ki se ga je udeležilo 397 članov ali 90 odstotkov vsega članstva. Udeležili pa so se ga tudi sekretar Okrajnega komiteja ZK Franc Popit, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič, zastopniki občinskih organizacij iz Železnikov in drugi. Iz poročil in razprave je bilo ugotovljeno, da je bila sindikalna organizacija podjetja »NIKO« v preteklem letu dokaj delovna. Mimo razprav o stanju v podjetju, o problemih sindikalne organizacije, je bilo precej govora tudi o zaključkih seje predsedstva Republiškega odbora sindikatov, govorili pa so tudi o povezavi in odnosih s komuno, o medsebojnih odnosih v podjetju, o nagrajevanju, o izboljšanju življenjskega standarda in pogojih njihovih delavcev, o nadziranju in zaposlovanju delovne sile, o delu po učinku, nameščanju kadra, delitvi dohodka in drugem. po stezah partizanske jelovice Dražgoše, 7. decembra Danes popoldan je imela osnovna organizacija ZB Dražgoše svoj redni letni občni zbor, ki je bil dokaj dobro obiskan in na katerem so pregledali dosedanje delo, izvolili novo vodstvo in napravili načrt dela za bodoče. Največ govora je bilo o postavitvi spomenika padlim borcem in o pripravah za veliko proslavo v Dražgošah, ki bo ob občinskem prazniku. Organizacija ZB Dražgoše je nameravala postaviti na pokopališču v Dražgošah spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Na zboru pa je zastopnik občinskega odbora ZB Železniki ,z-javil, da nima pomena postavljati takega spomenika, ker tod namerava Republiški odbor ZB Slovenije postaviti večji in veličastnejši spomenik vsem žrtvam in borcem padlim v Dražgoški bitki januarja leta 1942. Zato bodo domačini ob obletnici dražgoške bitke odkrili le spominsko ploščo. Šola v Dražgošah pa je že tako dostojen spomenik padlemu narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Glede praznovanja občinskega praznika Železniki so sklenili, da ga bodo praznovali ves teden v začetku januarja z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami, za zaključek praznovanja pa bo v Dražgošah tudi letos tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. V KAMNIKU BODO VOLILI ODBORE SZDL Kamnik, 7. decembra Občni zbor mestnega odbora SZDL v Kamniku je bil v petek zvečer v dvorani ObLO. Mestni odbor šteje 2600 članov, ki so razdeljeni na 7 krajevnih odborov. Po referatu sekretarja o delu v preteklem letu, je bila živahna razprava. Zborovalci so predlagali, naj se obnovijo sestanki in predavanja v okviru pododborov. Kritizirali so neaktivnost potrošniških svetov, ki so bili sicer izvoljeni, pa se nikdar niso sestali. Zlasti obširno so razpravljali o bližnjih HUDE SANJE Da se vam najprej predstavim: Pepe Pepel mi je ime. Poklic: javni delavec. Predsedn k izobraževalne sekcije kultur-no-prosvetnega društva, član upravnega odbora kmetijske zadruge, odbornik Rdečega križa in gasilskega društva, predsednik mladinske organizacije, odbornik občinskega ljudskega odbora. Dragi moji, to pa še niso vse funkcije, kolikor so mi jih naprtili. Vseh se zdajle ne morom spomniti. Spomnim se samo tega, da presedim vsak dan domala 24 ur samo na aejah, sestankih, zasedanjih in posvetovanjih. Pa so me ondan pestile takele sanje . . . »Dragi Pepe, popoldne so ti prinesli itiri vabila!« mi je rekla žena. »Mejduš, spet bomo sejali do polnoči!« Pogledam vabila. • Seja kulturno-prosvetnega društva. Pomenili se bomo o veselici. Bodite točni! Seja je ob 17.30 v dvorani zadružnega doma. Strogo obvezno. • Vabilo na predavanje Kmetijstvo na Danskem. Predaval bo ing. Blaž Krom-pirjevec, ob 17. uri v dvorani zadružnega doma. Vljudno vabljeni. tf> Rdeči križ. Predavanje o negi dojenčka. Spet v dvorani zadružnega doma ob 18.30 uri. Kot odbornika Vas vljudno vabimo. • Zbor volivcev v dvorani Doma kulture, ob 19. uri. Zelo važno! Na dnevnem redu komunalni problemi. Prosimo za točno udeležbo! Saj to ni mogoče! štirje nujni, zanimivi in »strogo obvezni« sestanki v enem dnevu, skoraj ob isti uri in v isti dvorani. Saj to je podobno graditvi Babilonskega stolpa. Rdeči križ, kmetijska zadruga, veselica, komunalni problemi . . . Posipanje cest je pomanjkljivo. In kanalizacija v naši vasi. Dojenček je nežno bitje, ki mu je treba posvetiti vso skrb. Tovariši, veselica bo v . . . Na Danskem kmetje ne poznajo prostega časa, delajo kot ura ... To je sramota, toliko blata. Občinski odborniki, kaj delate? Prihodnjič se bomo seznanile s hig;eno žene . . . Dojenček, kmetijstvo, ceste, veselica . . . Dojenček na Danskem je na veselici mešal blato na cesti brez kanalizacije . . . Zbudil sem se ves oznojen, utrujen, noge so mi bile težke kot svinec »Kaj pa je tole?« Skoraj bi me zadela kap. Vabilo za predavanje o kmetijstvu, sestanek za veselico, zbor volivcev, predavanje o negi dojenčka . . . Saj o tem sem sanjal. štirje beli listki so z mize grozeče bu- ljili vame. Pomel sem si oči, se umil z mrzlo votlo, listki pa niso izginili. »Ja, ja, Pepe, danes popoldne, vse to je za danes popoldne.« Tako so mi govorili ti listki. Potem sem šel v službo. Misli so se mi motale po glavi kot gospodinje ondan pred mesnico. Vsi so me spraševali, kaj je z menoj. Spelca mi je kupila tablete proti glavobolu, Marjan tablete za pomirjanje živcev, Tončka mi je skuhala črno kavo. Meni pa je rojila po glavi samo ena misel: kako se bodo popoldne vsi ti sestanki zvrstili? Pa niti ni bilo tako hudo. Sestanek /a veselico Je bil kar na hodniku v zadružnem domu. Ko sem tu dobil svojo nalogo (skrbeti za red na veselici), sem šel poslu;,it ing Krompirjevca. Pol ure sem zamudil. Komaj sem se dodobra vsedel in »i prižgal cigareto, so se odprla vrata. Rdoči križi Predavanje o negi dojenčka je ob pol sedmih. Prišla je predavateljica, prišel predsednik in nazadnje še dekleta in žene ... In zadružniki s predavateljem na čelu so se, hošeč nočeš, umaknili v sosednjo pisarno in tu nadaljevali s prodavan jem. Noga dojenčka me ni zanimala (sit sem jo namreč že od doma!). Smuknil sem iz dvorane in odšel na zbor volivcev. Tu sem se vsedel na stol ob peči in . . . sladko zadremal. PEPE PEPEL volitvah v odbore SZDL, ki bodo v Kamniku 13. in 14. decembra. — Vsak izmed 7 pododborov bo imel svoje volišče. Največji je pododbor Jeranovo—Mekinje, ki bo izvolil pet članov mestnega odbora in 12 delegatov za občinsko skupščino. Pri izbiri kandidatov so bili zborovalci mnenja, da je, treba postaviti aktivne in vestne kandidate, ki še niso preobremenjeni z delom v drugih organizacijah in društvih. Z. SPET NOV LOKAL V KRANJU Kranj, 7. decembra. Včeraj dopoldne ob 10. uri je Trgovsko podjetje »Gorenjka« odprlo v Prešernovi ulici dva nova lokala. V enem je prodajalna čevljev, v drugem pa trgovina drobnega materiala za čevljrske potrebščine. Svečane otvoritve se je udeležil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Franc Puhar. Direktor Trgovskega podjetja »Gorenjka« je gostom razkazal nove lokale in jih seznanil z nekaterimi podatki o njihovem podjetju. Ureditev nove trgovine je veljala ok">-li 3 milijone dinarjev, od tega so polovico prispevali sami, milijon in pol pa so dobili posojila. Arhitektonsko je lokala opremil ing. arh. Sorli. Trgovsko podjetje »Gorenjka« je bilo ustanovljeno I, junija letos iz prejšnje Obrtno - nabavno -prodajne zadruge. 3- V PREDOSLJAH KULTURNA DEJAVNOST OŽIVELA Predoslje, 7. decembra Danes popoldne je KUD »Gorenje« v Predosljah že tretjič uprizorilo dramo v petih dejanjih »Ziv pokopan«. Prvikrat so se s lo dramo predstavili ob Dnevu republiko, ko so otvorili tudi novozgrajeno prosvetno poslopje. Ob prvi predstavi in ob drugi preteklo nedeljo, so domačini in okoličani napolnili dvorano. Kljub temu pa je bila danes dvorana spet polna, igralska tlinrii.i pa jo bila nagra-jena z dolgotrajnim aplavzom. -an PRVENSTVO GORENJSKE V NAMIZNEM TENISU Kranj, 7. decembra Danes je bilo v Kranju prvenstvo Gorenjsko v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo preko 50 tekmovalcev iz Kranja, Stražišča, Jesenic, škofje Loko, Dupelj in Golnika. — Največ uspeha so imeli igralci Triglava, ki so osvojili kar 7 prvih mest. Naslovu prvaka Kranja je Teran dodal še naslov gorenjskega prvaka, pri članicah pa je bila prva Plutova, medtem ko Je največ prvih mest osvojil Tome. Rezultati — člani A - pnlfinale: Teran (T) : Svoljšak (Sk. L.) 3:0, Tome (T) : Štrumbolj (J) 3:0; finale: Teran : Tome 3:0; člani B — finale: Svoljšak i Petrovič (T) 2:0) mladinci: Tome : Todorovič (T) 2 0; pionirji: Frolih II (M) : Kavčič (J) 2:0; članice: 1. Plut (T), 2. Knap (T), 3. Lamprel (T)i mladinke — finale: Knap : Lamprot 2:1; pionirko: 1 Huniar (T); moški pari: Teran—Tome : Štrumbolj—Je-ram (J) 2 0; mladinski pari: Tome —-Todorovič i Frelih I—Frolih II 2:1. L. S. priprave na krajevni praznik Na Dovjem in v Mojstrani vsako leto slovesno počastijo 16. december. Tega dne leta 1941 so se namreč prebivalci obeh vasi z orožjem v roki uprli okupatorju, ki se je zato kruto maščeval. Tudi letos so se že sestali predstavniki množičnih organizacij in se na petkovem posvetu dogovorili o deležu posamezne organizacije v pripravah na to pomembno obletnico. S. mladinski seminar v bohinju V Bohinju se je pred dnevi pričel v izobraževalnem centru ck ljudske mladine Slovenije politični seminar za predsednike in sekretarje tovarniških komitejev iz vse Slovenije. — Skupno posluša predavanja 60 mladincev in mladink. Prvo predavanje je imel član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tov. Tone Bole o perspektiT-nem načrtu razvoja Jugoslavije. zvezni poslanec janez stanovnik je govoril v kamniku Zv. poslanec kamniškega okoliša Janez Stanovnik je imel v četrtek v Kamniku v veliki dvorani doma zanimivo predavanje o »Ekonomskih odnosih v zunanji politiki«. Predavanje je bilo dobro obiskano, poslušalci pa so z velikim zanimanjem spremljali izvajanja govornika in živahno sodelovali v razpravi. Takih predavanj bi si želeli še več. seminar zaključen V sredo, 3. decembra je bil v mladirtjski sobi na STTŠ končan mladinski seminar, ki ga je priredila Šolska komisija pri občinskem in okrajnem komiteju Kranj. Naloga seminarja je bila seznaniti mla-d'nske vod'telje osnovnih mladinskih organizacij s šolsko reformo, našim gospodarstvom in zunanjo politiko. Med drug'm so udeleženci pisali senrnarske naloge, v katerih so predvsem kritično premo-trili uvajanje šolske reforme v njihove šole. Vsi udeleženci, ki jih je 28, bodo prejeli potrdilo o določeni politični izobrazbi. rr jeseniški nOBRA^VAJLNl center začel z delom Izobraževalni center, ki deluje na Jesenicah v sklopu občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev, je že pričel z rednim delom. Razen administrati /reg* tečaja delujejo še jezikov u In strokovni tečaji ter predavani« za odrasle Prvo predavanje o metalni higi-enl je bilo v četrtek, 4. decembra zvečer v Delavskem domu. Govoril je tov. Andrej Dolinar in vzbudil pri poslušalcih izredno zanimanje, — Predavanja v okviru šole za starše in ostala predavanja se bodo vrstila poslej vsak teden. na dovjem prvo predavanje Izobraževalni sosvet pri Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice je za letošnjo sezono poleg serije predavanj v šoli za starše pripravil še obsežen ciklus poljudnoznanstvenih predavanj, ki so namenjena izobraževanju Odraslih, Sosvet je poskrbel za predavatelje, ki bodo obšli vse kraje v občini. Za predavanja so razpisali abonma. Na Dovjem je bilo prvo izmed predavanj v četrtek, 4. decembra. Predaval je nadvse zanimivo prof. Kambič, ki je svoje besede ilustriral z lepimi diapozitivi, s katerimi je pokazal zanimivosti in umetnine italijanskih mest. Ker prebivalci predavatelja že poznajo, so dvorano popolnoma napolnili. -zk. Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v sredo dne io. decembra lom ob 10.30 url v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica 11 /I prodavan|e: ŠTUDIJ DELA — BTE, BIT Prodava! bo tovariš ŠMITEK Ing. Franc Iz tovarno »Plemen« Kropa, ki se |e mudil zaradi proučevanja teh vprašani na specializaciji ▼ Franciji. Vabimo vse zainteresirane, da s« udeležijo predavan|a. UPRAVA KLUBA KRANJ, 8. DECEMBRA 1958 Gla* Gorenjske 3 Za današnje razmere prav gotovo nevsakdanja slika. Toda v Gornjesavski dolini težko, če je še kdo, ki se spotakne ob te kanglice, ki Vsak dan stoje pred železniško postajo v Podkorenu. Končno, saj so kanglice nedolžne. Morda tudi železničarjev ne gre obsojati, ker izkoristijo brezplačen prevoz na železnici in tovorijo vsak dan kanglice s Hruši-ce v Podkoren, z mlekom napolnjene pa v obratni smeri. Ta prizor prej ko slej lahko opozarja le na to, da preskrba z mlekom v Gornjesavski dolini še ni takšna kot bi morala biti, čeprav je mleka v izobilju. F. B. od 1,4 na 4,4 milijonov opek letno S tako zmogljivostjo bodo začeli v Češnjevku delati opeko že spomladi. Tamkajšnja opekarna je namreč zelo zastarela. Letno je izdelala le kakih 1,400.000 opek, v večini navadne zidake. Potreba po gradbenem materialu pa je vedno večja. Opeko odvažajo še dobesedno vročo iz peči. Zato je opekarna Češnjevk že pred časom predložila v potrditev investicijski program za rekonstrukcijo opekarne, ki ga je Svet za industrijo in obrt pri OLO pred dnevi tudi odobril. Gre za dopolnitev mehanizacije za umetno sušilnico in veliko krožno peč, s katero bodo veliko povečali proizvodnjo. Skupno bodo povečali proizvodnjo od dosedanjih 1 mili- jon 400.000 kosov na 4,400.000 kosov opeke letno. Hkrati bo pomembna tudi kvalitetna sprememba, kajti v novo preurejeni opekarni ne bodo več delali samo navadne zidake kot doslej, marveč kvalitetnejše izdelke kot na primer votlake, stropnjake in druge tan-kostenske izdelke. Preureditev opekarne v Češnjevku je v teku že nekaj let. Skupni investicijski stroški z lastnimi sredstvi vred znašajo nad 51 milijonov dinarjev. Svet za industrijo in obrt je imel v pretresu tudi adaptacijo obratnega poslopja »Mizar« v Gorenji vasi. Toda predlog je bil zavrnjen. Mimo tega obrata je napeljan daljnovod z visoko napetostjo. Razen tega pa gradijo tam še nov daljno- nostnih predpisov odložili rekon- vod za vasi Poljane, Gorenja vas strukcijo podjetja »Mizar«, in okoliška naselja. Ker gradnja Na isti seji so tudi govorili o novega prizidka pri podjetju »Mi- poslovniku Sveta za industrijo in zar« ni vskladena z gradnjo dalj- obrt ter potrdili nov statut Obrtne no voda, so zaradi tehnično-var- zbornice za okraj Kranj. K. M. Izboljšati življenjske pogoje delavcem zahteva na sindikalnem občnem zboru v tovarni Veriga r ZDRAVSTVO Na Jesenicah so skratka vsi zdravstveni prostori raztreseni v neprimernih in majhnih prostorih privatnikov. Predsednik ObLO Jesenice, Franc Treven, je dejal: »Ne bom pretiraval, če rečem, da je zdravstvena služba na Jesenicah slabše razvita, kot v večini komun kranjskega okraja. Prav zaradi tega smo v našem petletnem perspektivnem planu predvideli, da je na Jesenicah potrebna gradnja zdravstvenega doma. 2e sedaj pa se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti sredstva za to gradnjo. Idejni osnutek za gradnjo prve etape (gradnja zdravstvenega doma je predvidena v treh etapah) že imamo, čakamo le še na odobritev revizijske komisije. Vprašanje pa je, kje zagotoviti sredstva. Doslej za zdravstveni dom nimamo še niti dinarja. Za prvi del gradnje bi potrebovali okoli 60 milijonov dinarjev. Z dograditvijo zdravstvenega doma v prvi etapi bi dobili ustrezne prostore, v katerih bi se lahko zbrala vsa sedanja raztresena zdravstvena služba na Jesenicah. V ostalih dveh etapah pa bi dogradili še prostor za tiste zdravstvene ustanove, ki jih doslej na Jesenicah nimamo, potrebe pa jih že dlje narekujejo. Ker gre v tem primeru skoraj izključno za zdravstveno službo, ki jo potrebujejo delavci in njihovi otroci, zaposleni v Jeseniških podjetjih, bodo morala prav podjetja v večini zagotoviti sredstva za gradnjo zdravstvenega doma. Ce samoupravni organi v podjetjih ne bodo hitro ukrepali, zdravstvena služba na Jesenicah sploh ne bo mogla kmalu več opravljati tistih nalog, za katere Je poklicana.« B. F. S seje suefa za šolstoo OLO Kranj Za reformirano šolo Zavod za prosvetno-pedagosko službo bo začel poslovali z novim lefom -Več skrbi za politično in slrokovno izobraževanje mlajšega prosvetnega kadia - Problemi in težave v vzgojnih domovih Svet za šolstvo OLO Kra nj je na zadnji seji dne 27. novembra razpravljal o ustanovitvi okrajnega savoda za prosvetno - pedagoško »'užbo in o nekaterih problemih v Vzflojnih domovih. Zavod za prosvetno-pedagosko •lužbo, ki bo ustanovljen na seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj 23. decembra in bo začel de- lovati z novim letom, bo v bistvu le preimenovanje dosedanje inšpektorske službe. Imel bo tri stalno zaposlene uslužbence, in sicer'di-rektorja, sekretarja (oba morata biti prosvetna delavca) in administratorja, razen tega pa še 22 stalnih honorarnih sodelavcev in 26 občasnih prosvetno - pedagoških svetovalcev. Od stalnih sodelavcev AMONITRAT IZ PANČEVA Letos 1. aprila so pričeli dela za zidavo nove tovarne dušikovih gnojil v neposredni bližini Pančeva. Ta velikan, ki naj bi bil po prvotnih načrtih dograjen do konca leta 1961, bo dajal 370.000 ton apnenega amonitrata, to se Pravi, tretjino dušikovih gnojil, kolikor Jih potrebuje naše kmetijstvo. Letos bodo zgradili predvsem prekop, ki bo povezal tovarno i Donavo in nekaj zgradb, ki bodo za osrednjo halo sestavljale enoten objekt. Po programu naj bi letos Investirali 2,6 milijarde dinarjev. Od tega na) bi porabili 2,1 milijarde za zidavo objektov, za kopanje prekopa pa 500 milijonov dinarjev. Danes, skora) osem mesecev po začetku del, Je že sezldanih 10 velikih zgradb, ki bodo spadale k novi tovarni dušikovih flnojil, zgradili so že progo od Pančeva do tovarne ter moderno tlakovano cesto, razen tega pa so tudi izkopali prekop do Donave. Vse to Je že več kot tretjina del, ki Jih morajo «>pravltl. V sedmih mesecih se Je dolga struga prekopa zajedla od tovarne do varovalnega nasipa ob Donavi. Sredi prihodnjega leta bo prekop segel v Donavo. Tedaj bo dolg 1800 in iirok ?0 metrov. Ko bo prekop dokončan, bo zraslo ob donavskem bregu novo pristanišče, ki bo Imelo 340 metrov dolgo prlsta|ališče. Prekop pa ne bo samo izboljšal prometa in pocenil prevoza. Za tovarno Ima 1« veliko večji pomen. Ob prekopu bodo namreč postavili posebne črpalke, ki bodo lz prekopa sesale vodo In Jo poganjale v tovarno. Ur«*/, nje namreč nI mogoča proizvodnja dušikovih gnojil. zavoda Jih bo 11 za osnovne in 2 za strokovne šole, po eden pa za gimnazije, predšolske ustanove, posebne šole, za izobraževanje odraslih, za vzgojne domove, za tehnično, telesno in likovno vzgojo in en šolski psiholog. Občasni svetovalci bodo zlasti mlajši ljudje — učitelji in profesorji, ki se bodo še strokovno izpopolnjevali in počasi vstopali v prosvetno-pedagosko službo. Z ustanovitvijo zavoda za prosvetno-pedagosko službo je storjen prvi korak, da bi se tudi delo inšpektorjev prilagodilo načelom šolske reforme. Ker pa smo tu Se brez izkušenj, je težko reči, kakšna bo prava in dokončna oblika tega dela. Naloge zavoda so prikazane že v novem zakonu o šolstvu. Sodelavci naj bi vsaj dvakrat na leto obiskali vse šole v okraju, tiste, ki so problematične, pa tudi večkrat. Vso pozornost je zdaj treba posvetiti zlasti izobraževanju mlajšega prosvetnega kadra z različnimi seminarji. Pri izbiri svetovalcev zavoda bo treba gledati bolj na kvaliteto njihovega dela kot pa na teritorialno razdelitev. Manjka zlasti inšpektorjev za tehnično, telesno in likovno vzgojo In šolskih psihologov. Na seji so govorili tudi o politični in strokovni razgledanosti mlajših prosvetnih delavcev, ki še zdaleka ni zadovoljiva. S staro miselnostjo kadra šole ne bo mogoče reformirati, to je jasno. Po šolah posvečajo premalo skrbi politični' vzgoji, zato mladi često zaidejo v stare kolesnice. Vzporedno s politično pa Je treba skrbeti tudi za strokovno razgledanost, sicer bomo prihajali iz skrajnosti v skrajnost, kar ni priporočljivo. Svat za šolstvo je razpravljal tudi e aekaterih mnoBJih In pred- Nedavno je bil v Tovarni verig v Lescah redni občni zbor sindikalne podružnice. Od 119 izvoljenih delegatov jih je bilo navzočih 96. Zbora se je udeležil tudi predstavnik Republiškega odbora sindikata kovinarjev, predstavnik okrajnega SS, občinskega SS in zastopniki nekaterih sosednih podružnic, kot tudi predsednik ObLO Radovljica. Predsednik sindikalne podružnice Bulut Niko je v poročilu skrbno in kritično ocenil delo te organizacije. Med bodočimi nalogami, ki so bile sprejete na občnem zboru je v prvi vrsti poudarjeno, da je treba posvetiti več pozornosti družbenemu standardu delavcev. Pri tem je bilo rečeno, da je treba več sredstev in naporov za gradnjo stanovanj, za ureditev otroškega vrtca, klavnice in mesarije, pekarne itd. Podjetje Veriga je v ta namen pripravljeno precej prispevati. Prav tako nameravajo posvetiti več skrbi povečanju produktivnosti dela in odkrivanju notranjih rezerv, ki vsekakor obstojajo. Hkrati so sklenili utrjevati delavsko samoupravljanje in člane teh organov čimbolj zainteresirati za boljše gospodarjenje podjetja. V podjetju nameravajo ustanoviti tudi kadrovski oddelek, ki naj bi prvenstveno vodil izobraževanje vodilnega kadra ter hkrati nudil možnost pridobivanja strokovnih kvalifikacij delavcem. Na zboru so prav tako govorili o drugih gospodarskih aktualnih problemih, ki jih bodo skušali postopoma odpraviti in tako povečati skupni uspeh podjetja, ter vzporedno izboljšati življenjske in delovne pogoje delavcem in uslužbencem podjetja. Z. J. r Naročniki „GLASU GORENJSKE" ste v teh dneh že prav gotovo prejeli obvestila o vplačilu naročnin za prvo polletje v prihodnjem letu. Z vplačilom ne odlašajte. S tem boste prihranili nam, pa tudi sebi razne nevšečnosti. Če seveda ne gre drugače, lahko vplačujete naročnino tudi v mesečnih obrokih. Vsekakor pa je za vas koristneje, da vplačate vsaj polletno naročnino na „GLAS GORENJSKE", ker se boste le potem lahko udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki ga pripravljamo v pričelku prihodnjega leta. Obvestili smo vas že, da bosta med nagradami tudi moško in žensko kolo. Kakšno presenečenje v obliki nagrad še pripravljamo, naj ostane za danes v tajnosti. V prihodnji številki pa vas bomo že spet s katero razveselili. Naročnike „GLASA GORENJSKE" opozarjamo tudi na to, da so nezgodno zavarovani, če imajo vplačano vsaj mesečno naročnino in da imajo potem tudi pri malih oglasih 50 o/o popust. Uprava logih v zvezi z vzgojnimi domovi, ki so jih sprejeli na posvetovanju upravnikov vzgojnih domov in internatov. Na primer: 10% prispevek, ki ga domovi plačujejo kot stanovanjski prispevek, naj bi dom tudi sam izkoriščal; v šolski odbor šole, v kateri so učenci iz vzgojnih domov, naj bi volili tudi enega člana vzgojnega kolektiva doma; pri sestavi predračunov za vzgojne domove naj bi obvezno sodelovali prosvetni organi ozir. upravniki zavodov; v večji meri je treba skrbeti za štipendiranje vzgojiteljev v domovih, ker le-teh povsod manjka. 3-ler Na Bledu gradijo novo zobno ambulanto Z ustanovitvijo Zdravstvenega doma na Bledu leta 1955 se je zdravstvena služba v blejski občini močno razširila, saj so bile od tega leta dalje ustanovljene pri Zdravstvenem domu posvetovalnice, dispanzerji, laboratorij, ront-gen, zobna ambulanta itd. Zaradi tega je bilo vseskozi in je še danes občutno pomanjkanje prostorov za zdravstveno službo, kajti prostori v Zdravstvenem domu so premajhni, posebno še zaradi nove organizacije zdravstvene službe. Uprava Zdravstvenega doma se je zdaj odločila zgraditi novo zobno ambulanto. Priprave že dalj časa potekajo, pred nedavnim pa so pričeli tudi z gradnjo. Denar za to bosta dala Okrajni zavod za socialno zavarovanje In Občinski ljudski odbor Bled. S to novo pridobitvijo bo problem za splošno zdravstveno službo rese*, -jb ISKRA Tovarna elekrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ ■ prejme: INŽEN'RJA ali STAREJŠEGA TEHNIKA z znanjem angleščine, francoščine in nemščine kot vodja odseka za dokumentacijo. INŽENIRJA KEMIJE za organski laboratorij začetnika ali s prakso na področju umetnih mas in lakov. TEHNIKA-KEVIIKA za organski laboratorij s prakso (lahko tudi začetnik) s področja umetnih mas in lakov. TEHNIKA-METALURGA z livarsko prakso ali začetnika. TEHNIKA-KEMIKA za korozijski laboratorij — začetnika ali s prakso na korozijskem področju. RACUNOVODJO za restavracijo »Iskra« s 5 letno prakso v gostinski stroki. UPRAVNIKA RESTAVRACIJE »Iskra« z ekonomsko srednjo šolo ali najmanj 3 letno prakso na vodilnih položajih v gostinstvu. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in strokovne Izobrazbe pošljite na navedeni naslov ali se zglasite osebno v personalnem oddelku tovarne. Nastop službe je zaželen takoj po dogovoru. 4 da* Gorenjske KRANJ, 8. DECEMBRA 1958 Plevel med zidaki Kazen zaradi divje qradnie: 91 500 dinarjev in 15 dni zapora — Privatnikom predpisi še vedno frn v peti — Gradbeni organi prepočasni Beseda „gradimo" je pri nekaterih povsem zgubila svoj pravi pomen. Prešla je v nov pojem — „divje gradimo". Torej gradnja za vsako ceno — z ali brez gradbenega dovoljenja. Sodniki za prekrške imajo obilico dela. Novi objekti rastejo, čeprav na načrt še ni pritisnila svojega pečata revizijska komisija; dvigajo se, četudi načrta sploh ni; čez noč zrastejo kot goba tam, kjer s;ploh ni zazidalnega okoHša; stroški za izdelavo urbanističnih in regulacijskih načrtov so bili precejšnji, žal pa teh načrtov ne izvajamo dosledno. Zamišljajmo »si, da smo ustanovili novo podjetje. Proizvajali bomo ure. Zaposlenih imamo nekaj urarjev, mehanikov, ključavničarjev in ljudi drugih poklicev. Z vso vnemo smo začeli »graditi velikane«, ki nam kujejo čas. Nekaj nas dela posamezne dele, drugi te dele sestavljajo, uprava pa planira. In končno smo izdelali vse, kar je potrebno" za uro. Toda predmet, ki smo ga dobili, uri skoraj ni podoben. Zunanji videz bi še nekako bil, toda »motorček« škriplje. Zapravili smo denar, se morali zaradi tega zagovarjati in bili tudi sojeni. Tudi gradnjo si lahko mislimo kot nekakšno podjetje. Ker pa bi za gradnjo poslopja (8 X 4,5 m), v katerem bo imel prostor za garažo, drvarnico in pralnico. Nov objekt bi moral biti brez kleti. Dobil je že tudi dovoljenje o zazidljivosti parcele in tudi komisija, je že točno odmerila prostor, kjer bo lahko zrastel nov objekt. Zato je zaprosil še za gradbeno dovoljenje. Omenimo naj še, da mojster iz Čire svojih sosedov sploh ni vprašal za njihova mnenja o morebitnih motnjah, ki bi jim jih lahko povzročil novi objekt. Ko je bila komisija na ogledu zemljišča se je izgovoril, da sosedov ni doma. Zato je komisija odločila, da mora graditi novo poslopje štiri metre proč od sosedov, V Hlebcah pri Begunjah je kmet začel z gradnjo gospodarskega poslopja brez dovoljenja. Kakšen bo konec »afere«? Sodnik za prekrške se ni odločil. bilo to podjetje preveč obširno, smo ga že razdelili v manjše oddelke — gradnjo po komunah. — Le-te imajo svoje referente za gradnjo (vsaj morale bi jih imeti), gradbene inspekcije, urbanistične načrte in vse potrebno, kljub temu pa so še vedno pogosti pojavi divjih gradenj. Kdo je kriv temu? Predvsem tisti, ki ne upoštevajo predpisov in gradijo brez gradbenih dovoljenj in tudi tisti, ki bi morali gradbeno dovoljenje zagotoviti pravočasno! »KAJ VAS BRIGA, ČE GRADIM NA SVOJEM« Tovarniški mojster iz Cirč pri Kranju, je že imel potrjen načrt gradbeni organi spregledali, vendar pa so zahtevali, da mora biti gramoznica vsaj en meter od ao-,seda. Toda mojster je vztrajno nadaljeval. Gradbeno dovoljenje je že Mojster ni čakal gradbenega dovoljenja in je takoj začel, čeprav mu je bilo šele rečeno, da lahko pripravlja le gradbeni material. Začel je kopati, toda le 30 cm proč od soseda! Zato se je le-ta takoj pritožil gradbeni inšpekciji. Mojster (se je zagovarjal — ograjo bom postavil. — Tudi tega bi ne smel brez dovoljenja. In s kopanjem je nadaljeval. Precej široko površino ruš je že odmetal in tudi nekaj zemlje. Sosed se je spet pritožil. Zagovor mojstra je bil: pot si delam. In nadaljeval je. Izkopal je že precej globoko in široko. Spet se je moral zagovarjati — premislil sem si, gramoznico delam. Tudi to so mu Okrajni sodnik za prekrške ga je kaznoval s 40.000 dinarji kazni zato, ker je začel z gradnjo brez dovoljenja; s 50.000 dinarji zato, ^cer je klubovaje gradil v nasprotju z dovoljenjem; mu naložil 15 dni zapora, ker je nadaljeval z gradnjo tudi potem, ko mu je gradbena inšpekcija prepovedala nadaljnjo gradnjo; 1.500 dinarjev kazni pa je moral plačati še za to, ker je brez vednosti notranje uprave raz-streljeval ko je izkopaval. Skupaj torej 91.500 dinarjev in 15 dni zapora. (Postopek še ni končan.) Brez gradbenega dovoljenja podjetjem TIO v Lescah zrasel prijeten ali ne, še ni moč reči! dobil. Zabetonira! je kletne stene in v teh stenah je sosed opazil okna. Skratka nastala je že klet, ki bi je po načrtih ne smelo biti. Spet ga je obiskala gradbena inšpekcija. Mojster je sprva še poskušal lagati, da dela gramoznico, končno pa je izbruhnil. Vse mogoče besede so letele iz njegovih ust in tudi: »Kaj delam, nobenega nič ne briga. Gradil bom po svoje, pa četudi me bo stalo hišo!« Gradnjo je nadaljeval proti predpisom gradbenega dovoljenja. In . .. Če bo most v Gozd-Martuljku odpovedal, bo škodo trpel graditelj. Če pa bi mostu ne bilo, kdo bi moral vrniti povzročeno škodo? je na nezazidljivem okolišu za prijeten dom. Ali bo dom ostal Takšn* samovolja in nespoštova-nje predpisov vsekakor zasluži še strožjo kazen. Zmotno je mišljenje, da na svojem zemljišču lahko vsak dela kar se mu zljubi. Mojster bi si lahko zamislil in na svoji zemlji zgradil nebotičnik, ali pa brezno. In ker mu sosedje niso mar, vsekakor morajo v takšnih primerih odločati organi, ki jih je pooblastila družba. Podobnih primerov bi lahko našteli z Gorenjske še nešteto. Da so se divje gradnje tako razbohotile je vsekakor treba iskati vzrok tudi v tem, ker so bile do pred kratkim kazni za takšne prekrške preveč mile. Najvišja kazen je bila le 10 tisoč dinarjev. Kazni so v zadnjem ča(su precej povečali, in sicer od 10.000 do pol milijona dinarjev. Pred kratkim je bil v Ljubljani celo primer, ko je padla odločitev, da mora lastnik novo divjo gradnjo, nov objekt, porušiti! Ta primer pa bo prav gotovo marsikoga izučil. TUDI NEDOSLEDNOST KRIVA DIVJIH GRADENJ Prah, ki se je dvignil okrog novogradnje v Lescah, kjer si je postavil enonadstropno hišo delavec jeseniške železarne, se še ni povsem polegel. Graditelju je bil odobren načrt za gradnjo hiše dvo-kapnice, kakršno urbanistični načrt za okoliš proti letališču pred- Sele četrta štlrikapnica Je dvignila prah v Lescah. Kako to, da ga prejšnje tri niso? videva. Toda graditelj si je zaželel štirikapnico, na kar so ustmeno nekateri gradbeni organi tudi privolili, gradbena inšpekcija v Radovljici pa na to ni pristala. Kljub temu je zrasla hiša štirikapnica. Graditelj je bil zaradi tega denarno kaznovan, čeprav so pred tem na istem območju tudi že zrasle tri štirikapnice brez kazni, s privoljenjem. Enaki kriteriji bi morali biti za vse. Dovoljenja in kazni za vse enaka! NEAŽURNOST Pred približno pol leta je bila v Gozd-Martuljku otvoritev novega železniškega mostu, ki ga je gradila Zeleznica-transport Ljubljana. Most je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja in skoraj malce smešno je slišati, da gradbenega dovoljenja še danes ni! — Kdo bo odgovarjal, če most plučajno odpove? Razumljivo, tisti, ki ga je zgradil. Kdo pa bi odgovarjal za povzročeno škodo, ki bi nastala, če mostu še do danes ne bi bilo? Skoraj smo lahko prepričani, da gradbeni organi ne. Skratka, lahko bi trdili, da je to klasičen primer počasnosti gradbenih organov. Predstavljamo pa si lahko, če za tako nujne primere ni moč pravočasno zagotoviti gradbenih dovoljenj, da je še vrsta divjih gradenj, četudi manjših, ki jih ni moč odlašati. Graditi moramo! Divje graditi pa ne smemo in nam tudi ni potrebno! Vskladiti je treba le predpise, potrebe in urbanistične načrte. Čeprav bi lahko našteli še vrsto primerov, bi bili krivci divjih gradenj več ali manj isti. Zadoščenje tistega, ki gradi, pa bo prav gotovo večje, če bo pri tem zadostil vsem predpisom. Olajšati je treba le postopek in zagotoviti, da bo pravočasno dobil gradbeno in ostala potrebna dovoljenja. Bogdan Fajou VIHAR POD TRIGLAVOM Piie Peter Struna — Riše Milan Batista Izkopi j ite puške! 9 V skupinah so odšli v dolino. Občutek, da jih je veliko in da so močni, je možem dajal poguma. Kljub temu, da so mnogi že vso noč brodili po globokem snegu, ki se je ponekod vdiral do pasu, so bili veseli, in da so se glasno šalili. Zlasti samozavestni so bili tisti, ki so bili oboroženi s pravimi vojaškimi puškami; kajti prenokateri je nosil le sekiro ali cepin. 10 Tudi NomenJ — kamor je bil namenjen tisto noč formirani Prešernov bataljon — ni spal. Od časa do časa se je skozi vezna vrata izmuznila temna senca in izginila med hišami. Medtem ko se je bataljon spuščal po pobočjih, so pri nomenj-skem mostu pele žage. Nedaleč od mostu pa so preko ceste polegale velike smreke, ki so jih spodblle sekire nomenj-skih upornikov. 11 Vse Je bilo videti dobro pripravljeno in partizani so bili prepričani, da vstaja ne more spodleteli. Ampak Bohinjčan Toma/ Godec, ki je povedal Nomenjčanom, da se bodo isti večer dvignili tudi v bohinjskem kotu, ni vedel, da je prav ta večer Prlstavčev Rajko iz Kranja s sanmi dirjal od vasi do vasi in sporočal upornikom, da vstaje ne bo in da se naj razldejo. 12 Se nečesa niso vedeli možje, ki so se razporejali v strmini nad Nomnjem: da so izdani. Ta čas, ko se je bataljon zbira' na Koprivniku, se je izdajalski kopriv niškl kovač po bližnjicah spustil v dO' lino in izdal Nemcem načrte upornikov, ki so hoteli dati pri Nomnju znak zfl vstajo v vsej zgornji polovici Gorenjske Neniel so so pripravili, da jih sprej' mejo... KRANJ, 8. DECEMBRA 1958 MALI OGLASI Prodam 12 tednov brejo svinjo, 2 prašiča 25 kg težka. Cerklje 54. 2078 Zaradi starosti in bolezni sem primoran prenehati s svojo obrtjo. Višem, ki so mi v dobi 40-letnega poslovanja zaupali svoja naročila se iskreno zahvaljujem. Stranke, ki imajo pri meni še izdelke prosim, da jih do konca leta dvignejo, ker potem" ne jamčim več zanje. Lerk Franc, knjigovez, Radovljica. 2110 Prodam svinjo brejo 14 tednov. Bencina Marija, Ljubljanska 35, Kraaj. 2111 Avto Fiat, lesena karoseriji, štirisedežni, oziroma uporabljiv kot dostavni, ekonomičen, prime-Ten za obrtnika — ugodno prodam. Ogled od 16. ure dalje. — Kranj, Gosposvetska 6. 2112 Kupim prašiča okoli 180 kg težkega. Naslov v ogl. odd. 2113 Starejša vzgojiteljica išče sobo. Plačam dobro. Sem solidna brez obiiskov. Naslov v ogl. odd. 2114 Službo dobita takoj dva delavca xa dela poslovalnice Kurivo na Jesenicah. Osebne ponudbe sprejema trg. podjetje »Mineral« Jesenice. 2115 Kuhinjsko pomočnico sprejme t_i-koj »Stari Mayr«, Kranj. 2116 OBVESTILO Obveščamo vse člane AMD Kranj, katerim veljavnost amaterskega vozniškega dovoljenja poteče 31. decembra 1958, da jih oddajo v podaljšanje v društveni pisarni vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. — AMD Kranj. radovljica: 9. decembra ob 20. uri in 10. decembra ob 17.30 in 20. uri francoski film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«. 11. in 12. decembra ob 20. uri amer. barvni vistavision film »UMETNIKI IN MODELI«. , duplica pri kamniku: 10. in 11. decembra amer. barv. film »RAPSODIJA«. Predstave vsak dnn ob 19. uri. »RADIO«, JESENICE: 10. decembra amer. barv. film »LETNA DOBA«. 11. in 12. decembra ameriški barvni cinem. film »JE PROSTOR SE ZA ENEGA«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ«, JESENICE: It. in 12. decembra češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«, II. del. — Predstave ob 18. in 20. uri. ŽIROVNICA: 10. decembra nemški film »POT V BAMSDORF« in ameriški barvna cinem. film »JE PROSTOR SE ZA ENEGA« Predstava ob 20. uri. DOVJE - MOJSTRANA: 10. de cembra češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«, II. del. — Predstava ob 19. uri. BLED: 8. in 9. decembra francoski film »ULICA SANJ«. 10. in 11. decembra amer. film »LOV N-\ VOHUNE«. — Predstave vsak dan ob 17. in 20. uri. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 8. DECEMBRA 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja 9.40 Japonski napevi z orkestrom VVerner Muller 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Andre Demaison: Levinja Uara 11.35 Od melodije do melodije 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erik Eiselt: Izkušnje pri pitanju telet 12.25 Domače viže 15.40 Listi iz domače književnosti — Lojze Kovačič: Oče 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Popevka tega tedna 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.15 Črnogorske narodne pesmi 18.30 Športni tednik 10.00 Revija zabavne glasbe TOREK, 9. DECEMBRA 8.05 Havajski zvoki 8.20 Zborovske skladbe Emila Adamiča 8.40 Potopisi in spomini — Izidor Cankar: Obisk pri Ivanu Cankarju 9.00 Pojo solisti zagrebške opere 10.45 Za dom in žene 11.30 Oddaja za otroke: a) James Kriiss: Sepavi Jonathan; b) Otroške pesmi slovenskih skladateljev 12.15 Kmečka univerza — Ing. Franc Potočnik: Pridelovanje semen ter trgovina s semenjem 13.30 Slovenske narodne pesmi 14,13 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 Humoreska tega tedna — Georges Courteline: Gospodje pisarji 18 00 Družinski pogovori 1845 Domače aktualnosti 20.00 Plesni orkester Radia Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko SRFDA, 10. DECEMBRA 8.05 Odlomki iz jugoslovanskih oper ••00 Jezikovni pogovori "•40 5 minut za novo pesmico — Ciril Pregelj: Polžek in junaki 945 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe '0.30 Blaž Arnič: Simfonija dela 11.20 Pavel SivtCi Uganke: Množična pesem H.35 Radij.ska šola za višjo stopnjo — Ivan Cankar: Iz mojo samotne grenke mladosti. 12.15 Kmetijski nasveti — Cirila Bambič: Šolske kuhinje '2.25 15 minut s triom Slavka Avsenika l3.30 I/ solistične glasbe velikih mojstrov Beethovna, Brahm-•a in Bartoka Jesenski prvaki Gorenjske iz Loke 7 točk za Ločena Lena skupščina nogometnrfe sodnikov PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 9. decembra ob 16. in 20. uri — izven »FANTJE NA VASI« — Partizanske in narodne pesmi. Prvi del nogometnega prvenstva doseči takšen uspehv Nogometaši Gorenjske nogometne podzveze za so redno trenirali; pri delu jim je leto 1958-59 je končan. Jesenski pomagal marljivi trener Berton- prvak je enajstorica »Partizana« iz celj. Prav gotovo pa moramo Škofje Loke. Verjetno ni nihče uspeh pripisovati dejstvu, da so pričakoval tolikšnega preseneče- med nogometaši (pionirji, mladin- nja. Če pa si pobliže ogledamo ci in člani) le domačini iz mesta delo nogometne sekcije, uspeh !o- in bližnje okolice. »Partizan« iz ških nogometašev za gorenjske Loke tekmuje v gorenjski ligi v razmere ni presenečenje. Z dobro vseh treh skupinah. Prijavil je ce- Sreda, 10. decembra ob 20. uri pripravljenim programom in nje- lo B moštvo članov, ker ima do-— izven Ostrovski »GOZD«. — govim uresničenjem je bilo moč volj igralcev, na žalost pa zaradi Uprizori DPD »Svoboda - center«. . > Petek, 12. decembra ob 15.30 n 20. uri — izven Cankar: »ZA NARODOV BLAGOR«. — Uprizori Drama SNG Ljubljana v počastitev 40. obletnice pisateljeve smrti. Nedelja, 14. decembra ob 16. uri — izven in za podeželje — Ostrovski: »GOZD«. Uprizori DPD »Svoboda - center«. GIBANJE PREBIVALSTVA 14.50 Segava klaviatura 17.10 Sestanek ob petih 18.00 Kulturna kronika 18.45 Razgovori o mednarodnih i vprašanjih 21.40 Ottorino Respighi: Stari plesi in napevi za lutnjo, suita j ČETRTEK, 11. DECEMBRA 8.40 Potopisi in spomini — Lojz Kraigher: Cankarjevi zadnji dnevi 9.45 Poje Nataiino Otto 10.10 Poslušajmo Kmečko godbo 11.30 Oddaja za otroke: a) Jou Agirbiceani: Prva pot; b) Od pesmice do pesmice 12.00 Igra instrumentalni kvartet »Škrjanček« 12.15 Kmečka univerza — Dr. Albin Sedej: Goveja tuberkuloza v Sloveniji 12.25 Arije in dvospevi iz oper 14.15 Turistična oddaja 16.00 Za vsakogar nekaj v zabavni glasbi 18.00 Četrtkova reportaža 18.15 Od popevke do popevke 22.15 Po svetu jazza PETEK, 12. DECEMBRA 9.45 Veseli godci igrajo 10.10 Tri arije iz opere »Evgenij Onjegin« P. I. Cajkovskega 11.00 Za dom in žene 11.30 Pol ure z našimi solisti. 12.15 Kmetijski nasveti — Franc Cimerman: Čuvajmo in izboljša jmo čebeljo pašo 12.45 Pet pevcev — pet popevk 14.35 Domači vokalni solisti in ansambli 14.45 Radijski fotografski tečaj 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.25 Moderni ritmi 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Lepe melodije 20.15 Tedenski zunan je-politični pregled 20.30 Mojstrska dela koncertne literature 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.10 Plesna glasba SOBOTA, 13. DECEMBRA 8.05 »Mladina poje« 9.30 Pozdrav iz Berna 10.10 Iz opernega sveta 11.20 S popevkami po svetu 11.45 Pionirski tednik 12.15 Kmečka univerza - Dr. Franc Janežič: Pomen napovedovalne službe v varstvu rastlin 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 14.15 Športna reportaža — Marjan Keršič: Sence mrtvih nad gorami — I. 15.40 S knjižnega trga 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — VIII. oddaja — Zorko Prelovec 16.30 Popevke se vrstijo 17.40 Španija v pesmi in plesu 18.00 Jezikovni pogovori 18.45 Okno v svet: Meja med Arabci in Izraelci 20.00 Pokaži, kaj znaš (Prenos javne oddajo) 21.00 Zabavni zvoki 22.15 Oddaja za naše izseljence V KRANJU Poročili so se: Pavel Prestor, finomehanik in Alma - Nada Sker-janc, šivilja; Vladimir Galzinja, uslužbenec in Dragica Mlinar, gospodinja; Branko Varjačič, železo-krivec in Marija Lomšek, delavka; Stanislav Pipan, kovinostrugar ia Terezija Iljaž, strugarka. Jesenski prvaki Gorenjske so Ločani Vsak ponedeljek In petek v „GLASU GORENJSKE" najnovejši dogodki v besej sliki Upravni odbor tovarne »Zvezda« tkalnica in tekstilna ople-menjevalnica, Kranj, razpisuje delovni mesti \. vodje komerciale 2. ing. kemije Pogoji: 1. ekonomska fakulteta s 3-letno prakso, popolna ali srednja strokovna šola s 5-letno prakso, ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v tekstilni stroki. 2. inženir kemije s prakso v tekstilni stroki. — Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe poslati do 31. decembra 1958 na gornji naslov. Na podlagi 5. in 24. čl. Uredbe o investicijskih posojilih (Uradni list FLRJ 31/56) in družbenega plana občine Jesenice za leto 1959 izdaja Upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj, podružnica Jesenice v soglasju s Svetom za družbeni plan in Finance ObLO Jesenice ODLOK o razpisu natečaja za dolgoročna posojila Iz občinskega investicijskega sklada za leto 1959. I. Komunalna banka okraja Kranj, podružnica Jesenice razpisuje natečaj za posojila namenjena gospodarskim organizacijam obrtne, trgovske, gostinske, gradbene dejavnosti, kmetijstva in obrti ter za finančne samostojne zavode, za naslednje investicije: 1. za novogradnje, adaptacije in razširitve, 2. za nabavo opreme. II. Na natečaju lahko sodelujejo gospodarske organizacije obrtne, trgovske, gostinske, gradbene dejavnosti, kmetijstva In obrti ter finančno samostojni zavodi s področja ObLO Jesenice. III. Gospodarske organizacije, ki se udeležijo natečaja, morajo vložiti pri Komunalni banki Jesenice prošnjo na predpisanem obrazcu. Prosilec mora obenem s prošnjo predložiti potrjen investi-jijski elaborat, s katerim poleg drugega dokazuje: 1. da bo s posojilom in s sredstvi, ki jih bo prispeval k investicijskim stroškom zagotovljena dovršitev objekta, za katerega išče posojilo; 2. da se bo iz dohodkov, ki se pričakujejo iz investicij /milo posojilo in plačale obresti. Istočasno je treba predložiti: a) dokaz o zagotovljenih sredstvih za garancijski znesek .n za prispevek k investicijskim stroškom ter dokaz, da je podjetje kreditno sposobno, b) sklep delavskega sveta o višini zadolžitve, ponujeni obrestni meri, o plačilnem roku in določitvi podpisnikov, ki razpolagajo s posojilom. IV. Na natečaju so prvenstveno upoštevati tisti investitorji, ki izpolnjujejo pogoje pod t. I in II in, ki poleg tega ponudijo ugodnejšo obrestno mero in krajši rok za dovršitev investicije, krajši odplačilni rok, večjo rentabilnost tei večjo udeležbo lastnih sredstev. V. Na natečaju so upoštevani predvsem tisti investitorji, ki poleg gornjih pogojev zagotovijo še: 1. izpolnitev družbenega plana za leto 1959, 2. povečajo proizvodnjo artiklov za široko potrošnjo potom modernizacije obstoječih kapacitet oz. prizvodnjo, ki bo ugodno vplivala na plačilno bilanco (povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza). VI. Najnižja obrestna mera je 2%, najdaljši rok vračanja 10 let. VII. Posojilo se lahko črpa 1 leto po odobritvi. VIII. Pri posojilojemalcih, ki niso kreditno sposobni je obvezna garancija politično-teritorialne enote. IX. Rok za vlaganje prošenj za natečaj je 31. januar 1959. Kranj, 7. decembra Sinoči je imel zbor nogometnih sodnikov pri GNP 11. letno skupščino, ki se jo je poleg številnih gorenjskih nogometnih sodnikov udeležil tudi zastopnik ZNSS, mednarodni sodnik Erlih iz Ljubljane. Danes je na Gorenjskem 23 sodnikov, od teh kar 9 za sojenje tekem v republiški ligi. Letos je bil organiziran tečaj za nove sodnike, ki so se ga udeležili štirje mladi kandidati. Izpit so vsi uspešno opravili, vendar sedanje število nogometnih sodnikov še ne zadošča, zato bo v januarju prihodnjega leta spet organiziran podoben tečaj. Pred pričetkom spomladanske sezone pa bodo imeli vsi sodniki dva do tri dnevni seminar, na katerem se bodo z obdelavo pravil bolje pripravili na sojenje tekem. Na skupščini so mladi predlagala, naj se uvede tudi na Gorenjskem, tako kot v SCL, kontrola sojenja, vendar ne za ocenjevanje, marveč zato, da se na skupmih sestankih vsakih 14 dni pogovore o sojenju vsakega posameznega sodnika in da bi opozarjali na napake. To bi koristilo zlasti mlajšim, ki še nimajo izkušenj. Zaradi slabega sojenja jim je včasih izrečena kazen, nihče pa jam ne pove, v čem so grešili. Sodniki imajo težave tudi z igralci, ki niti dobro ne po-j znajo pravil nogometne igre, razen tega pa se vedejo tudi skrajno pomanjkanja denarnih sredstev nedisciplinirano. Samo v jesenskem drugo moštvo ni moglo tekmovati. delu tekmovanja v GNP je bilo Tako kot člani, so bili tudi pio- izrečenih kazni skupno 76 mesecev nirji v svoji skupini najuspešnej- prepovedi igranja. Podzveza je sisi. Osvojili so enajst od dvanajst cer poslala vsem klubom strokov-možnih točk. Edino srečanje s pio- n° literaturo, ki naj bi jo prede-nirji Triglava iz Kranja so igrali laIi skupaj z igralci m celo sodni-neodločeno. Slabše rezultate so ke> ki nai bi J'm predavali, toda dosegli mladinci, in te predvsem klubi za to niso pokazali nobenega zaradi tega, ker v moštvu igrajo zanimanja. V začetku prihodnjega lanski pionirji in se s fizično moč- leta 00 sodniška organizacija skli-nejšim nasprotnikom ne morejo cala sestanek vseh predsednikov vsaj enakovredno boriti. Člani so in sekretarjev nogometnih klubov, v prvem delu tekmovanja prema- na katerem se bodo pogovorili o gali Triglav B z 9:0, Bratstvo 11:0, disciplini ioralcev in o neredih na Planiko 3:2, Jesenice B 4:0, Tržič igriščih. Ob koncu so gorenjski 2:1, Bled 7:1, Bohinj 22:0, Prešer- nogometni sodniki sklenili, da bona 7:1, z Mladostjo pa so igrali do imeli redne treninoe, da si prt-neodločeno 4:4. Rezultati, ki smo dobe čez zimo potrebno kondicijo jih našteli, so vsekakor odraz za dobro vodenje nogometnih smotrnega dela nogometne sekci- tekem. L. S. je. Uspeh, ki so ga dosegli loški nogometaši, je toliko večji, ker sekcija nima zadostnih denarnih sredstev. Zato gre zasluga predvsem vodstvu, ki je s svojo iznajdljivostjo uspelo predvideni program uresničiti. Bati pa se je, da vodstvo sekcije ne bo v prihodnje več zmoglo tako napornega dela, zato bo na občnem zboru nogometne sekcije potrebno zagotoviti nove delovne člane. HOM) n itDfr Se tri tekme pod mežakljo Jesenice, 7. decembra Po mednarodni tekmi, ki je bila v četrtek, so sledila sinoči še tri mednarodna prijateljska srečanja. Sinoči sta se pomerila prvak Jugoslavije in Avstrije — Jesenice : Innsbruck. Čeprav je bila igra v MLADOST OSVOJILA POKAL Bled, 7. decembra Na Bledu je bil danes rokometni turnir v počastitev Dneva JLA. Na turnirju, ki ga je priredil Planinac z Bleda, je zmagala kranjska Mladost, ki je v finalu premagala Storžič (Golnik) s 23:7 (10:3). S. L. Štiri srečanja — 2:2 V torek popoldne sta se na Je- prvih minutah enakovredna, so senicah že četrtič srečali, tudi to- gostje kmalu pokazali in uveljavili krat v počastitev Praznika republi- svoje znanje ter s precejšnjo pre- k6| šan0vski reprezentanci Kranja močjo na ledeni plošči in pred- in jesenic. V četrtem dvoboju na vsem po zaslugi Kanadčana Scho- 35 deskah, Je kranjskim šahistom leva zmagali z rezultatom 8:2 uspe]0 odločiti dvoboj s tesnim (2:0, 3:2, 3:0). Igra je bila dokaj rezultatom v svojo korist, osvojiti lepa in dinamična. Okoli 3000 gle- preh0dni pokal OO SZDL Kranj in dalcev je bilo z igro nadvse zado- jzenačiti dosedanje stanje dvobo- voljno. Srečanje sta dobro vodila jev na 2:2. Čeprav so Kranjčani sodnika Lombar in Kaltenekar. — na prvih desetih deskah občutno Edina dva zadetka za domače pa zgubili s 6,5:3,5, so na ostalih de- sta dosegla mladinca Smolej in s,kah nabrali toliko točk, da je bil Tišlar. končen rezultat 18:17 v njihovo Pred več kot tisoč gledalci pa so korist. FaBo danes popoldne najprej Jesenice C premagale KAC B (Avstrija) s 3:2 (1:1, 0:0, 2:1), nato pa Jesenice B Weitz (Avstr.) s 3:1 (2:1, 0:0, 1:0). ZAHVALA ZA DECEMBER PRVAKA BUKOVAC IN ČOPIČ V četrtek, 4. decembra je bil ▼ prostorih SD Kranj redni mesečni brzoturnir za december. Udeležba tokrat ni bila tako številna kakor prejšnje mesece. V finalu sta si prvo mesto razdelila prvokategor-nika Bukovac in Čopič s 4,5 točke, Ob smrti ljubega moža in dobrega očka ALOJZIJA JOCIFA se najtopleje zahvaljujemo za skrb sie