GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Vedno več kršitev pravic delavcev Zagotavljanje pravne pomoći je ena najpomembnejSih nalog, ki jo izvaja Območna organizacija ZSSS Domžale. Iz pregleda podatkov o števi-lu nasvetov in informacij, posredovanih mnenj in vlog, za-stopanj pred organi upravljanja in sodišći, ki ga je pripravila strokovna služba Območne organizacije ZSSS Domžale, je razvidno, da so se kršitve delavcev v letu 1996 precej povećale. Nakopićene težave v gospodarstvu in neurejen ter ne- učinkovit pravni sistem so pravo gojišče za kršitve delavčevih pravic. Pri ugotavljanju kršitev in reševa-nju je bilo ugolovljeno, da pri delo-dajalcih ne gre za nepoznavanje predpisov, temveč preprosto za to, da se delavca kot šibkejšo stranko v navezi kapital - delovna sila, zave-dajoč se večletnega zaoslanka pri reševanju delovnih s|X)rov na sodis-čih, lako ali drugače, direktno in us-trahovalno ali zahrbtno spravi ob delo ali pa vsaj prikrajša za del plače, nadomestila /a dopust ali za čas bolniške, za odpravnino, za jubilej-no ogrado. Priljubljen je ludi način razreševa-nja presežkov delavcev z napotit-vijo na delo (prerazporeditvijo) k drugemu delodajalcu - če se le da k majhni firmici, seveda brez mate-rialnih in socialnih zagotovil, ki jih bodo verjetno zagotovili pri novem delodajalcu. Do tu vse lepo in prav. A kaj, ko novi delodajalec na lepem zapre vrata in bankrotira. Za delavca pa se začne trnova pot uveljav-Ijanja pravic pred prislojnimi instilu-cijami. Pri delovanju na tem področju je značilno tuđi to, da delavci, zlasti iz manjših podjetij in zaposleni pri obrtnikih, zaradi strahu, da jim bo po šikanozni odločitvi prenehalo delo, če se bodo postavili za svoje pravice in zahtevali redno izplačilo plače oz. ćelo plače, ne vlagajo ugo-vorov. Za uveljavljanje svojih pravic in vlaganje tožb se odločijo sele po prenehanju delovnega razmerja. V preteklem letu je strokovna služba Območne organizacije ZSSS Domžale nudila pravno pomoć 520 delavcem. V tem podatku nišo upoštevani vsi nasveti in razgovori z delavci, osebno ali po telefonu. Strokovna služba je opravila 15 neposrednih zastopanj pred organi v podjetjih oz. zavodih. Pred sodiščem pa 253 (nišo upoštevani vsi primeri). Poleg tega je odvetnica zastopa-la 120 delavcev v 2 stečajnih po-stopkih, in sicer SGP DOMŽALE in Induplati Tekstil. (Nadaljevanje na 4. strani) 15. DRŽAVNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV NAŠA PESEM '97 Zlata plaketa mesta Maribor Domžalskemu komornemu zboru 19. in 20. aprila 1997 se je v Mariboru /bralo 28 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. V Unionski dvorani štajerske prestolnice je namreč potekalo jubilejno, 15. državno tekmovanje pevskih zborov z j naslovom Naša pesem 97. V trch kategorijah je tekmovalo 6 ženskih, 7 moških in 16 mešanih zasedb. Vsak zbor se je najprej predstavil z obvezno pesmijo, nato pa so sledile tri skladbe po lastnem izboru zbora ozi-roma zborovoclje, med njimi je bila tuđi priredba slovenske ljudske pesmi. (Nadaljevanje na strani 3) Zahvala Ob osvojit vi zlate plakete mesta Maribor se pevke in pevci Domžalskega komor-nega zbora in zboro-vodja Karei Leskovec zahvaljujemo g. Lojze-tu Slražarju, pivdse-dniku Zveze kulturnih organizM ij Domžale, Županji ge.Cveti Zalo-kar Oražem, predse-dniku Občinskega svela dr. Mihi Brejcu, so-rodnikom in vsem, ki ste nam ob tej prilož-nosti kakorkoli pomagali in izrekli čestitke. Dr. Franc Rode, naclškof in metropolit Rodica je rodila dušnega pastirja, ki verno ljudstvo povezuje, navdušuje in pomirja. FRANCE CERAR Burgar Špela (NTS-Edigs Mengeš) državna prvakinja v konkurenti mlajsih iićenk posamezno v nami-znem tenisu (Foto Janez Stibrič) ARBORETUM V VOLČJEM POTOKU Na razstavi tulipanov se je zelo uspešno predstavila občina Lukovica V ponedeljek, 5. maja 1997, se je končala že tradicionalna razstava cvetja v Arbotetumu v Volčjem Potoku. Vendar z občutno svežino, ki jo je prinesla Holandska vns in pa predsta-vitvijo pet ih občin, med katerimi je naša zasedla vidnejšo vlogo. Ko si od glavnega vhoda s pogledom na levo proti Holandski vaši zagledal stojnici in šotore, je pogled gotovo obstal na zadnjem, to je lukovškem sotoru, kajti vedno je bil obiskan z gručo radove-dnežev, ki so opazili, kaj se dela in »degustira«. Ambasadorke turizma obrti, ročnih del in pa vsega v Črnem grabnu so bi- Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da tanko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. le tuđi lokral, (kol tuđi že dostikrat prej) ženske iz Krašnje in njene okolice pod vodstvom ga. Vere Beguš. (Nadaljevanje na strani 13) Mnogo laže verjamemo v bogove, ki smo si jih ustvarili, če lahko druge prepričamo o m njihovem i obstoju. ANTHONV DE MELLO: PTIČJA PESEM Milan Flerin Vsestransko bogato in pisano ter delavno življenje Domžalčana profesor-ja Milana Flerina je dobilo svoj epilog. Na slav-nostni seji Občinskega sveta obćine Domžale, ki je bila 16. aprila 1997 v Viteški dvorani Biofehniš-ke fakultete v Grobijah, je posta I ČA ST NI obćan mesta Domžale. To je lepo, predvsem pa prav. Res priden ćlovek ne dela le zase, za svojo družino in preživetje, temveč po pesni-ku Simonu Gregorčiču - KAR MORE, MOŽ STORIJI JE DOLŽAN. Tak je bil in je naS slavljenec prof. Flerin. In to v času, v katerem je vse preveč takih, ki pravijo: »Le kaj me brigajo drugi in vse javne za-deve; naj se z njimi ukvarja, kdor se hoče in ima čas. Drugačno, predvsem bolj bogato in vsestransko pa je bilo življenje prof. Milana Flerina, zato sva ga podpisana po velikem dogodku obiska-la na njegovem domu in ga poprosila za pogovor. Starejši bralci Slamnika našega slavljenca že dobro potajo, saj je bil dolga leta tuđi urednik časopisa Občinski poročevalec, ki je bil predho-cJnik današnjega Slamnika. Predvsem zaradi mlajših bral-cev pa ga vse eno na kratko predstavlja va. Rojen je bil leta 1915 v Domžalah, kjer je tuđi prebil skoraj ves svoj čas. Tu je ho-dil v osnovno solo, gimnazijo je končal z maturo leta 1935 v Ljubljani. Nato pa se je vpisal na Filozofsko fakul-teto, študiral je zgodovino in geografijo, diplomiral v začetku 1941. leta. Nato pa je stekel naš pogovor. Od kdaj so Flerini v Domžalah in kaj so bili? Flerini so bili kmetje, neka-teri tuđi obrtniki, so stara domžalska rodbina, v matičnih knjigah jih najdemo že okrog leta 1680. Takrat so se moji predniki pisali še Florin. Zaupajte nama kak po-datek iz otroških let, profesor Flerin. Že v predsolski dobi sem bil član domžalskega »sokola« in bil s tem deležen sokolske, t. j. liberalne vzgoje. Pri Sokolu sem sodeloval vse do leta 1941. (Nadaljevanje na strani 3) ;' MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Sprejet letošnji proračun Občine Domžale V skladu s programom dela Občinskega sveta Občine Domžale so se ćlani Obćinskega sveta se-stali na svoji 28. seji v tem mandatu dne 23. aprila 1997 Pred sejo je predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc sklical sejo kolegija Občinskega sveta, kjer so prisotni obravnavali posamezne točke dnevnega reda seje in pregledali gradivo, največ pozornosti pa so namenili predlogu proračuna Občine Domžale za leto 1997 Nedvomno osrednja točka dnevnega reda, ki je razpravljalcem na seji Občinskega sveta vzela polovico časa, kolikor je trajala seja, je bila obravna-va in sprejem proračuna Občine Domžale za leto 1997 in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1997 Proračun so letos prvič sprejemali po novih določilih Poslovnika Občinskega sveta, ki je predvsem spreme-nil roke priprave proračuna za drugo obravnavo in roke za oddajo amandmajev na predlog proračuna. Po prvi obravnavi proračuna na seji Občinskega sveta meseca januarja 1997 je bil predlog proračuna posredovan v javno obravnavo, na njem so bile podane številne pripombe in stališča; predlagatelj proračuna (ob-činska uprava) jih je proućil in v ve-čini upošteval. Proračun je bil v drugo obravnavo posredovan članom Občinskega sveta že 25 dni pred sejo Obćinskega sveta, amandmaje na predlog pa so lahko vlagali do 15 dni pred sejo Občinskega sveta. Po tem roku so amandmaje vlagali lahko le Akti, ki jih je Občinski svet Občine Domžale sprejel na svoji 28. seji 23. aprila 1997 1. Proračun Občine Domžale za leto 1997 in Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 1997 2. Finančni nacrt Sklada stavbnih zemljišč nove Občine Domžale za leto 1997 3. Odlok o občinskih upravnih taksah 4. Odlok o spremembi Odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju grad-benih del na območju občine Domžale 5. Sklep o sprejemu Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil v prvi obravnavi 6. Sklep o sprejemu Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fa-sad na območju Občine Domžale v prvi obravnavi 7. Sklep o sprejemu osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostor-skih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1997. za območje šoie Dragomelj 8. Sklep o sprejemu poročila o poslovanju glasila »Slamnik« za leto 1996 9. Sklep o določitvi povprečne gradbene cene za leto 1997 na obmoćju občine Domžale 10. Sklep o nadaljevanju izvedbe projekta plinifikacije Občine Domžale Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/ 86 in Ur. list RS, štev. 26/90), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS, štev. 14/85) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95 in 21/95) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 28. seji dne 23. 4. 1997 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-2000, DOPOLNJENEGA 1988, IN PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-1990, OBOJE DOPOLNITEV 1997, ZA OBMOČJE SOLE DRAGOMELJ Občinski svet sprejema predloženi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1997, za območje sole Dragomelj v prvi obravnavi in ga posije v 30-dnevno javno razgmitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale v II. nadstropju in Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata med javno razgrnitvijo, vodi jo pristojni oddelek občinske uprave. Knjiga pripomb bo v prostorih Urada Županje. Obvestilo o javni razgrnitvi in obravnavi se z enim izvodom gradiva dostavi Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata. OBČINA DOMŽALE Občinski svet PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Miha BREJC, l.r. se Županja, Odbor za finance in skupina najmanj petih članov Obćinskega sveta, vendar le do začetka obrav-nave proračuna. Tako je bilo skupno vloženih dvajset amandmajev, največ s strani strank SDS in SKD (sku-paj 12). Po predstavi predloga proračuna in razpravi o proračunu v celo-ti, o katerem je predhodno pred sejo Občinskega sveta razpravljal tuđi matični Odbor za finance in zavzel stališča do posameznih amandmajev, so ćlani Občinskega sveta razpravlja-li in glasovali o posameznih amand-majih. Na osnovi obrazložitev oz. stališć obćinske uprave do amandmajev je bilo osern amandmajev pred glasovanjem umaknjenih, eden ni bil sprejet, enajst pa so jih člani Obćinskega sveta sprejeli. S sprejeti-mi amandmaji so se tabornikom in skavtom zagotovila sredstva v visini 1,2 mio SIT za opremo tabornih pro-storov, prvim v Radencih ob Kolpi, drugim v kraju Nomenj pri Bohinju. Sredstva za kritje teh postavk so se zagotovila s povećanjem postavke posojil za kritje primanjkljaja. Zaradi jesenskih volitev v Državni svet in za predsednika republike ter s tem za zagotovitev boljše obveščnosti javnosti se je dvignila postavka prihod-ki glasila Slamnik za 1 mio SIT. Za enak znesek so se dvignila tuđi sredstva, namenjena obnovi opreme in vzdrževanju kulturnih domov. Pet amandmajev je bilo sprejetih na podroćju komuna Ino-cestno-ener-getskega dela proračuna. Dva mio SIT so z amandmajem zagotovili tuđi za popravilo župnijske cerkve in kapele na Goričici v Domžalah v okviru postavke Ohranjanje kulturne dedišćine, katera sredstva se zagoto-vijo s povećanjem postavke posojila za kritje proraćunskega primanjklja- ja. S sprejetim proračunom Občine Domžale za leto 1997 naj bi predviđeni prihodki proračuna za leto 1997 znašali nekaj ćez dve milijardi dve-sto milijonov tolarjev. V drugi obravnavi so člani Občinskega sveta obravnavali tuđi finanć-ni nacrt Sklada stavbnih zemljišć nove Občine Domžale za leto 1997 Člani Občinskega sveta so predlagani finančni nacrt sklada, ki ga je predhodno sprejel tuđi Upravni odbor sklada, sprejeli. Po finanćnem nacrtu naj bi prihodki sklada znašali 262. 250. 000 SIT, prav toliko naj bi znašali tuđi odhodki. Pri glasovanju o dnevnem redu na začetku seje Občinskega sveta so člani Občinskega sveta na dnevni red seje na predlog Županje uvrstili tuđi točko, za katero so gradivo pre-jeli na sami seji, in sicer osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroćnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjena 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana Obćine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1997, za območje sole Dragomelj. Predlagani akt je potreben, saj se je z umestitvijo trase avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica v prostor pokazala nujna potreba po pre-selitvi obstoječe sole med Dragom-Ijem in Pšato na novo, primernejšo lokacijo. S sklepom se osnutek odloka posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale v II. nadstropju in v KS Dragomelj Pšata. )avna obravnava bo v prostorih KS Dragomelj-Pšata med javno razgrnitvijo, vodi pa jo pristoj- ni Oddelek občinske uprave. Knjiga pripomb bo v prostorih Urada Županje. V nadaljevanju so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o občinskih upravnih taksah, ki določa, da se na območju občine Domžale za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih obćine plaćujejo upravne takse (za vloge, potrdila, odločbe, pritožbe in ostale spise). Člani Občinskega sveta so sprejeli tuđi ()dlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za doloćanje plaćil v prvi obravnavi. Namen pred-laganega odloka je v uvedbi in organiziranju pomoći na domu kot oblike sodalnovarstvene pomoči obča-nom. Po odloku naj bi pomoć na domu obsegalo socialno oskrbo up-ravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko sodal-na oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialni servis naj bi po odloku obsegal pomoć pri hišnih ali drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoć potrebna za vključitev osebe v vsak-danje osebe. Razpravljalci so vsebino odloka soglasno podprli, saj menijo, da ga občani potrebujemo. Na osnovi Odloka o zunanjem vi-dezu v občini Domžale in na osnovi pobude člana Obćinskega sveta g. laneza Cerarja je občinska uprava pripravila Pravilnik o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju občine Domžale v prvi obravnavi. Bistvo predlaganega odloka je v zagotovitvi boljše urejenosti in zu-nanjega videza naselij in posameznih objektov. Pravilnik določa pogoje in stavil poročilo o poslovanju glasila Slamnik za leto 1996, iz njega je razvidno, da je uredništvo dobro poslovalo, saj med drugim ni porabilo vseh sredstev, namenjenih v planu proračuna za leto 1996. S sklepom so člani Občinskega sveta določili tuđi povprečno grad-beno ceno za leto 1997 na območju obćine Domžale. Na koncu seje so se člani Občinskega sveta seznanili še s predinve-sticijskim programom plinifikacije občine Domžale, ki ga je pripravilo podjetje IMP d. d. Ljubljana. Program vsebuje ključne podatke glede fi-nanćne vrednosti, obsega, faznosti ler tehnoloških rešitev projekta. Program je predhodno že večkrat ob-ravnaval tuđi Odbor za gospodarske javne službe in komisija za plini-fikacijo. Program ugolavlja, da je večja smiselnost in ustreznost izvedbe projekta s koncesionarjem, kar skrajša celotni rok izvedbe, povzro-či pocenitev, predvsem pa postavi obćino v nadzorstveno vlogo. Po razpravi so člani Obćinskega sveta sprejeli sklep, naj vsi nadaljnji po-stopki za priprave izvedbe projekta plinifikacije potekajo v smeti konce-sijske oddaje del izbranemu izvajal-cu. Do. naslednje seje Občinskega sveta mora Oddelek za gospodarske javne službe predložiti mrežni plan vseh potrebnih aktivnosti in no-silcev teh aktivnosti za realizacijo vseh nalog, vezanih do podpisa kon-cesijske pogodbe in za eno od na-slednjih sej pripraviti odlok, ki bo urejal področje plinifikacije v občini Domžale. V nadaljnji pripravi plinifikacije in v pripravi odloka, ki bo urejal podroćje plinifikacije v občini Domžale, mora predlagatelj enako- postopke za dodeljevanje posojil /a kreditiranje obnove fasad na območju občine Domžale ali subvencioniranje obrestne mere in način dolo-čitve prednostnih objektov, katerih obnova fasad se kreditira na podlagi tega pravilnika. Člani Občinskega sveta so ocenili, da je predlog pravilnika primeren za nadaljnjo obravnavo ob upoštevanju nekaterih pripomb, izrečenih na seji Občinskega sveta. Gospod Bogdan Osolin je kot odgovorni urednik glasila Slamnik pred- pravno upoštevati projekt dovoda plina v Trzin. Projekt plinifikacije Tr-zina z zemeljskim plinom je potrebno oblikovati lako, da bo že v prvi fazi omogočeno napajanje z zemeljskim plinom in ne već z uparjenim butan-propanom, in da bo Trzin vključen v skupni sistem. Naslednja seja Obćinskega sveta bo predvidoma prvo sredo v rnese-cu juniju. LOVRO LONČAR Foto: B. OSOLIN Zadnja točka Roman Kurmanšek, Martina Urbanija in Maj-da Pućnik-Rudl, vsi svctniki Socialdemokratske stranke, so v imenu svetniške skupine SDS ugo-tovili, da je v neposredni blizini občine Domžale (na hribu nad Belinko) nameščen nov moćnejši radarski sistem, ki je bil namenjen Menini planini. Zato sprašujejo Županjo, ali je obćina Domžale seznanjena z delovanjem tega objekta, kajti z ozirom na velik domet delovanja radarskega sistema se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za zdravje ljudi in okolice. Bogdan Osolin, svelnik Slovenskih kršćanskih denvikratov, je na Županjo naslovi/ sledeče vprašanje; » V nedeljo, 20. aprila 199Jje bil na slavnostnem obisku v občini Domžale novi slovenski nadškof in metropoli! gosfx>d dr. France Rode.V imenu občine Domžale mu je pred njegovo rojstno hišo izrekla nekaj besed »ponosa« tuđi ga. Županja. Zanima me, zakaj ob tem pomemhnem dogodku za našo obćino nišo bili navzoči tuđi drugi vidni predstavnik!, npr. g. dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta, ali podžupan, g. Matjaž Vovk.« Tone Peršak, svetnik Demokratske stranke, je v svoji pobudi najprej obrazložil, da so tuđi oni organizirali akcijo čišćenja in pri tem marsikaj opazili. Zato predlaga, da bi zlasti v tistih naseljih, ki so nova, v katerih se še gradi ali dograjuje hiše, nacrtno postavili velike zabojnike v dogovoru s krajevnimi sku-pnostmi, zato da bi Ijudje, ki gradijo, imeli kam odlagati gradbene odpadke. Gradbeni odpadki so eni izmed najvećjih problemov, saj se odvažajo v jarke, potoke, gozdove. S postavitvijo zabojnikov bi gotovo resili del problema. Franci Gerbec, svetnik Združene liste s(x:ialnih demokratov, je dal pobudo, da se zadolži Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da za prihodnjo sejo Obćinskega sveta odgovori, na kak-šen način in kdajnamerava realizirati predlog, da se zagotovi, da priđe en predstavnik stranke ZLSD v Uredniški odbor glasila »Slamnik«, ker stranka ZLSD nima svojega predstavnika v uredništvu. Vprašanja in pobude z zadnje točke seje Obćinskega sveta Domžale pripravil JANEZ STIBRIČ Druga plat zadnje točke V vsaki številki SLAMNIK-a lahko na drugi strani preberete zelo zanimivo rubriko, katero naj-brž prebere većina hralcev. To je ZADNJA TOČKA, v kalcri vestni hralci najdejo najzanimivejša vprašanja, predloge in pobude, ki jih svetnice in svetniki postavljajo na sejah Ohčinskega sveta ohčine Domžale. Vcsten zapisovalec teh je g. fanez Stibrič, danes pa obraćamo drugo plat te rubrike in predstavljamo tuđi nekatere odgovore na vprašanja, predloge in pobude. Tako je bil na pobudo g. Jurija Berlota (SIS) v zvezi s proućitvijo možnosti, kako izrabiti prostore v stari knjižnici za dejavnost Centra za socialno delo Domžale, že sestanek predstavnikov POLITIČNIH STRANK, CENTRA ZA SOCIALNO DELO, MINISTRSTVA ZA SOCIALO, SINDIKAIA, ŠTUDF NTSKICA SERVISA IN UPRAVE OBČINE DOMŽALE; načeloma je bil sprejet dogovor, da je možno reševanje prostor-ske problematike Centra za socialno delo s preselitvijo političnih strak v prostore na Kolodvorski ulici. Na vprasanje istega svetnika v zvezi z uvedbo tehnične gimnazije v Višjo solo - Irgovsko akademijo, pa je ga. Irena Cričar, načelnica Oddelka za družbenv dejavnosti odgovorila, da Občinska uprava vodi intenzivne aktivnosti v zvezi z uvajanjem višješolskega Studija in tehnične gimnazije. V letu l')'X> sta bila organizirana dva sestanka na Ministrstvu za šolstvo in šport, sodelujemo pa tuđi s srednjo solo pri ustre-znih širših aktivnost ih (pogovori s trgovskimi orgiinizadjami). Posebej pa je poudarila, da je nosilec aktivnosti šola oziroma njeno vodstvo in da obćina lahko pomaga le na posebno pobudo sole. Konkreten je tuđi odgovor na pobudo svetnice Majdc Pućnik Rudi (v imenu svetniške skupine SDS), ki zajema problematiko vrtcev. Občinska uprava se v celoti strinja z njeno pobudo, zato se že v letošnjem letu povečujejo v obsegu finanćnih možnosli prostorske možnosti v WZ Domžale, ob tem pa je na osnovi analize območje Radomclj v planu obravnavano prvenstveno. V letošnjem letu bo obnovljen vrtec Količevo; pri tem bo zaradi spremenjenih normativov pridobljen dodaten oddelek. Nadalje bo dokončan vrtec Karifas, kjer bodo tuđi povećali zmogljivosti. Ob nadomestni gradnji sole v Dragomlju bodo zgradili 2 oddelka za izvajanje programa otroškega varstva. Obćina pa lx> dolžna spoš-tova ti veljavne zakone glede zmanjšanja oddelkov. V letošnjem letu borno ponovno razpisali koncesije na področju otroškega varstva. Na pobudo svetnika Toneta Dragarja (v imenu svetniške skupine LDS) bodo na seji Ohčinskega sveta obravnavali kot posebno točko »Informacija o organizaciji počitnikovanja domžalskih otrok v počit-niškem domu na Krku«. Na vprasanje svetnika Bogdana Osolina (SKD), kdaj homo v občini Domžale izkoristili zakonodajno možnost, da se organizira nova oblika vzgojnovarslvenega zavoda z već vzgojno-varstvenimi zavodi (z manj oddelki), pa je bil podan naslednji odgovor: »Občinski svet Občine Domžale je v prvem branju že obravnaval Odloka o ustanovitvi dveh javnih zavodov na področju otroškega varstva. V občini Domžale si želimo organizirati predšolsko vzgojo po veljavni zakonodaji ob tem pa je nedorečena delitvena bilanca ključen problem. Strokovne službe; se srečujejo s težavami nezakonitega poslovanja javnega zavoda, saj Svet WZ Domžale ni zakonit, ker k spremembi Odloka nismo pridobili soglasja Občine Mengeš. V strokovnih službah si prizadevamo skupaj z drugimi občinami zadevo urejati ko, da bi občine dosegle soglasje o izvrševanju ustanoviteljskih pravic po sedežnem principu.« Tuđi ta odgovor je pripravila ga. Irena Gričar. y 2 Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN ČASTNI OBČAN OBČINE DOMŽALE Milan Flerin (Nadaljevanje s prve strani) Kako je bilo v letih, ko ste hodili v osnovno solo in naprej. Ste se radi učili? V osnovni Soli sem bil dober uče-nec. Imel sem same enojke. V srednji Soli pa sem bil povprećen. Po srednji Soli sem hotel Studirati agronomijo v Zagrebu, pa zaradi sodelovanja v naprednih organizacijah nisem dobil Stipendije. Kot Student sem se vkljudl v akademska združenja in Studentske organizacije, na fakulteti sem bil ne-kaj let predsednik kluba zgodovinar-jev in geografov. Po petih letih sem di-plomiral. Ali ste se v tistem času ukvarjali Se s čim drugim? Kot Student sem vodil nogometni klub DISK, bil kapetan moStva in tajnik druStva, v katerem sta bili uspeS-ni tuđi kolesarska in atletska sekcija, vodil pa sem tuđi cJomžalsko skavtsko organizacijo. Kje in kaj je bila vaSa prva služba in koliko let je trajala? Meci okupac ijo sem opravljal razna upravna cJela in bil aktivist NOB. Ta-koj po vojni pa sem bil imenovan za delegata na meSčanski Soli v Domža-lah, kamor sem priSel iz Štaba za repa-triacijo. Moja naloga je bila organizirati Solstvo na drugi stopnji, to je na girnnazijskem nivoju. Domžalčani in okoliSki prebi-valci Vas najbolj poznajo kot nji-hovega ravnatelja. Meniva, da ste svoje pedagoško delo opravljali učinkovito, prijazno in z Ijubezni-jo. Le v času od 1945 do 1947 nisem bil ravnatelj. Delo ravnatelja sem opravljal s krajSo prekinitvijo celih 31 let. 2e na začetku sem aktivno posegel v dužbeno dogajanje v Domžalah. Šo-la je hitro postala srediSče vsega druž-benega življenja, začeli smo ustanav-Ijati druStva, ki so med vojno prene-hala z delom in tuđi druga, za katere se je pokazal interes. Naj jih samo ne-kaj naStejem: fizkulturno, nogometno, košarkarsko, planinsko, Šahovsko, tabornike, radio klub, avto-moto društvo. Šolska telovadnica, edina v Domžalah, je bila srediSće vsega Sportne-ga življenja. Vsi so jo uporabljali brez-plačno. Na Soli smo ustanovili ljudsko uni-verzo, začeli smo s tečaji tujih jezikov, na Soli je delovala oficirska Sola, osnovna Sola za odrasle. Vse je nastalo na Soli, njeni učitelji so bili pri tem po-membni iniciatorji, pravi oralci ledine. Verjetno ste sodelovali pri Dom-zalcu, katerega ena številka je iz-Sla leta 1958? Domžalec je prvič izSel že leta 1925, ob proglasitvi Domžal za trg. Kasneje je izSlo Se nekaj Stevilk, leta 1958 pa sem uredil tisto Stevilko Domžalca, s katerim smo seznanili brake s prvo COSPODARSKO RAZ-STAVC), ki so jo domžalski obrtniki pripravili na naSi Soli in je bila začetek novega razvoja obrtništva v Domžalah. Leta 1962 ste bili imenovani za urednika Občinskega poročeval-ca. Ali bi lahko rekli, kako se je ta časopis rodil? Čut Na se je velika potreba po razvoju obrtništva, ki je bilo do takrat zapostavljeno. Zato smo se v Zavodu za gospodarsko propagando skupaj s SZDL odločili za ustanovitev časopisa, ki bi propagiral, promoviral in spodbujal obrtništvo oziroma gospodarstvo na Domžalskem. Bil je med prvimi lokalnimi časopisi v Sloveniji. Izdajateljica je postala takratna SZDL. Ste bili pri urejanju popolnoma samostojni, ali pa ste, nasprotno, imeli kontrolo oziroma cenzorja? Velikih posegov v samostojnost urednika in uredniSkega odbora ni bilo že zaradi tega, ker so v njem sodelovali vsi vodilni funkcionarji oblast-nih, družbenopolitičnih organizacij v občini. Pri urejanju sem bil samosto-jen, vendar je bila avtocenzura vedno prisotna. Eno je urediti eno stevilko časopisa, nekaj povsem drugega pa je urejevati časopis, ki redno iznaja. Spet eno je skupaj spraviti »mate-rial«, to je rokopis, drugo je razvr-stitev in ureditev časopisa, tretje pa je delo s tiskamo. KakSno je bilo Vaše delo? To delo me je zelo veselilo, užival sem v njem. To je bilo večinoma noč-no delo. Bil sem glavni, odgovorni, lektor in korektor, pisec člankov, organizator distribucije in Se kaj. PiSočih ljudi, ki bi lahko ali hoteli sodelovati pri časopisu, je bilo zelo malo, na po-moč so mi največkrat priskočili učitelji, ki so bili najzvestejSi dopisniki, kro-nisti, pa tuđi organizatorji pri njegovi prodaji. Pri delu mi je pomagala le strojepiska iz Zavoda za gospodarsko dejavnost. Deset let sem urednikoval, do 1972. leta. Gospod Milan Flerin, kako ste bili Se povezani s Solstvom v ne-kdanji občini Domžale? Začelo se je s Solo učencev v gospodarstvu raznih strok. Vajensko Solo sem vodil od leta 1947 do izgradnje novega Solskega poslopja, to je do konca leta 1963. Bil sem član Sveta ViSje gospodinjske Sole v Crobljah ob njenem nastajanju in prvi predavatelj zgodovine in zemljepisa (1961). Leta 1955 sem bil ustanovitelj večerne Ekonomske srednje Sole in kasneje redne samostojne ESŠ v Domžalah. Predse-dnikoval sem Izobraževalni skupnosti Domžale, aktivu ravnateljem in Skladu za izgradnjo Solske mreže v domžalski občini. S 1. 9. 1977, ko sem prene-hal biti ravnatelj I. osnovne Sole v Domžalah, sem se zaposlil kot samostojni svetovalec na RepubliSkem ko-miteju za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani (za osnovno Solo), pa vse do upokojitve leta 1980. 5 častnim občanom naše občine sva z g\ Cerarjem še dćlgo klepetala. Z njegovimi besedami bi lahko zapol-nila še veliko časopisnega prostora v Slamniku, vendar sva oba začutila tisto pravo skromnost, ki odlikuje velike ljudi našega prostora in časa. Gospod prof. Milan Flerin zagotovo sodi mednje. Ne, nisva mu pozabila čestitati ne za visoko občinsko priznanje in ne za čast, da sva se smela pogo-varjati z njim za naš Slamnik. Še en-krat hvala. Morda še to: nekateri bralci bodo verjetno sklepali, da je imenovanje g. M. Flerina nekakšna tiha (leva) rehabilitacija na manj znane dogodke iz njegovega življenja v 70. letih. BOGDAN OSOLIN 15. DRŽAVNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV NAŠA PESEM '97 Zlata plaketa mesta Maribor Domžalskemu komornemu zboru (Nadaljevanje s prve strani) Tako smo lahko sliSali Široko paleto evropskih in domačih skladateljev. Zahteven, več ali manj dobro izbran in izveden program večine nastopajo-čih zborov, je zbudil prepričanje, da je bil nivo zborovskega petja na tekmo-vanju na najvisji stopnji dosedaj. Motivu NaSe pesmi, Mušica noster amor, je sledil tuđi Domžalski komorni zbor, ko se je pod vodstvom zbo-rovodje Karla Leskovca ponovno udeležil državnega tekmovanja. Na-stopili smo v kategoriji meSanih pev-skih zborov, ki je bila tuđi najmočnej-Sa skupina, saj so v njej tekmovali sko-raj vsi najpomembnejSi slovenski zbori. Zaradi Stevine udeležbe zborov so to kategorijo razdelili na dva dela. Prvi koncert meSanih zborov je bil v sobo-to ob 19.30, drugi pa v nedeljo ob 15. uri. Žreb je določil, da Domžalski komorni zbor nastopi kot prvi. Z obvezno pesmijo, Tihi gaj Lojzeta Lebiča, smo se predstavili najprej, nato pa je sledila skladba UroSa Kreka na bese-dilo Lojzeta Udovica z naslovom Čelo in zarja ter 2. in 3. skladba Jeana Francoixa na besedilo Paula Valeriva, Gintice de Colonne (Pesem stebrov) in Le Svlphe (Vila). Svoj nastop smo zaključili z Meglico, ljudsko pesmijo z Blecia, v priredbi Oskarja Deva. Publika je do zadnjega kotička napolnila koncert no dvorano in nas toplo spre-jela. Svoje posebno zadovoljstvo in navduSenje nad izvedbama franco- skih skladb pa je pokazala z izje-mnim aplavzom, ki je pomembna nagrada nastopajočim. Večerni koncert so nato nadaljevali Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka, kranjski De profundis z zborovodkinjo Branko Potočnik, MeSani pevski zbor Viva, Brezice, pod vodstvom Simone Rožman, Akademski pevski zbor Celje z zborovodkinjo Šonjo Čendak Pavlič, MeSani zbor Obala, Koper, z zborovodjem VValterjem Lo Nigro, MeSani pevski zbor Pornlad, Novo mesto, z zborovodkinjo lozico Prus in MeSani komorni zbor Emanuel, Celje, z zborovodkinjo Bernardo Klink. Nastop vsa-kega zbora je ocenila žirija v sestavi: lernej Habjanič, Stane Jurgec, Danica Pirečnik, Igor Švara, predsedoval pa ji je dirigent Marko Munih. Ob koncu vsakega koncerta so slo-vesno razglasili rezultate in podelili plakete, nagrade in priznanja za sode-lovanje. Bronasto plaketo so podelili zborom, ki so dosegli več kot 70 točk, srebrno tištim, ki so dosegli več kot 80 točk, zlato plakefo mesta Maribor pa so prejeli zbori z več kot 90 zbranimi točkami. Mednje se je s 93,3 točka-mi uvrstil tuđi Domžalski komorni zbor; z osvojitvijo zlate plakete mesta Maribor je potrdil, da spada v vrh slovenskega zborovskega petja in s tem uspehom nadgradil ter zazna-moval praznovanje 10-letnice svojega delovanja. POLONA GORŠE Zakaj človek potrebuje nedeljo? Še pred nekaj desetletji se ne bi upal nihče postavljati pod vprašaj nedelje in ne-deljskega počitka. Sedaj pa je ćelo evropsko sodišće na temelju neke tožbe razsodi-lo, da nedelje ni treba imeti za kakšen poseben dan v te-dnu. V evropskih državah je stišati vse glasnejše zahteve trgovcev, daJbi morale biti trgovine odprte tuđi ob nede-Ijah. Kaj se dogaja z nedeljo? Ali jo res počasi izgubljamo? Ali se zavedamo, kaj bi z nedeljo izgubili? Sociologi ugotavljajo, da živimo v družbi neštetih možnosti in izbir, v t. i. »multiopcijski« družbi. V vsaki stvari, tuđi če gre le za nakup čevljev, smo prisiljeni izbirati med sto in sto mož-nostmi. To se nanaša tuđi na ve-rovanje in prepričanje. Vse več je informacij in vse manj jasnih navđdil za ravnanje. Kaj naj počnem z vsemi temi informa-cijami? V knjižnici stojiš pred policami, polnimi knjig o sve-tovnih verstvih, a ko si pred vpraSanjem: kaj naj storim? kaj je prav in kaj narobe? kam naj se obrnem?, sem nenadoma povsem sam s svojo odloćitvijo. Tuđi glede tega, kako naj bi oblikovali praznovanje nedelje, stojimo pred neštetimi mož-nostmi in predlogi, ki le poveču-jejo stisko odločanja. Nedelja je za človeka Nedelja je najprej čas, ko se človek zave, kob je, zave se svoje človečnosti. V tem se ravno razlikuje od živali. Do vsakdanji-ka zavzame neko razdaljo. Pre-misli teden, ki je za njim in te-den, ki ga caka. Nedelja pomeni ustavitev, umirite, počitek. To ima tuđi ekoloSke posledice: počitek za človeka je vedno pomenil tuđi počitek za živali in naravo sploh. Danes smo priče never-jetni naglici življenja. Sociologi govorijo o paničnem gibanju in potovanju, o neomejeni giblji-vosti, ki vse in vsakogar vleče v vse hitrejši vrtinec gibanja. Ljud-je že trpijo od t. i. »navzočnost-ne psihoze«, to je bolestne potrebe biti pri vsem zraven, vse videti, vse doživeti, »da mi ja nič ne uide, da ničesar ne zamu-dim«. Tako smo v nesmiselnem položaju, ko je tuđi prosti čas zaznamovan in obremenjen z naglico in stresom. Povabilo na kulturno prireditev ob dnevu državnosti Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale bo v sodelovanju z Občino Domžale pripravilo že 35. kulturno zgodovinsko prireditev gftam 3Ral)bar ________j Tako kotže nekaj let, botudi leto&ija predstava v dolini pod Jamarskim domom in gradom Krumperk na Gorjuši na večer pred slovenskim državnim praznikom 24. jumja. 0b 20. uri bo pri Jamarskem domu koncert Godbe na pihala Domžale. Predstava se bo začela ob prvem mraku. Organizatorji obljubljajo. da bo ob prijetn, glasb, nastopu konjenikov in igralcev ob umetni svetlobi reflektorjev prijetna dolina spet oživela. Po predstavi bo v pocastitev državnega praznika velik ognjemet, nato pa borno skupaj zakurili še kres. Vstopnine ne bo. ______________________VablJenil 1593- 1997 Marsikdo si bo priznal, da je njegov konec tedna poln stresa. Med tednom ga obremenjuje delo ali je ćelo obseden in zas-vojen z delom (»vvorkacholic«, pravijo Angleži), ob koncu tedna pa je postavljen pred nov stres, pred mnoštvo možnosti in izbir. Iz tega izvirajo nove oblike bolezni in napadalnosti (ag-resij), ki izbruhnejo zlasti ob koncu tedna. Koliko je družin, ki bi o tem lahko povedale dol-go zgodbo! Tej miselnosti je težko uiti. Kdo si upa v ponedeljek reći v službi: »Včeraj sem si vzel prosto, prebral sem knjigo, poslušal sem glasbo, ves dan preživel v molku, meditiral, molil...« Kma-lu ga bodo imeli za zapečkarja. Šteje samo, če kdo pripovedu-je, kaj vse je doživel, kje vse je bil in koliko kilometrov je pre-vozil. Nedelja dovaja duhovni kisik in povezuje ljudi Čudno se sliši, a je vendar res: Nedelja zahteva tuđi določeno odpoved, askezo, če naj bo pol-na in dozi veta. Pred vsem odpoved hrupu, ki ga povzroča-ta radio in televizija. Romano Guardini je že pred petdeseti-mi leti govoril o diktaturi hrupa. Mišljen je predvsem duhovni hrup, poplava in zmešnjava duhovnih vtisov. Izginevanje mol-ka je kot pomanjkanje kisika za dihanje. Zaradi te preobilice vtisov in hrupa se v Ijudeh znova prebuja lakota po religioznosti. V zahodnem svetu smo priče izrednemu duhovnemu iskanju: Ijudje oblegajo samostane, v njih iščejo tišino in zbranost, množično obiskuje-jo duhovna srečanja in tećaje. Tehnična družba, v kateri šte-jeta le koristnost in produktivnost, je prinesla izgubo mnogih vrednot, zlasti duhovnosti in zbranosti. Včasih slišimo pomislek glede tega, ali sploh potrebujemo sku-pen prost dan v tednu. Glavno je, pravijo, da si človek vzame v tednu en dan zase. Nekemu bi morda bolj ustrezal kakšen drugi dan, zakaj ravno nedelja? S takšno poljubnostjo bi od-krepili ravno to, ćemur smo na žalost že priče: popolni indivi-dualizem in s tem popolno osa-mitev. Nedelja ima namreč tuđi povezovalno vlogo. Omogoća nam, da se zavemo medseboj-nih družinskih in prijateljskih vezi, se posvetimo družini in kro-gu prijateljev. Psihologi ugotavljajo, da dejavnost i v skupnosti prinašajo veliko večje zadovoljstvo kot pa čisto zasebni »konjički«. Prosti čas velja za čas ustvar-jalnosti. Raziskave so pokazale, da so velika odkritja in ideje vedno sad prostega časa, umirje-nosti. Velikih izumov in umetnin ni nikoli radila naglica, ampak miren prosti čas. Kultura praznovanja nedelje Vsako praznovanje zahteva neko obrednost ali kult. Brez kulta ni kulture, zatrjujejo sociologi in ugotavljajo, da prazno- vanja, ki ne slonijo na nečem većjem od človeka, na nečem presežnem (transcendentnem) ali božjem, nimajo daljnoroćno nobene prihodnosti. Pomislimo, koliko desetletij smo bili vsako leto priče slaboumnemu cirkusu okoli štafete, dneva mladosti in kulta (dvomljive) osebnosti in kako klavrno je ta komedija koncala v ropotarnici. Nedelja pa ima ravno kot Gospodov dan temelj v nekem drugem svetu, obenem pa je globoko skladna s človeško naravo. Nedelja potrebuje pripravo. Če se lotimo česa pomembnej-šega in izrednega, se pać v tisto ne vržemo kar tako, ampak si vzamemo čas za pripravo. V njej že doživljamo lepoto in prić^kovanje tega, kar priđe. Tega se lahko učimo od Judov. Pri njih je petek dan pripravljanja na praznik, na soboto, dan urejevanja prostorov, obleke in okolice za praznik. Ali nam še ni dovolj tište sivine, ko je vse izenaćeno, petek in svetek, nedelja in delovni dan. Ko ni več nobene razlike ne v oblačenju, ne v pogrinjku, v nićemer; ko je vsak dan vse dosegljivo in ure-sničljivo; ko nedelja ni već nič posebnega. Včasih so govorili o nedeljski, »zakmašni« obleki in o nedeljskem kosilu... Nedelja se imenuje tuđi Gospodov dan. Gospod je seve-da Kristus, od mrtvih vstali Gospod, zaradi katerega kristjani praznujemo ta dan. Besedo pa lahko razumemo tako, da mora tuđi človek v nedeljo biti gospod, gospodar in ne hlapec in suženj dela. Grški filozof Platon je menda rekel, da se pri praznovanju ćlovek ući po-konćne hoje, medtem ko se mora pri delu većinoma sklanjati k zemlji, ki jo obdeluje. Ali smo še gospodarji svojega časa, zlasti prostega časa? Nedelja mora ohraniti tuđi svojo varovalno vlogo, ki jo je vedno imela. Posameznika mora za-varovati pred posegi družbe, države, delodajalca itd. To je čas, ko nima do nas in do našega časa nihče pravice. Resiti nedeljo v družini Nedelja naj bi znova povezala skupaj družino in obnovila zanemarjene ali skrhane stike med njenimi člani. Naj zato naš-tejem nekaj predlogov, ki velja-jo za družine z otroki. Vzemite si v tednu en prost večer. Naj-lepše je, če je to sobotni ali nedeljski. Odklopite televizijo, radio, raćunalnik, morda tuđi telefon. Pogovorite se med seboj. Kdo naj pove kakšno zanimivo zgodbo. Pogovarjajte se; o prejš-njih, starih časih ali vsaj o tednu, ki je minil. Skupaj se igrajte. Kdor zna kakšen instrument, naj pripravi nastop, še lepše je, če je to v dvoje ali v troje. Morda bo-ste kdaj skupaj zapeli. Vsak mora nekaj prispevati, k uspehu tega večera naj prispevajo prav vsi. Takcj je bilo tuđi pri prvih kristjanih. Vsak je k tedenskemu srečanju prinesel svoj dar, svoj prispevek in na koncu se je raz-delilo vsem. Družina, ki se nikoli ne igra, je zelo žalostna družina. Naj se vam ne zdi škoda časa za to, kar ni neposredno koristno. Otresite se diktature koristno-sti in produktivnosti. Otroci bodo ohranili najlepše spomine na takšne večere in varn bodo vse življenje hvaležni žanje. Nedelja je v nevarnosti. Z mnogih strani je ogrožena. Ali jo je še mogoče resiti? Če bi jo izgubili, bi izgubili enega nosilnih stebrov družbe in družine. Izgubili bi nekaj, kar rešuje naše duše, še več, rešuje našo ćloveško naravo, pa tuđi soćloveka in naravo. BOGDAN DOLENC 3 MAJ VELIKI TRAVEN /bmnik Domžale Odsevi... Kaj imata skupnega zakon o začasnem financiranju in ratifikacija sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropsko zvezo? V vsebinskem pogledu gre za dve različni zadevi, če pa govorimo o ravnanju Drnovškove vlade, pa gre za eno in isto stvar - manipulacijo. Poglejmo najprej zakon o začasnem financiranju. V razvitih demokratičnih državah je sprejemanje proračuna resno strokovno in politično delo, ki mora biti opravljeno v določe-nem roku, tuđi v primeru volitev in zapletov pri sestavi vlade, saj se vladajoča stran dobro zaveda, da je prav ona odgovorna za normalno in neupočasnjeno življenje države. Na politični ravni se sicer stvari lahko zapletejo, lahko prihaja ćelo do blokad in sestavljanje vlade se lahko zavleče, toda odgovorna vlada kljub vsemu poskrbi, da je osnutek proračuna pripravljen v običajnem roku. V državah, ki so sele na začetku procesa demokratizacije in mednje lahko prištejemo Slbvenijo, pa je stvar drugačna. Politične sile, ki so na oblasti, na vsakem koraku preračunavajo koristi, ki ji bodo imele bodisi od odločitve v določeni zadevi bodisi od tega, da ne bodo o ničemer odločile. Prav zakon o začasnem financiranju je takšen primer. Za kaj pravzaprav gre? S proračunom vlada parlamentu predstavi svoj predlog porabe finančnih sredstev na vseh tistih področjih, ki jih država finančno podpira iz denarja davkoplačevalcev in drugih virov. Ministrstva in drugi porabniki proračunskih sredstev pripravijo strokovne podlage, ki naj bi pokazale, kolikšna finančna sredstva so potrebna za vzdrževanje stanja na posameznih področjih, del sredstev pa je namenjen razvoju. V prvi fazi je torej stvar strokovna, saj gre predvsem za strokovne ocene, čemu je treba dati v naslednjem proračunskem letu prednost, kaj pa lahko počaka. Vendar pa ne smemo zanemariti dejstva, da je proračun vedno tuđi prvovrstna politična zadeva, saj tišti, ki imajo olilast, prav s proračunom skušajo uresničiti svoje politične cilje, sredstva pa usmeriti tako, da si še bolj utrdijo oblast. Takšnemu ravnanju nasprotuje opozicija, saj zelo dobro ve, kam in zakaj hoče vlada usmeriti proračunska sredstva. Da tako priđe ob vsaki proračunski razpravi v parlamentu do srditega boja med pozicijo in opozicijo, ni prav gotovo nič nenavadnega. Ko pišem te vrsfice, pa se dogaja pri nas naslednje. Prejšnja Drnovškova vlada ni poskrbela, da bi ministrstvo za finance pripravilo osnutek proračuna, sedanja Drnovškova vlada pa je predložila parlamentu zakon o začasnem financiranju, češ da zaradi zapletov pri sestavi vlade ni bilo mogoče pripraviti osnutka proračuna. Da gre za velikansko razliko med obema dokumentoma, najbrž ni potrebno posebej govoriti. Za sprejem zakona je potrebna navadna večina v parlamentu, da je sprejet proračun, pa morata zanj glasovati kar dve tretjini poslancev. Še več. V zakonu o začasnem financiranju poraba sredstev sploh ni podrobno razčlenjena, kot je to potrebno v proračunu, zato je torej bistveno več možnosti za prelivanje sredstev in nenamensko porabo. Dmovšck poskuša tako prepričati javnost, da je zakon o začasnem financiranju treba sprejeti, sicer bo onemogočeno delovanje države, v resnici pa gre le za manipulacijo pri porabi državnih sredstev. Kaj ni Drnovškova vlada v prejšnjem mandatu vodila finančnega ministrstva, kaj ni bila ravno ta vlada dolžna pripraviti osnutek proračuna? Vsi vemo, da bi to morala storiti, vendar, kot vidimo, tega ni storila. Drnovšek namreč pred volitvami ni bil povsem prepričan o svoji zmagi in se je zato vedel v smislu »zakaj bi se trudil za druge«. Po drugi strani pa bi lahko v primeru, da bi stranke slovenske pomladi sestavile vlado, s prstom pokazal nanje: poglejte, kako so nesposobni. Prav gotovo tako ne ravna odgovoren politik, tako ne ravna nobena resna vlada. Če bi Drnovšek resno mislil na Slovenijo, če bi bil res tak gospodarstvenik, za kakršnega se rad predstavlja, bi od ministra Gasparija zahteval, da je osnutek proračuna pripravljen ob koncu leta. Osnutek proračuna bi bil tako na razpolago in razprava o proračunu bi se lahko začela in ne bi bilo potrebno siliti z zakonom o začasnem financiranju... Drug takšen primer manipulacije pa je ratifikacija sporazuma o pridruženem članstvu Evropski zvezi. Dolgo časa ni bilo jasno, kaj v resnici vsebuje tako imenovani španski predlog. Drnovškova vlada javnosti ni posredovala nobenih dokumen-tov, iz katerih bi lahko razbrali, za kaj pravzaprav gre. V zadnjih tednih pa so gradiva le prišla v javnost in pokazalo se je, da bi po španskem predlogu morali dopustiti tujcem nakup slovenske zemlje. Z drugimi besedami to pomeni, da bi morali spremeniti tuđi 68. člen slovenske ustave, ki pravi »Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon. Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, ražen z dedovanjem ob pogoju vzajemno-sti.« Tujci bi torej lahko kupovali slovensko zemljo, Slovenci pa še danes ne morejo kupiti kmetijskega zemljišča, če nimajo statusa kmeta. Da je tukaj nekaj hudo narobe, se vidi po Drnovškovem nervoznem delovanju, pa tuđi predsednik Kučan se ne bi javno oglasit. Opozicija se je takšnemu početju glasno uprla, prav tako je povzdignila glas tuđi zainteresirana javnost. Kot vidimo, mediji sedaj razglašajo, da kdor ni za španski predlog, ta ni za Evropo. le pa možno še nekaj drugega. Kaj pa če Drnovšek dobro ve, da nam je pot v Evropo zapita. V takem primeru mu zelo prav pridejo vsa opozorila in nasprotovanja španskemu fredlogu. Slovenija ne bo sprejeta v Evropsko zvezo. Drnovšek pa bo lahko spet s prstom pokazal na opozicijo, češ, vi ste krivi, ker me niste utx3gali. Pomisleki gor, pomisleki dol. Slovenija mora postati članica Evropske zveze. Tujcem je treba dopustiti nakup slovenske zemlje, vendar pod pogojem, da tuđi naši državljani lahko pod enakimi pogoji kupujejo zemljo v drugih državah. Vendar pa naj takšna določba v zakonu velja sele takrat, ko lio Slovenija dosegla vsaj približix> takšno razvojno stopnjo, kot jo imajo razvite evropske države. DA DA BREJC Socialdemokratska kmečka zveza - gibanje za razvoj podeželja Kot smo poročali že v prejšnji številki Slamnika, je sredi aprila v Nazarjah Socialdemokratska stranka Slovenije ustanovila So-cialdemokratsko kmečko zvezo -gibanje za razvoj podeželja. Za predsednika je bil izvoljeti diplomirani inženir agronomije, Janez Žlindra, uspešen direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Usta-novnega kongresa so se med drugim udeležili tuđi predsednik stranke, Janez Janša, podpredse-dnik dr. Miha Brejc in glavni tajnik Tone Krkovič. Ustanovitev zveze in gibanja za razvoj [X)deželja je bila nujna, saj slovenski podeželski prostor dobesedno propada. Slovensko kmetijstvo in po-deželje se spopadata z eno najtežjih križ v zadnjih desetletjih. Tuđi po oblikovanju nove vlade ni znakov, da bi socialne in druge tezave podeželske-ga prebivalstva ustrezno reševali. Kmetijska politika je vse preveć odvi-sna od fx>sameznih stanovskih zdru-ženj, ki v povezavi z resornimi mini-strstvi in drugimi centri moči skušajo uresnićevati predvsem svoje ožje interese, za kmetije pa jim je bolj malo mar. Ime kmetija komaj se omenjajo. V središču kmetijske politike bi morala biti prav kmetija in Ijudje, ki na njej živijo. Podeželju pa ne dajejo videza le kmetije, temveč v vse večji meri tuđi nekmečko prebivalstvo, ki tam živi in skupnj s kmeti sooblikujesplošen SDS SocialDemokrati Slovenije videz kulturne krajine. Ohranitev le te pa je odvisna od primerne življenjske možnosti, ki jo išče podeželsko prebivalstvo. V primeru, da teh možnosti ne bo, nas bo / grmovjem zaraščeno podeželje pregnalo na zadnje pri-mestne oaze. V zadnjih desetih letih se je zaraslo 7S.(XX) hektarjev kmetij-skih zemljišč, kar pomeni desetino vseh. Nadaljevanje takšne politike bo prej kot v stotih letih problem sloven-skega kmetijstva po najbolj črnem scenariju resilo. S spodbuditvijo gibanja za razvoj podeželja želimo tuđi preseči apatijo, ki je zavladala med volivci strank slovenske pomladi po tem, ko je SLS stopila v vlacino koalicijo. S tem ni zavestno zapustila svojega programa, vendar je v podreje-nem položaju in zato svojih programskih stališ/: SLS ne bo mogla uresniče-vati. Zato ponujamo volivcem strank slovenske pomladi alternativo v gibanju za razvoj podeželja. Ključna politična tema v prihodnosti bo poveza- Šumijo gozdovi domaći - državni? Množične referendumske pobude proti vračanju nasilno odtujenega premoženja med komunističnim enoumjem so samo maska za prikrivanje Se hujSega dogajanja v slovenski družbi ob nastajanju novih kapi-talistov iz vrst nekdanjih elit in stra-hotnem obubožanju bivših uprav-Ijavcev družbenega premoženja -nekdaj opevanega delavskega razreda. Dejstvo, da je većji delzahtev-ka po zakonu o denacionalizaciji za vračanje gozdov v pristojnosti usta-nov katoličke Cerkve, je za nekate-re samo dobrodošla krinka za nadaljevanje ideološkega spopada s stalno nasprotnico komunizma in nebr-zdanega liberalizma. Ideološki spo-pad pa je zelo pripravno voditi z revolucionarno metodo zakona ulice, saj pravnega sooćanja ne zdrži. Gozdovi kot lastnina in kapital so po-memben element gospodarske moči in samostojnosti, ni pa to edino in najbolj pomembno dejstvo. Bistvo spopada je merjenje moči in želja po prevladi leve opcije na Slovenskem; hkrati pa je to področje izjemno pomemben element za uravnoteženje videza moči in vpliva Slovenske ljudske stranke kot partnerice vladajoče koalicije, ki bo s prizade-vanjem za denacionalizacijske cilje po-rabila dobršen del svoje moči, vodilna - vladajoča koalicijska partnerica Liberalna demokracija Slovenije pa bo tako mnogo laže zaključila prenos industrij-skega in bančnega lastništva in izpelja-la tranzicijo po zacrtani poti. Iz zgodovinskih virov je nedvomno izkazano, da se prevlada da doseči na več naćinov; v družbi, kjer ni meril za vrednote, so te možnosti še mnogo več je. Ustava Republike Slovenije kot najviši zakonodajni akt države pa vendar-le določa nekatera razmerja, katerih ni mogoče zaobiti in zanikati. Drugi člen določa, da je Slovenija pravna in social-na država. Če to dikcijo povežemo z vsebino 33. člena, ki določa in zagotav-Ija pravico do zasebne lastnine in 67 členom, ki zagotavlja pravico do dedo-vanja, se pokaže referendumska pobuda in zbiranje podpisov kot svojevrstno zanikanje z Ustavo zagotovljenih pra-vic. Lastnina je kot neodtujljiva pravica zavarovana ludi z mednarodnimi fakti in Deklaracijo združenih narodov, ka-tero je republika Slovenija podpisala in je zato neposredno zavezujoča. Tu vidimo vso neskončnost sprenevedanja in nespodobnosti tega počet ja. Pobuda poslancev SDS za ustavno presojo teh referendumskih pobud je torej samo logična poteza ozaveščenih poslancev, ki branijo dobro ime države s tem, ko skušajo preko ustavne preso-je Ustavnega sodišča preprečiti grobo kršitev temeljnega pravnega akta države Slovenije in veljavnih (s strani države Slovenije ratificiranih) mednarodnih sporazumov. Ne dvomim, da bo Ustavno sodišče zavrglo to referendurnsko pobudo kot nedopustno, saj gre za grob |x>seg v ustavnost in zakonitost države Slovenije. PAVEL OCEPEK na s kmetijstvom, gledano v luči pri-bliževanja Slovenije Evropski zvezi. Slovenci borno morali spoznati, da kmetijstvo in z njo pridelovanje hrane ni le gospodarska, temveč tuđi strateška panoga. Suverenost države se kaže tuđi v predelovanju hrane. Ohrnni-ti moramo minimum svoje kmetijske proizvodnje. S prosto konkurenoo brez ustrezne zaščite lahko panogo kmetijstva uničimo v dveh letih. Naivno stopanje v Evropo, kot to dela naša vlada z LDS na čelu, nas lahko pripelje do tega, da borno ostali brez svojega kmetijstva, brez svojega jezika, kulture in dostojanstva. Odločno in glasno se moramo upreti vsem tisi im, ki bi nas radi spet poceni prodali. Upreti se moramo s pravim oro-žjem, ki ga imamo doma in v svetu. To orožje je znanje. Šušmarski in očil- no pogubni liberalizem moramo pos-praviti in ga zamenjati s strokovnim pristopom in znanjem. Še je čas tuđi za reševanje kmetijstva. Moramo ga primemo organizirati, preoblikovati na naravne danosti in izrabiti svoje primerjalne prednosti. Potem borno lahko šli v Evropo, postali njen enakopravni del, sprejeli odgovornost in uživali tuđi prednosti. Za vse to se bodo zavzemali pri SKZ - gibanje za razvoj podeželja. Vse zainteresirane občane vabimo, da se med uradnimi urami, to je vsak torek od 1«.(X) do 19.00, oglasijo na sedežu stranke SDS na Ljubljanski 70, kjer jih lx>mo seznanili s podrobnimi informacijami in nudili možnost vklju-čitve v omenjeno zvezo. ROMAN KURMANŠEK SLS Podružnica Domžale in aprilski dnevi v letu 1941 Edini praznik, ki je še ostal od vseh medvojnih praznikov iz let 1941 - 1945, je Dan upora proti okupatorju kot spomin na aprilske dni v letu 1941, ko so bili v Sloveniji trije okupatorji na eni strani in na drugi še ne medsebojno sovražen Slovenski narod, ki se jim je bil pripravljen upreti, pa žal tuđi ta praznik preveč zanemarjamo in nekateri ga hočejo kar pozabiti. Kljub oblačnomu aprilskemu sobot-nemu popoldnevu je bila gasilska dvorana na Žejah polna ljudi na skupni slo-vesnosti v počastitev Dneva upora proti okupatorju olx".in Domžale, lukovice, Mengša in Moravč. V dvorani ob kulturnem programu in pozdravnih go-vorov političnih strank smo ves sobot-ni popoldan in dobršen del večera pre-živeli v plesu, pesmi in obujanju spomi-nov na takratne aprilske dni. Navezana so bila nova spoznanja, stranke so se zbliževale in krog pripadnosti se je širil. Doletela me je posebna čast, da sem v imenu vodstva Domžalske po- družnice Slovenske ljudske stranke in v svojem imenu pozdravil udeležence proslave in med drugim dejal: »Ustanovitveni sestanek Osvobodil-ne fronte Slovenskoga naroda ali na kratko OF je bil 27 aprila pred šestin-petdesetimi leti. V času desetdnevne osamosvojitve-ne vojne smo se Slovenci za krajši čas spravili odnosno /edinili. Ugotovljeno je bilo, da je 27 april smisoln kot praznik odpora proti okupatorju, zato je dobil novo ime, Dan upora proti okupatorju; s tem se je nova država Republike Slovenije v mednarodni javnosti potrdila kot antifašistična zavezniška država.« V imenu stranke in v svojem imenu sem vsem prisotnim, njihovim sorodni-kom in znancem, slovenskomu narodu čestital k prazniku, ki naj gradi temelje patriotizmu nam in bodočim rodo-vom, da skupaj branimo neodvisnost in obstoj naše mlade države, zato praznika 27 april, Dan upora proti okupatorju, ne smemo pozabiti, temveč ga moramo še bolj gojiti in krepiti. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE, telefon: 061/721-325 Za vaš dopust '97 Ce se niste rezervirali kotičlca za Ictošnje družii&ko dopustovanj«, vas vabimo, da na& člmprej obiščete CENE LETOVANJA: 25.6. do 25.8.97 15. 6. do 25. 6. in 25. 8. do 30. 9. 97 2,000,00 IJJCUA (poćitniSka prikolica) 4.700,00 STELLA MARIŠ - UMAG (poćitniSka prikolica) 4.800,00 2.000,00 PREMANTURA (poćilniSka prikolica) 3.300.00 1.800,00 JEŽEVAC (KRK) (poćilniSka prikolica) 3.500,00 2.000.00 NJIVICE (KRK) (poćilniSka prikolica) .1.500,00 2.000,00 PACUG (soba v pot domu) 4.200.00 BOHINJSKA BISTRICA (pot garsonjera) 3.200,00 2.000.00 KRANJSKA GORA (soba v Porcnlovcm domu) .1.500.«) ZVEZA SODOBNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Vedno več kršitev pravic delavcev (nadaljevanje s prve strani) Stečajni postopek za podjetje SGP Domžale je v zaključevanju, delavci so dobili poplačilo terjatev v visini prijav. Stečajni postopek Induplati Tekstil še teče. Delavcem pa je bil konec marca že izplačan rudi del prijavljenih terjatev. Opravljenih je bilo 40 razgovorov in posvetov s predsedniki sindika-tov in drugimi predstavniki sindikatov. Preventivno je bilo v podjetjih opravljenih ludi precej r.i/liuiih stikov z vodstvi podjetij in obrtniki. Iz pregleda podatkov o številu nasvetov in informac ij, posredovanih mnenj in vlog, zastopanj pred organi upravljanja in sodisVi, je razvidno, <\,\ je bilo največ primerov s [x>dročja delovnih rjzmerij, sledijo primeri s pod-ročja socialnega varstva, zdravstva ler |>okojninskega in invalidskoga za-varovanja. Glede na vrsto in obliko nuđenja pravno pomoći je bilo n.ijvot pravnih nasvetov, sledi sestavljanje vlog v pravnih postopkih pred organi podjctja tor zastopanje v postopkih pred sodišči. Največ sporov /aradi pldč in drugih den.imih i/plačil jo bilo /aradi \v-uresničov.inj.i tarifnoga dol.i kolektivnih pogodi i, nei/placaniliodpravninob orlhodu v pokoj, jubilojnih nagiad, /aradi visino odpravninc piose/uih do-lave ov. Število kršitev pravic delavcev, ki jih navaja por(xT:ilo Obmslcnin n dc kivci. Aktivno govorite portugalski jezik, k;ir je za nas posebnost, prav tako nirnalc ležav s s/n/ra/unn•vanjeni v nemškeni in anfješkern jeziku. Zaradi vsega našlete^i me prav ni( ne rudi, da slekooidi nator Odbora za mednarodno politiko pri lJrof,i,iniskem svetu S/S. Kdo je bil iniciator za ustanovitev tega Odbora? Odbor za mednarodno politiko pri I'S-SLS je n.isl.il na \xhudo predsednika stranke g. Marjana l'o(Jobnik,i in predsodnik.i l'roj',r.im skega sveta g. jane/.i Podobniku; Odbor/.i mrdnarodno polihko je posvetovalne narave, c'Lirii Odbora so slrokovnjaki s podro'ja zgodovinc, prava, geologije, ekonomije, agronomije, doklorji /n,i-nosti, arhivarji in noviinrji, skratk.i vsi lisli Ijudje, ki |im ni vveno, kako je Slovenija sprejeta v mednarodni politiki, ni pa nujno, da so člani ()dbora ludi ćlani SLS. Do pobude za ustanovitev loga Odbora je v SI S prišlo nu podlagi ocene nedorečenosti stanja na podroćju /unanje politike. Odbor za mednarodno politiko je najvišjim državnim organom posre-doval oceno o nujnosti ureditve statusa lastništva nepremičnin v K Hrvaški. Katera vpraSanja ste si v Odboru postavili na prvo mesto? Mislim, da je vrstni red težko pripraviti in ga doloćiti, zlasti pa se ga potem tuđi držati. Menim, da je rx_>lje, da se prilap^jamf) nujnim neresonim proljlcmom, ki naslajajo v w/\ / ncrcšcniin v[>r,iš.iMJfrn slovenske laslnine v scjsefJnji I Irv.iški. Kako resujefe probleme s slovenskimi nepremičninami na Hrvaškem? Odbor /a mrdriarodno politiko je začutil, da je nujno potrebno pričeti / rešrvanjem vpr.išanja lastnine slovenskih r^jdjetij v K I Ir-vaški. član Odbort>re sosedske odnose / vsemi soscflnjimi državami. V aprilu mesecu letos je SLS v dnevnem časopisju pov/ročila že kar nekaj vetra, kaj menite? \,\ naslov v Slovenskih novic;ah je odmeval pri nas, v italijanskih in hrvaških časopisih. Mislim, da so taki odrnevi konslni, /lasti /a nas to pomeni, da naše (Jelo Ijudje doma in po svetu opa/ujejo, rx.e-njujejo in nanj reagiraju. Akcija in reakcija sta nujna procesa, bre/ katerih tuđi v kemiji ne gre. Meja je bila tista, ki je povzročila tako valovanje zraka! Državne meje so vsesvetovno obćutljiva tema, za vsako državo pa je pomembno, da ima v smislu dobrososedskih odnosov meje urejene. Naš Odbor je v pripravi gradiva ugotovil, da je potrebno pogajalsko skupino za meje okrepiti / ustre/nimi novimi sfrokov-njaki in ustanoviti urad za mejo, kot ga imajo vse pravno urejene države. Zaupajte bralcem Slamnika, s kakšnimi zemljevidi so Odbor za mednarodno politiko pri PS-SLS seznanili strokovnja-ki s tega područja! Zanimivo vprašanje zahteva kar dolg odgovor. Sva približno ena-kih let, obe veva, kje je bila meja med K Sloveniju in k I Irvaško, ko sva hodili v osnovno solo. Pri (Jelu v Odboru \>a sem odkrila (Jru-gačnost. Zemljevidi, razne Skofijske listine, ra/lk'ni stari uradni dokumenti kažejo, da smo Slovenci živeli ćelo v vsej notranjosli Istre Zato se v Odboru trudimo, da borno čim bolj dokumentirano in strukovnu argumentirano dokazali, do kam so bili slurosek i navijeni in do kam so segale nekdanje slovenske upravne in škofijske meje. Zavedamo se pornembnosti mednarodnih dog(.)Vf»rcjv, hkra-ti pa ne želimo zmanjševati pomembnusti mejnega vprašanja, ki je pomembno za vse državljane R Slovenije. Odbor za mednarodno |X)litik(j pri PS-SLS se ne boji vs,)k dan ix> gledati v lonec, ki je bil zelo dolgo časa tesno pokrit. Gospa Katarina, še naprej uspešno delajte! MARIJA KAVKA 5 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale Na podlagi 22. člena Zakona o financiranju občin (UL RS, št. 80/94), 14. člena Zakona o davkih občanov (UL RS, št. 8/91, 7/93) in 18. člena Statuta občine Domžale (UV občine Domžale, št. 10/95,2V95) je Občinski svet Občine Domžale na 26. seji, dne 03.03. 1997 sprejel ODLOK o povećanju davka od premoženja v Občini Domžale 1. člen Davek od premoženja iz 14. člena Zakona o davkih občanov (UL RS, št. 8/91), izračunan v skladu s 7, 9., 10. in 12. členom Zakona o dopolnitvah Zakona o davkih občanov (UL RS št. 7/93), se poveča za 100%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.1.1997 dalje. Številka: 01500-26/97-31 Datum: 03. 03. 1997 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Dr. MIHA BREJC PREBERITE, ČE NAMERAVATE GRADITI Kako do lokacijske dokumentacije? Doslej je bil pooblaščeni izdelova-lec lokacijske dokumentacije za potrebe občanov z območja občine Domžale Razvojni zavod Domžale. Na podlagi javnega razpisa Občine Domžale pa so bili za pooblaščenega izvajalca za izdelavo lokacijskih do-kumentacij - za gradnje objektov in naprav v Občini Domžale od 1. 6. T997 izbrani naslednji koncesionarji: LD 2000, Domžale, Ljubljanska 78, direktor janez Šarec (tel. 713-691) MIDOM Domžale, Domžale, M. Tomca 2, direktor Ivo Kranjc (tel. 451-686) PROING Domžale, Domžale, Ljubljanska 36, direktor Pupovič (tel. 712-010) PROSTOR Trzin, Trzin, Na jaši 6, direktor Rado Ferjan (tel. 721-746) RAZVOJNI ZAVOD Domžale, Ljubljanska 76, direktor ]anez Končan (tel. 713-781) REGIJSKA RAZVOINA DRUŽBA Domžale, Domžale, Ljubljanska 76, direktor Borut Ulčar (722-892) Občina bo s koncesionarji sklenila pogodbe za določen čas enega leta -šteto od 1. junija 1997 Vsi koncesionarji so dolžni naročni-kom izdelovati lokacijsko dokumentacijo v skladu s pozitivnimi predpisi in pro-storskimi akti v Republiki Sloveniji in Občini Domžale ter pravili stroke. Če naročnik od koncesionarja zahte-va izdelavo lokacijske dokumentacije, ki bi bila v nasprotju s predpisi in akti iz pr-vega odstavka, je dolžan izdati pisno negativno strokovno mnenje z obrazlo-žitvijo. Vsi koncesionarji so dolžni po en izvod vsake izdelane lokacijske doku- mentacije, kakor tuđi negativnega pisne-ga strokovnega mnenja, v roku treh dni izročiti tuđi Občini Domžale, zraven pa priložiti tuđi fotokopijo izdanega računa ali blagajniškega prejemka. Cena za izdelavo posamezne lokacijske dokumentacije (LD) ne srne presega-ti naslednjih cen: - 70.000,00 SIT za izdelavo LD za ob-jekl do 1.S0 m2 koristne površine - 90.(XX),00 SIT za izdelavo LD za objekt do 250 m2 koristne površine - 140.000,00 SIT za izdelavo LD za objekt do 500 mJ koristne površine. Za izdelavo LD za objekte nad 500 m1 koristne površine se cena oblikuje prosto, pri čemer je dolžan koncesionar z naročnikom skleniti posebno pogodbo, v kateri se določi pogodbena cena storitve oz. merila za njeno dolodtev. Cena za izdelavo negativnega strokovnega mnenja se oblikuje v visini urne postavke glede na dejansko porabo časa. V kolikor je imel koncesionar s prido-bitvijo potrebnih soglasij in za material-ne stroške v zvezi z izdelavo lokacijske dokumentacije oz. negativnega strokovnega mnenja dodatno delo oz. stroške, lahko ceno zviša, vendar je dolžan te stroške specificirati. Vsi koncesionarji so dolžni zagotovi-ti primerne poslovne prostore za spreje-manje stfank, hkrati pa določijo uradne ure, ki morajo biti usklajene z uradnimi urami občine. Uradne ure morajo tuđi primerno objaviti. Občani, bodoči graditelji, si sami iz-berejo, kateremu koncesionarju bodo naročili potrebno lokacijsko dokumentacijo! Urad Županje OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA DELO Z MLADIMI i. Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe. II. Programi za delo z mladimi morajo biti predvsem namenjeni odraš-čajoči mladini po končani osnovni soli do konca rednega šolanja, ki urejeno in organizirano odvračajo mladino od brezciljnega in nez-dravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali nišo vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijaviteja, - opis programa in njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, - število vključene mladine, - predračunsko vrednost izvedbe programa, - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prijavljene programe bo ocenjevala Komisija za delo z mladimi. Pri ocenjevanju bo upoštevala zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. V. Program lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko stevilko: 721-022 int. 97 ali 89. Županja OBČNI ZBOR DRUŠTVA, Kl POKRIVA PET OBČIN Sožitje - s skupnimi močmi naprej Člani Društva SOŽITJE MENGEŠ, katerih poglavitni cilj je skrb za prizadete otroke, so se v začetku aprila zbrali na občnem zboru društva; pote-kal je v prostorih INČE MEN-GES. Uvodno porodilo o delu je podala ga. Vera Juhant, pred-sednica društva, podrobneje pa so svoje delo predstavili tuđi v poročilu o delu posame-znih sekcij. Za še več znanja Društvo SOŽITJE si prizadeva, da bi z različnimi predavanji in drugimi oblikami pridobivanja novih znanj svojim članom pomagali pri uresničevanju njihovih pravic, ki jih določa veljavna za-konodaja. Prav temu je bilo na-menjeno tuđi predavanje g. To-maža Jereba; ta je pojasnjeval novosti o pravicah, obveznostih ter nekaterih olajšavah v slovenski zakonodaji za duševno prizadete osebe. Posebno skrb namenjajo tuđi kulturni dejavnosti, v okviru kate-re je zelo delavna dramska skupina Metulj (mentorica Ida Župane), ki so se s programom predstavili tuđi ob 30-letnid društva, za nagrado pa so odšli na ogled cirkuske predstave in dva izleta. Nova znanja prinašajo tuđi poučni izleti, pohodi in obiski te-kmovanj, na katerih spoznavajo nove kraje. Tako so obiskali Kek-ca, Maribor ter Pohorje, na Po-kljuki so navijali za svoje člane, občudovali so Golico in )avorniš-ki rovt, še posebej radi pa se spo-minjajo izleta v Ljutomer, kjer so si ogledali najstarejšo zidanico, znamenito cerkev, mlin na Muri, izdelavo bučnega olja in obiskali svoje prijatelje v VDC Ljutomer, kjer so tuđi kosili. Vsi smo radi veseli Družabno življenje je bilo pe-stro, razveseljivo je zlasti to, da se vseh srečanj udeležuje veliko star-šev in skrbnikov, ki imajo srečanja radi, saj jim pomenijo dobrodošle priložnosti za pogovor o preteklih dogodkih ter posebnosti otrok. Pripravili so tradicionalni družin-ski piknik; udeležilo se ga je kar 285 prizadetih, njihovih staršev, skrbnikov, strokovnih delavcev in sponzorjev, polepšali pa so ga z družabnimi igricami, igranjem ansambla Gamsi in velikim srečelo-vom. S posebnim piknikom so razveselili športnike ter bili gosti diskotek Šporn in Life. Za dve družini so pripravili letovanje v okviru društva invalidov, domska skupina pa je letovala v Kranjski Gori. V novembru so se poveselili na martinovanju, v decembru pa pozdravili dedka Mraza, ki jih je razveselil s programom in darili. Radi pa se spominjajo tuđi dveh humanitarnih prireditev, s katerima so pridobili del sredstev za svoje delovanje: prvi je bil Po-mladni pozdrav sožitju, tega so pripravili v Kamniku, izkupiček od poslovilnega koncerta pa jim je namenil tuđi Alpski kvintel. Ko-nec lanskega leta so s prijetno slo-vesnostjo, ki se je je udeležila tuđi ga. Štefka Kučan, številni prijatelji, gostje ter sponzorji, počastili prvih trideset let uspešnega dela. Vsi smo radi športniki Kar 22 športnikov obiskuje trening atletske sekcije, ki je sodelo-vala na specialni olimpiadi v Mariboru, letnih igrah v Kamniku in tekmovanju v Celovcu, udeležili so se specialne olimpiade v Grči-ji, uspešno pa so skupaj s prijatelji pripravili tuđi 3. atletski miting v Domzalah ter se odločili, da bodo miting, ki zahteva velik organizacijski in materialnih sredstev, odslej organizirali vsako drugo le-to. Med seboj imajo tuđi plavalce, ki trenirajo v bazenu na Železni- Ga. Štefka Kučan je vedno dobrodošla gostja na prireditvah društva SOŽITJE. kih in v Atomskih Toplicah in so se udeležili specialne olimpiade v Celju. Uspešni so bili tuđi smučar-ji, saj je šest veleslalomistov treniralo na Pokljuki, kjer so se udeležili ludi dvodnevnega tekmova-nja, in v Planici. V Športnem parku Mengeš so našli svoj dom ba-linarji, ki so se skupaj z mentorico Mojco Strmšek udeležili tuđi mi- PREDSTAVITEV DVEH PRO|EKTOV Pisali so o nas Zadnja tiskovna konferenca v aprilu je bila namenjena pred-stavitvi dveh projektov, katerih realizacija je potekala konec aprila oz. bo potekala konec maja. Pod geslom PRI NAS |E ZIDANO je Komisija za turizem Občine Domžale predstavila sodelovanje petih občin (Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče) v okviru letošnje pomladanske razstave v Arboretumu Voleji Potok, ki se je pričelo s kolesarjenjem DO ZAKLA-DOV PODILTNIH, nadaljevalo pa z dnevoma občin Mengeš in Moravče ter vsakodnevno predstavitvijo kulturnih in glasbenih skupin posa-meznih občin, dnevom občine Kamnik ter zaključilo z dnevoma občin Domžale ter Lukovica. Ob tej priložnosti je bil pripravljen pose-ben prospekt s predstavitvijo najpo-membnejših značilnosti, zlasti turi-stičnih, posamezne občine, iz kate-rega pa so bile razvidne tuđi sprem-Ijajoče dejavnosti: vožnja s cvetlič-nim avtobusom in vodeni ogledi kulturnih znamenitosti na območju nekdanje občine, predstavitvijo ku-linarične ponudbe posameznih go- OBISK DELEGACIJE IZ AVSTRIJE Skupne želje po soclelovanju Ob sodelovanju ga. Milene Brlec je v aprilu občino Domžale obiskala delegacija avstrijske-ga turističnega mesteca Ma-uterhndorf, ki jo je vodil župan, sestavljali pa so jo predstavniki različnih organizacij in društev, ki skrbijo za turistični utrip tega znanega smučarskega središča. Občino Domžale jim je predstavila Županja Cveta Zalokar Oražem. Potem so se sprehodili po Arboretumu Volčji Potok in občudovali prve tulipane. Zavzeto so prisluhnili kratkemu sprehodu skozi zgodovi-no naše občine, predvsem pa so jih zanimale določene možnosti sode-lovanja med obema mestoma. Prav darilo, ki so ga pripeljali s seboj, to je CD plošća njihove mestne godbe na pihala, naj bi pomenila začetek spoznavanja dveh mest, ki se lahko pohvalita z godbami s stoletno tradicijo, veliko priložnosti pa ponuja tuđi področje kulture, kjer se Ma-uterhndorf lahko pohvali kar z ne- kaj slikarji, ki bi tuđi v našem mestu lahko pripravili katero od razstav svojih del. Zanimive pa bi bile seve-da tuđi druge oblike sodelovanja, od katerih so goste iz Avstrije zanimale tuđi možnosti gospodarskega sodelovanja s rx)sameznimi podjetji in obrtniki iz naše občine, podrobneje pa so predstavili tuđi svojo tu-ristično ponudbo, ki je zanimiva zlasti za ljubitelje smućanja, od katerih mnogi to znano smučarsko središče že poznajo. Spoznali smo se in skupaj ugoto-vili, da volja in veselje za sodelovanje obeh mest obstajata, treba bo le narediti prvi in vse druge korake na skupni poti sodelovanja, ki bi se morda lahko začela z obiskom naše domžalske godbe. V prijatelj-skem Mauterhndorfu ali pa s katero od razstav njihovih likovnih ust-varjalcev v našem mestu. Oboji so po mnenju udeležencev srečanja v naši občini zelo dobrodošli! V. stišč in kmečkih turizmov, vožnje s fijakerji, razstave in druge priredilve, o katerih so obiskovalci lahko vsak dan dobili vse podatke o informacijskih središčih posamezne občine. V drugem delu pa je bil novinar-jem predstavljen projekt VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI, s katerim se Center za mlade ter Športna zveza Domžale - pod pokroviteljstvom vseh štirih občin z območja nekdanja občine Domžale - vključujeta v vseslovenski projekt boja proti drogi. Ob tem še povejmo, da je bil projekt PRI NAS |E ZIDANO predstavljen v vseh dnevnih časopisih, še posebej pa tuđi na nekaterih ra-dijskih postajah, in da se je večina obiskovalcev rada ustavljala ob vseh petih informacijskih središčih občin, kjer so prejeli vse potrebne informacije ter da so bili zelo dobro obiskani tuđi vsi nastopi kulturnih in drugih skupin. V. tinga v Tolminu. Pozabijo pa ne tuđi na starše, saj se deset mamic enkrat tedensko pod vodstvom ga. Ele Kosir, ki je tuđi sicer duša športnikov, razgibava v fitnes centru Juhant v Jaršah. Izmed športnih aktivnosti omenimo še soorgani-zatorstvo treh letnih iger za Go-renjsko v Kamniku ter pridne tabornike, ki jih vodi Janka Jerman. Tuđi v prihodnje s skupnimi močmi naprej Leto 1997 nadaljujejo z rednimi dejavnostmi posameznih sekcij, novost pa je krožek ročnih spretnosti, v okviru kalerega bodo iz papirja, karlona in fimo mase iz-delovali nakit, priponke in druge izdclke, sami bodo pripravili tuđi pustne maske, dramska skupina v okviru Metulja pa bi rada pripravila samostojen nasfop. Načrtuje-jo tuđi več izlelov, družabnih srečanj, posebno skrb pa bodo na-menili tuđi vsem tištim otrokom, ki nimajo staršev ali so starši osta-reli, saj bi jim radi omogočili letovanje v Kranjski Gori. Pripravili bodo tuđi predavanja (osobna hi-giena, zdrava prehrana, zdravstveno varstvo), se povezovali z drugimi sorodnimi društvi ter se vključevali v aktivnosti Zveze društev. Tuđi v prihodnje računajo na pomoč svojih prijateljev vseh petih občin, na kalerih območju de-lajo, sponzorjev in vseh, ki jih ra-zumejo in bi jim radi pomagali. Bodite tuđi vi med njimi. Najde-te jih v Mengšu, na Ropretovi 23! V. OBĆINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA PROFESIONALNIH KULTURNIH PRIREDITEV IN ZALOŽNIŠTVA i. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskej>,i pmgr.i-ma kulturnih prireditev in založniškega programa v letu 1997 na pod-ročju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti ter založništva, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - O'lolon opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunsko vrednost programa, - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve šir-šega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. Na pod-ročju založništva pa pridejo v poštev /aložbe del domžalskih avtor-jev ter založbe specifičnoga pomena za občino Domžale. V. Programe lahko vložite najkasneje v roku 1.5 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko šte-vilko: 721-022 int. 97 ali 89. Županja 6_ Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN DANES V NAŠEM KRAJU PRAZNUjEMO Knjige, pol ne prijaznih besed Knjiga je kot kruh!!! In ni slajše-ga hleba od tistega, ki skrbno za-vit v snažen, po domu dišeč prtič caka ročico, da seže po njem. Prav vse, ki so pomagali stkati ta prtič, so učenci, učenke ter učiteljice Osnovne Sole Ihan povabili na od-prtje nove knjižnice z željo, da se jim iskreno zahvalijo, in z obljubo, da bodo redno segali podenj in je-mali od hleba največ, kar jim lah-ko ponudi. Poleg prijaznega povabila smo vsi obiskovalci prejeli tuđi Knjigo prijaznih besed. Mojo je napisal Klemen in v njej sem našla najbolj prijazne bese-de: Dober dan, Dobrodošli, Hvala, Prosim, Pozdravljeni, ki smo jih v če-trtek, 17 aprila 1997slisali Se velikokrat. O njih je govorila gospa Ana Lenič, vodja Osnovne sole Ihan, stišali smo jih od Jožice Polanc, ravnateljice OŠ Domžale, o njih pa je pripovedoval tuđi posebej dobrodošli gost prof. Mi-lan Flerin, častni občan občine Domžale, ki je čcstital vsem prisotnim in občudoval zlasti suveren in sproščen nastop prav vseh nastopajočih. O njih pa so pripovedovali tuđi učenci v svojih številnih recitac ijah, pesmih ter ple-sih in iz njihovih ust so zvenele še bolj iskreno, prisrčno in veselo. Prisluhnili smo pomladanski Ijube-zenski poeziji, v kateri so bili vsi reci-tatorji zaljubljeni do ušes, v to pa so poskušali z navodili, kako osvojiš de-klico, pritegniti tuđi nas in nas hkrati opozoriti tuđi na posledice mlade Iju-bezni:... vsa darila je pobrala in mi jezik pokazala... Prisrčno smo zaploskali mladim plesalcem, ki so pokazali, kako dobro obvladajo tuđi moderne ritme, občudovali flavlistke in se tuđi mi zamislili nad anketo, ki so jo opravili med svojimi starši: mamice najraje pripovedujejo pravljice, zvedeli pa smo tuđi, da več kot tri četrtine ma-mic bere knjige, očkov le dobra polo-vica, otroci pa 99% - odslej, ko bo knjižnica v soli, bo ta odstotek 100. S spletom gorenjskih plesov pa se je predstavila mlada folklorna skupina Turističnega društva Ihan. »Naše želje so postale resničnost in iskrena hvala za uresničitev naših sanj,« je poudarila g. Ana Lenič in de-jala, da so dobili neizmerljivo bogast-vo - knjige, ki bodo živele s prvošol-ci, se igrale z drugošolri, poiskali pa jih bodo tuđi vsi drugi učenci, ki imajo radi knjige. Otroci in kolektiv učiteljev je uspel, ker imajo veliko prijateljev, ki imajo knjige radi, zato se je prav vsem, ki so pripomogli, da so knjige v Osnovni soli Ihan našle nov dom, iskreno zahvalila in jim obljubila, da knjige nikoli ne bodo osamljene. Večnamenski prostor v Osnovni Sol i Ihan je bil premajhen za vse, ki smo se ob odprtju nove knjižnice že-leli veseliti skupaj z učenci in njihovi-mi učitelji. Njihov pester program, v katerem so nas skozi recitacije, pesmi, glasbo in ples popeljali po stezicah pomladi, je razveselil prav vse. Z be-sedami in gibi, darilci in slovesno ok-rašeno solo, kot znajo narediti samo otroci, ki uživajo v nastopih in jim ob rednem [X)uku ni odveč obiskovanje različnih krožkov, so nas prepričali, da so na pravi poti. Toliko sreče in iskre-nega veselja, lepih nastopov in srečnih obrazov ne vidiš vsak dan, zato smo po ogledu knjižnice vsi odhajali do-mov v prepričanju, da bo knjigam med učenci in učitelji Osnovne sole Ihan resnično lepo in nikoli dolgčas. V. Rad imam knjige Rad berem zanimive in pustolov-ske knjige. V knjižnici vedno vzamem debele knjige. Ždaj, ko imamo novo knjižnico, si izposojam še enkrat več knjig. Učiteljice so zelo zelo lepo uredile knjižnico. V tej knjižnici je zdaj dovolj prostora za vse učence. V stari knjižnici je bilo zelo zelo malo prostora. Zdaj imamo v novi knjižnici še veliko več Disnevjevih knjig in veliko prigod in pravljic. Imamo tuđi nekaj dolgočasnih knjig in tuđi slikanice in križanke. Imamo lepo knjižnico in veliko zelo lepih knjig. Vsi učenci zdaj radi hodijo v knjižnico. Uganke Lahko so debele, lahko so tanke, lahko so dolgočasne ali pustolovske. je velika in v njej so knjige. V njo si hodijo otroci izposojat knjige. (CJIUZllu>j) Moja prijateljica knjiga Ko sem bil še majhen, mi je knjige brala mamica. Sedaj pa to počnem kar sam. Najbolj pri srcu so mi knjige VValta Disnevja, ki jih berem sedaj bolj pogosto, ker smo dobili novo knjižnico. V tej knjižnici je zelo veliko novih, lepih in zanimivih knjig, ki si jih vsi radi sposojamo in beremo doma. Pesmica Kadar sem sam, knjigo vzamem, berem jo sam, v posteljo dam. Uganka Na polici tiči, sama bedi in gleda naokrog, koliko je otrok. Dan knjige v knjižnici Domžale Domžalska Knjižnica se je tuđi letos dejavno vključila v praznova-nje svetovnega dneva knjige. Po-leg bukvarne, prodaje knjig po simboličnih cenah, je v ta namen organizirala srečanja z literarnimi ustvarjalci. Tako je za najmlajse bralce pripravila srečanje s pesnico Nežo Maurer; ta pa za svoj program vedno povabi tuđi klovneso Evo Škofič Maurer. S skupnim programom sta gostovali tuđi pri mladih prijateljin knjige podružnične knjižnice v Moravćah in Potujoče knjižnice v Krašnji. Srečanje z umetnicama besede in igre je bilo za otroke prijetno doživetje, se-veda pa je mlade nadobudneže s svojimi Salami še posebej navduši-la klovnesa-princesa Eva. V prostorih knjižnice je bilo srečanje z Dušico Kunaver, avtorico zbir- ke knjig pod naslovom Pod lipo do-mačo. Z žlahtno pripovedjo je prikli-cala v spomin mnoge in zanimive šege, pripovedi in vraže o vodi, lesu, rastlinah in živalih ter življenju in pra-znikih naših prednikov. Bogastvo pripovedi so krasili tuđi drobni biseri slovenske ljudske umetnosti, s kate-rimi je prireditveni prostor zelo ubrano in v duhu časa opremila trgovina Ginko iz Domžal. V takem ambien-tu je ludi pristno izzvenela domača slovenska pesem, ki pa jo je z goda-li, za to zvrst torej nenavadnimi glas-bili, imenitno predstavila skupina učencev glasbene sole Zdenke Kristl Marinič. V besedi, zvoku in podobi je bilo predstavljeno bogastvo Ijudskega iz-ročila in »bogat« večer so doživeli tuđi številni, zadovoljni obiskovalci prire-ditve. ... Slovenci smo se, kot premnogi Zemljani, veselo />redali civiliziranju v malerialnem svetu in potrošništvu, zanemarili pa smo duhovnost, ki je nujna za celosten razvoj človeka, naroda in sphh (Joveitva. Še posebej smo silo naredili Ijudskemu isiočilu in s tem sebi. Dejali smo, češ, to je kmečko, nekaj navadneea ali nit in s tem prenehali ljubiti same sebe, torej ravno tišti delnas, po katerem smo razpoznavni kot drugačni od drugih in s tem edinstveni... Ljoba fenče Spoštovani! Vabimo vas na nastop samostojne kulturne delavke Ljobe Jenče Pesem je živa, ko za poje v nas Prireditev bo v petek, 23. maja 1997 ob 20. uri v večnamenskem prostoru domžalske Knjižnice. Ljoba Jenče bo na prireditvi pela in komentirala slovenske ljudske pesmi. Avtorica zajema vsebine iz spomina slovenskega Ijudskega izročila. Prisrčno vabljeni! Uspel koncert solistov Domžalskega komornega zbora z gosti Domžalski komorni zbor je ob praznovanju svoje 10-letnice obstoja pripravil ciklus šestih abonmajskih koncertov, ki so že ali pa še bodo prikazali razno-vrstno paleto zborovskih dejav-nosti, s katerimi se je zbor spo-prijel med svojim delovanjem. V mesecu februarju smo že lahko prisluhnili celovećernemu koncertu ljudskih pesmi. Današnji koncert je zelo uspešno predstavil delo tistih članov zbora, ki se s petjem tuđi samostojno uk-varjajo. Kot gostji sta nastopili so-pranistki Tatjana Vasle in Mateja Ar-než, ki z zborom sodelujeta pri več-jih vokalno-instrumentalnih projek-tih. Dirigent zbora, Karei Leskovec, je pri svojem vođenju zbora vseskozi dajal velik pomen lepemu zborov-skemu zvoku ter razvoju pevskega potenciala pevcev. Veliko opore je našel v sijajnem basistu in pevskem pedagogu Zoranu Potoćanu. Pevci, ki so začutili potrebo po pevskem znanju, se zdaj izobražujejo na Akademiji za glasbo ter Srednji glas-beni soli v Ljubljani ali v solopev-skem razredu na Clasbeni soli v Domžalah. Izvajalci koncerta so v avli OŠ Domžale polnoštevilno občinstvo navdušili z izbranimi opernimi arija-mi, dueti in terceti iz obdobja baroka, klasicizma in romantike. Slišali smo V del iz klasične operne literature (Handel, Mozart, Verdi, Go-unod), izbranih v logičnem drama-turškem loku. Vsebino koncerta so zaključili trije »atraktivnejši« dueti iz Moza rtovi h oper. Poslušali smo pevce z razlićnim pevskim stažem in izkušnjami, prav pri vseh pa smo lahko opazili veliko zavzetost in izvrstno pripravlje-nost. (Pogosto pogrešam tak odnos do dela pri poklienih izvajalcih na koncert ih v Ljubljani). Pevce je spremljal korepetitor prof. Andraž Hauptman; ta je svoje obsežno in precej virtuozno gradivo izvedel v lesnem sožitju s solisti. Pianistovo oblikovanje glasbe je bilo tuđi s teh-nićnega in sbgovnega vidika zgle-dno. Na koncu lepega večera se je vsem izvajalcem v imenu /veze kulturnih organizacij Domžale zah-valil g. Lojze Stražar. Gospa Vera Vojska je v imenu ge. Županje Cve-te Zalokar Oražem zboru posredovala čestitke za zlato plaketo mesta Maribor, doseženo na tekmovanju NAŠA PESEM 97 Koncert je več kot uspešno prikazal delo pevcev, ki so člani Domžalskega komornega zbora, in s tem tuđi dokazal, da zbor sledi smernicam, ki jih nareku-je razvoj zborovskega petja v svetu. T. B PESEM Življenje Življenje tv('c kut reka. V/tr, ujetu v svoju slnif/j ,ili široki) dt/\ti'\() nn"'I hre/:'>vi ■ Fresk.ikuje (c/ himne, slapove, vi' asih /divi v hr/u e in se tpet umili Nnsi n,!', s vljoj, kjliKtrkuh ;;ir; vtasili jasnu vidimo luk pred seboj, dnjfiif" n.is prevneti. Kuj n.tm hi * pnneslu, kam n.ishj pnvedlu od rojstvti do smrti? K,ihi bodu tekle nje/.iuv vuilf1 Hoduhisire,kalrif:, kaj se nam ponuja na bregoviti, ktikine pokrajine, hikf,ni skrivnostni pejs,i/i^ Kdjbumu v/eli; si'boj v bre/kunr'iiu',1 <„ij nikoli ne vi'inu, kje jekuivt Življenje, rek.i ki mis nosit s <,(jho/, koge obraze igle odsev, zastal mi je dih, ut ih ni I je ptić vseh napev. In ko se na mi/o tisuje šr boli prah, objame me žalost in groza, objame me strah. Slinim, da sence od groze nemo kriče, vidim, da zvezde na nebu od strahu drhte. Ne zdrzim več, sama pobegnem iz mesta, tečem in mi je vseeno, kam pelje me cesta. Končno izpuslijo me sence iz objema noči, telo ulnijcnn moje se v cvetju zgubi. A misli mi hegajo vedno nazaj in nazaj, begajo, hegajo v grozni temačni kraj, od koder prijateljev mojih ne bo več nazaj... ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI d. o. o. I2S0 Dom/alo, Kolodvorska (> RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE SOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: jesenski semestrr 1997/98 - poslovodska šola (V st.) - trgovska šola (IV st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 4(X)-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska sola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščićar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TLJjljEZIKI: - nemščina in anglešćina RAČUNALNIŠKITEČAII: - VVindovvs 91), VVord for VVindovvs, Excel,... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SfiMINAK - prolieksplo/ijska zaščita električnih naprav (osnovni in ohnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vođenje poslovnih knjig s. p. varslvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskim i priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj Šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobrazevalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7 do 1b. ure ali na telefonski številki (OhD 711-082 in (061) 712-278. Nina Vidrgar Spomini Spomibi so kakor metulj, ki pisana krila širi, so kot ladja, ki drsi po morski gladini, so kot cvetice, ki na polju dehtijo, so kakor sonce, ki sipa žarke, da zemljo krasijo. Če dan je deževen, ves mračen in tih, spomin se priplazi, zastane ti dih, srce ti poskoči, se solza utrne, ko na dušo tvojo lemina se zgrne. Če pa dan je lep in ptice pojo, se spomniš časov, ko bilo je lepo, srce ti zapoje, obraz razjasni in tiho si rečeš: »Še več takšnih dni!« Nina Vidrgar Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prhpevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizator/e raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. Kulturno društvo Groblje Mešani pevski zbor KD GROBLJE vabi na LETNI KONCERT ki bo v petek, 30. maja 1997, ob 20. uri v avli OŠ RODICA. VSI PRAV LEPO VABLJENI. KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN 25 let ansambla NIKA ZAJC A POLETNO GLEDALIŠČE NA STUDENCU PETEK, 23. MAJ 1997, OB 21°° NAT0PA.10: ansambcl NIKA LAKA ansambcl SAVINJA ansambcl SLOVENSKI KVINTET ansambcl GORENJSKI MUZIKANTJE ŠTAJERSKE SMRKLJE hannonikarja DAVID KOREN in ALEKS RUTAR h-imlilcv bo vodil SlAVKO PODBOJ Priredilcv bo v vsakem vremenit Svinjarija v Domžalah ji borno priskočili na pomoć, ko jo potrebu je. V nekaterih vejah našega stega smo se na srećanjih pogovar-jali o skrbi za ohranjanje čiste narave in pravega ravnanja z njo. Da ne bi vse ostalo le pri besedah, smo se 19. aprila lotili očišćenja Šumberka. Naloga se gotovo sliši kot majhen zalogaj, a ko bi vsi videli Šumberk pred opravljenim delom, bi vsem le čestitali za opravljeno deb. Ob tem zapisu bi se zahvalili tuđi Stanovanjsko Komunalne-mu podjetju Domžale za poli-etilenske vrećke, rokavice in kontejnerje, katere smo (s »kupčkom«) napolnili z moder-nimi okraski Šumberka. Po opravljeni nalogi smo se zahvalili še Bogu za lepo sonč- ESoi Domžalcani: sram vas bodi! Skavti se večkrat odpravi-mo ven iz mesta in svoje de-javnosti prilagodimo naravi, travnikom, gozdu. Prva več-ja, ne preveć oddaljena postaja je Šumberk. »Predvido-ma« zelena gmota v blizini asfaltno-betonskega centra Domžal, kjer bi si lahko vsak meščan mesta spočil živce, nadihal svežega zraka, se zrekreiral na urejeni TRIM stezi, občudoval neokrnjen gozd in naravo...!!?? Tukaj se stvar zaplete. Ne-okrnjenega gozda in narave v blizini Domžal ni moć već opaziti. Kamorkoli vas vodi pot, srečate smeti, polomljeno in nestrokovno posekana dre-vesa, kupe smeti kot na odla-gališču (vprašanje: ali ni osrednje odlagališće odpadkov v Dobu?), srečate pa lahko ludi konce pohistva in ležišča, televizijske sprejemnike, odsluže-n,i provozna sredstva (avtomo- DOMŽALSKI SKAVTI Dela so se lotili vsi skavti. bile, kolesa), pokvarjene gospodinj-ske pripomoćke (štedilnike, hladil-nike,...) in še in še. Če je vsem meščanom vseeno, d,i vse zelene kotićke našega - mesta na deZeli - preplavi nagnusna, ćloveška svinjarija, nam, skavtom, ni vseeno. Zato smo se odloćili, da no vreme in vedro razpoloženje s sveto maso, ki jo je daroval g. kaplan. Med njo smo med skav-te sprejeli veliko novincev, ki so slovesno obljubili, da se bodo trudili služili Bogu in domovini, pomagali svojemu bližnjemu in spolnjevali skavtske zakone. Celodnevno akcijo smo z »umetniškim pridihom« fotografirali in umetnije uredili v razsta-vo v domzalski knjižnici, ki smo jo odprli ob (Jnevu Zemlje, 22. aprila. Kadi bi, da tuđi vam ne bi bilo vseeno, kaj se godi z naravo, posebej pa bi radi, da bi naravi tuđi vraćali ter pomagali (ali ji ćelo za nekaj časa pustili mir!) in ne samo pobirali in uživali njenih sadov. SKAVTSKI POZDRAV KORAJŽNI ČRIĆ Pločnik v Ihanu Krajani Ihana že precej časa negodujejo, kajti pred vrati je poletje, njihovi pločniki pa imajo še vedno zimsko podobo - polni so peska, kot da se pripravlja strašna poledka. Kdaj bodo odgovorni očistili pločnike, da bodo |x>šci lahko normalno uporabljali njim nanienjene površine. (tekst in foto: |. S.) Prospekt občine Domžale Komisija za lurizem Občine Domžale je izdala prosfX'kl občine Domžale, v katerem je natisnjen tuđi zemljovid, kar bi bilo hvale vredno, če ne bi bil pripravljen tako površno, telo zaniknio. Ker se napaka, katero tom omenil, pojavlja že na karti občine Dom-žalo, izdala jo je Geodetska uprava leta 1987 in sicer: cerkev na Taboru so proslavili v Ihan, laborsko pa so izpustili, edinole sv. Miklavž je postavljen pravilno. ()menjeni prospekt je brez datuma, po opisu sodeč, jo novejši, ker omenja glasbeno Solo v letu 1996. Tukaj je ena cerkev na lokaciji smučarskih skakalnic, druga, ludi neimenovana, v Ihanu, sv. Miklavž pa na pravom mestu. Naj pri|x>mnim, da so na karti ljubljanskih občin iz lota 1979 vse corkvo narisane pravilno. Motijo me tuđi narisani kolovozi, katerih v naravi skoraj ni, dokaj dobro provozno poti pa so izpušće-ne. JANEZ HRIBAR VA?.!sn.t$l'. TOJ'r'ONHKr Si t;\ I! r OlJi'iriH [Jnmftuli" d 8.-12. ure v prostorih OŠ Jurija Vege, Vegova 38, Moravče. Zaželeno je, da ot-roka k vpisu pripeljetc s seboj. KA] SE DOGAJA V OSNOVNI SOLI? Pohvala mlađemu novinarju Mitja Lovše, učenec 6. razreda Osnovne Sole J. Vege je eden iz-med štirih najboljših novinarjev v ŠKL Bolska košarkarska liga) v Sloveniji. Za svoje poročanje s tekem je prejel pohvalo, ki mu je bila iz-ročena po finalni tekmi v dvorani Tivoli. Mitja v poročanju odlikuje svojski stil, ki je prepoznaven po medvzklikih, s katerimi v suhoparno poročilo domiselno vpleta svoje mnenje, ocene in drobne zanimi-vosti. MitjL ki je že prvo leto sode-lovanja v SKL sebi in soli prisluzil laskavo priznanje, želim uspešno nadaljnje sodelovanje. MAL Milja pri uslvarjalnem dclu (foto Mal) Pika poka pod goro Mlnjši mladinski zbor OŠ lurija Vege je bil pov.ibljen k sodelovanju na pivo državno revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev, ki je potekala v kogaški Slatini v petek, 9. 5. 1997 Naš zbor se je predslavil s tremi Ijudskimi pesmimi, za katere so bili nagrajeni z lepim aplavzom poslušalcev. Njihova zborovodkinja Mojca Malovrh pa je prejela priznanje. Foto in besedilo: Mal TRADICIONALNI PRVOMAJSKI SHOD NA GRADU TUŠTANJ Praznični dih pomladi Včasih se zdi, da je praznik de-la izgubil na pomenu, saj so veliki delavski shodi le se hvaležna snov v zgodovinskih učbenikih. Pa se je temu čuditi? Verjetno ne, saj najrevnejši v naši družbi za enkrat še živijo dostojnejše življenje od delavcev izpred 50,100 in več let. Morda pa se motim, ker tuđi v naši družbi, roko na srce, se prepad med večino manj premoznih in peščico bogatih vztrajno poglab-Ija. Kakorkoli že v naši dolini smo dan obeležili kot se spodobi. Že, na predvečer so zagoreli števil-ni kresovi, najvidnejša pa v Zg. Tušta-nju pod grajskim desetinarjem in na Limbarski gori. V praznično jutro je Moravčane, Vrhpoljčane in Pecane z glasbo prebudila pihalna godba. Jasno da le tište, ki nišo noči prebedeli zaradi vsenočnice (ropot motorjev in av- tomobilov...) in planincev, ki so se od-pravili po moravski planinski poti. To-pel pomladni dan je iz varnih brlogov izza zidov hiš privabil tuđi največje zaspance. Vsa dolina je dihala pra-zničnost. Največji shod je bil na dvo-rišču gradu Tuštanj, kjer se je odvija pravi spektakel. Velika množica privr-žencev avtomobilizma je občudova-la 38 oldtimerjev, ki so se s svojimi vozili peljali od gostilne Soklič preko Moravč do Tuštanja. Mladež je uživala z ansamblom Čuki. Pravo vznemir-jenje pa je povzročil prihod Primoža Peterke, ki so ga občudovalci dobese-dno obkolili. Nekateri so si vzeli čas tuđi za ogled gradu, njegove bogate muzejske zbirke in obnovljene graj-ske kapele. DK Zg. in Sp. Tuštanja je mogoče pohvaliti tuđi zato, ker so bili čevapčiči na dnu jedilnega lista. Prav na vrhu se je bohotil vol z ražnja, od- Veselo po domaće V petek, 18. aprila 199^ je bila v moravškem kulturnem domu sedaj že tradicionalna prireditev »Veselo po domače«. Niti organizacije prireditve so bile v celoti v rokah Dekliškega pevskega zbora KUD Tine Kos Moravče. V programu letošnje prireditve so sodelovali: Pihalna godba iz Prevalj na Koroškem, ansambel Nika Zajca, citrar Tomaž Plahutnik, baskitarist To-maž Svetlin, povezovalec Svetozar Cuček ter Dekliški pevski zbor. Za popestritev programa pa je prav gotovo poskrbel ansambel Mergellan-der Buben s pevko Anito iz Holandi-je. Kljub veselemu vzdušju malošte- vilnih obiskovalcev v dvorani, organi-zatorji prireditve še vedno išćemo vzrok za tako skromen obisk, če ve-mo, da so bile prireditve prejšnjega leta zelo dobro obiskane. Koliko prostega časa, koliko ur vaj, je potrebno za pripravo posamezne-ga nastopa vemo le tišti, ki v katere-mekoli društvu sodelujemo le kot amaterji in to ne za plačilo - plačilo za ves trud pa je le polna dvorana obiskovalcev, ki pa jih na letošnji priredit-vi »Veselo po domače 97«, kot že rečeno, žal ni bilo. Vsem tištim, ki si tega aprilskega večera iz kakršnihkoli razlogov niste vzeli urico in pol časa za obisk te prireditve, ki bi vam z domačo glasbo in petjem polepšala večer, je lahko žal. Zatorej nasvidenje na prireditvi »Veselo po domače 98«. IVICA ZUPANČIČ Komorni zbor Ave gostoval v Moravčah Vse, kar je trdega in neskladnoga v mojem življenju, se taja v sladko harmonijo in moja molitev razpne peruti kakor vesela ptica na letu čez morje (Tagore, Spevi). Vse to in še mnogo več bi lahko rekli o pevcih Komornega zbora Ave, ki s svojim prepevanjem slavi Boga, človeška srca pa na stežaj odpira in dela občutljiva za lepo-to in harmonijo. V petek, 25. aprila 1997, je na pova-bilo Kulturno-izobraževalnega društva Limbar v Moravčah gostoval Komorni zbor Ave iz Ljubljane. Pod vodstvom Andraža Hauptmana so se predstavili s pestrim koncertnim programom, saj so zapeli skladbe tujih in domaćih avtorjev, slovenske ljudske pesmi ter črnske duhovne. To je bil eden od vrhuncev letošnjega kultur-nega dogajanja v Moravčah, ki je privabil tuđi številne zborovodje in pev-ce iz drugih občin. Zbor, ki je v svojem trinajstletnem debvanju osvojil številne nagrade doma in po svetu, se v letošnjem maju odpravlja na tekmovanje za Veliko nagrado Evrope v francuski Tours. Vstopnico za to tekmovanje je dobil po zmagi na 35. mednarodnem te-kmovanju C. A. Seghizzi v italijanski Gorici. Sredi priprav na ta veliki dogo-dek se je zbor, na veliko veselje števil-nih poslušalcev, ki so napolnili dvora- Obvestilo Obveščamo vse »Ustvarjalce« v Moravski dolini, da bo naše 5. srečan-je dne 30. 5. 97, ob 20. uri v pevski sobi Kulturnega doma v Moravčah. Vljudno vabljeni vsi, ki ste se srečanj že udeleževali, in vsi, ki vas zanima ustvar-janje na različnih področjih. L & B TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE VAS VABI NA ŠPORTNO-REKREATIVNO IN RAZVEDRILNO PRIREDITEV POD NASLOVOM DAN ŠPORTA IN PESMI PROGRAM: - TURNIR V MALEM NOGOMETU - TURNIR BALINARJEV - TURNIR TENISA - POHOD PO MORAVSKI TRANSVERZALI - KARAOKE TV SLOVENIJA - PLES IN RAZVEDRILO Vsa društva, ki želijo sodelovati na turnirju obveščamo, da dobijo dodatne informacije na naslovu: TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE, VEGOVA 19, 1251 MORAVČE, tel. 731-090 ali 731-050 (popoldan) Ljubitelje petja vabimo na AVDICIJO za nastop na KARAOKAH v torek, 17. junija 97, v Kulturni dom v Moravčah. Po prireditvi KARAOKE se boste lahko zabavali in zaplesali. Pridite, ne bo vam žal! Turistično društvo Moravče no Kulturnega doma, ustavil pri nas v Moravčah. Na zadnjem tekmovanju v Atenah, novembra 96, so osvojili prvo mesto v kategoriji mešanih zborov, drugo mesto v kategoriji komornih zasedb ter Crand Prix za najboljši zbor tekmovanja, s cimer so dobili tuđi nagrado Prešernovega sklada za leto 1994. Ustanovitelj, dirigent in umet-niški vodja zbora Andraž Hauptman je za svoje umetniško delo s Komornim zborom Ave prejel plaketo mesta Ljubljane. V Moravčah imamo kar nekaj zborov, kar pomeni, da radi pojemo in poslušamo zborovsko petje. Občina Moravče nam pri tem pomaga s fi-nančnimi sredstvi in je bila tuđi glavni pokrovitelj tega koncerta. V eni iz-med pesmi smo kot solistko slišali do-mačinko Elizabeto Kunavar, ki že nekaj časa prepeva v tem zboru. Tako smo Moravčani zastopani tuđi v »Zboru sveta«, kalerega pevci se na-ravnost poigravajo s svojimi glasovi, ki se zlivajo v čudovito harmonijo. Za-gnanost, trdo delo, pristna Ijubezen do glasbe ter mladost in svežina v petju je navdušila tuđi poslušalce v Moravčah in morda v kom zbudila željo za še večjo zagnanost na tem področju. MILKA NOVAK Iz življenja in dela Kulturnega doma Kljub obnovitvenim delom in sanaciji Kulturnega doma je potekala pestra in bogata prireditvena dejavnost. Samo v času od novega leta do meseca maja je bilo preko dvajset prireditev in sicer od gledaliških predstav do različnih koncer-tov, literarnih večerov, predavanj in ostalih prireditev. V mesecu maju bo ponovitev zelo uspe-le'komedije »UCENIAK« v izvedbi filedališ-ke skupine KID - Limbar iz Moravč. 30. maja predstava za Osn. Solo »Jurija Vege« Moravče 31. maja ponovitev za izven V poletnih meseuh borno nadaljevali z obnovitvenimi deli v sami dvorani, kjer se bodo namestile lesene stenske obloge pred-vsem za boljso akustičnosl in toplotno-zvoc-no izolacijo. Radi bi, da bi bil naš Kulturni dom vsem prebivalcem naše občine v veselje in ponos, da bi začutili potrebo po bolj pogostem obi-sku različnih prireditev. Saj lep obisk prireditve daje voljo in elan za delo tako organiza-torjem kot naslopajoćim. Največje priznanje tako domačim kakor gostujočim skupinam je lep obisk prireditve in bogat aplav? za njihovo delo. Z velikim veseljem Vas vabimo že na na-slednje prireditve! M. K Marsikomu so se pocedile sline ob pogledu na pečenega vola, ki ga je izvrstno pripravil gospod Mejak. (foto BARLIČ) dojek, pečenice in domaći kruh. Dobra hrana, pravšnja mera pijace in do-mači glasbeniki iz ansambla Svetlin so tokrat zares veliko množico obiskovalcev pridržali na grajskem dvorišču vse do naslednjega dne. Prazniki so minili in znova smo popri-jeli za delo, ki nas je menda ustvarilo. Dnevi, kot je bil ta, nam vlivajo novih moči, novega elana. DK, ki bo izkupićek namenilo nadaljevanju izgradnje komunalne infrastrukture, vsekakor pritiće zahvala in želja, da se ta tradicionalni prvomajski shod kot prireditev ohrani, k čemur bodo v veliki meri pripomogli sponzorji, katerim se krajani zahvaljuje-jo za finačno pomoč, še zlasti pa pokrovitelju, podjetju Termit. MAL Spominsko srečanje v Češnjicah Letos mineva 52 let od spopada med partizani in domobranci na Dunaju ob Češnjicah pri Moravčah. V tem spopadu so na pragu svobode padli 4 borci. V sredo, M 4. 199? so se v spomin na ta do-godek v gozdu nad Češ-njicami, kjer stoji spomenik, zbrali nekdanji borci in domaćini. Prisostvovali so kratkemu kulturnomu programu, v katerem so sodelovali pevski zbor društva upokojencev iz Moravč, ga. Kosmać Francka s svojimi re-citacijami in govornik g. Slavko Kokalj, ki je na kratko opisal dogodek. Po kratki proslavi so se vsi prisotni zbrali ob čaju pri Remsu in ob klepetu obujali spornim.1 na nekdanje težke dni ter se pogovorili o tt^obah vsakdanjega življenja. Zapisala BOJANA DORIČ Kulturni dom Moravče Obnova letnih skakalnic za osnovno solo Na ribiškem tekmovanju Aprila in maja se narava najhitreje prebu-ja in spreminja. Lepi sončni dnevi vabijo ljudi, da v naravi izkoristijo proste dneve za delo .ili /;i r.i/vrdrilo. V .tprilu se /.u'ne tuđi lovna sezona za ribiće. Kibici Pododbora Moravče so že mesec dni prej začeli s pripravami na lovno sezono. Na delovnih akcijah so čistili in poglabljali rib-nike, utrdili bregove, popravili ograje in ure-j.ili okolko brunarice. V soboto, 10. maja, so ribići Pododbora Moravće pripravili odprto ribiško tekmovanje za najtezjo ribo. Do 8. ure se je zbralo već kot 100 tekmo-valcev. Vsi tekmovalci so plaćali startnino, si poiskali primerno mesto za lov in zaćeli na-makati trnke. Do 11. ure so imeli čas ujeti naj-težjo ribo. Da bi čas hitreje minil, so domaći ribići po-skrbeli za hrano, pijaco in bogat srećolov. Ob 11. uri se je tekmovanje konćalo. Zaćelo se je tehtanje rib. Ujrlili je bilo 10 rib in vsi ribići, ki so ujeli ribe so dobili |ir,iklićne nagrade, naj-boljsi trije pa Se kol.ijnc in diplome ZAPISALA BOJANA DORIČ < PABREZZA1U V boju /trebno pridobiti lokacijskega dovoljenja) in pa Odlok o pokopališkem redu. M. S. Duh Ria z globalne na lokalno reven /unija 1992 je v Riu de /aneiru potekala Konferenca Združenih naro-dov o okolju in razvoju. Udeleženci iz skoraj vseh drtav sveta so na kon-ferenci razčlenjevali najpomembnejše razsetnosti vprašanja trajnostne-ga razvoja (»ki izpolnjuje potrebe sedanje generacije in hkrati prihodnjim generacijam zagotavlja možnosti za uresničevanje njihovih po-treb«) in ukrepe, ki naj bi ga najuspešneje zagotavljali. Na konferenci so bila kronana več kot dvajsetletna prizadevanja, da bi pro-blematiko varstva okolja in razvoja obravnavali na globalni ravni. Navkljub velikim razlikam, ki obstajajo med posameznimi svetovnimi regijami, tako v stop-nji gospodarskega razvoja kot pri specifičnih okoljskih in populacijskih proble-mih, je prevladalo stališče, da je določene ukrepe potrebno sprejeti na globalni ravni. Med pomembnimi napotili, ki jih omenja Deklaracija, je tuđi tisto, da je probleme okolja najbolje reševati s sodelovanjem ljudi na vseh potrebnih rav-neh. Potrebno je pospeševati osvešćanie okolja in z obveščanjem omogoćati sodelovanje ljudi. Deklaracija izpostavlja globalno naravo problemov okolja, obenem pa tuđi pomen lokalnih ravni in dejavnosti na lokalni ravni pri njiho-vem reševanju. Povsem jasno je, da globalnih problemov okolja ni mogoče reševati, ne da bi na lokalnih ne poiskali rešitev za tište probleme, ki vplivajo na kvaliteto življenjskega okolja in na skrbno ravnanje z naravnimi viri. Za Slovenijo, ki je bila v OZN sprejeta komaj dva tedna pred začetkom konference, je bila to prva velika mednarodna konferenca, na kateri je sodelova-la kot samostojna država. Tako kot večina drugih držav je podpisala Konvencijo o spremembi podnebja in Konvencijo o biološki raznovrstnosti. V sklopu vzpostavljanja sistema varovanja okolja, ki ga je Slovenija po osamosvojitvi zasnovala na novih temeljih, so usmeritve iz Ria nedvomno upoštevane. Zago- tavljanje trajnostnega razvoja v posameznih državah seveda ni le stvar mini-strstev, pristojnih za vprašanja varstva okolja, ampak stvar družbenega razvoja v celoti. Nacionalni program varstva okolja je zaćel nastajati na podlagi sprejetih spo-razumov v Riu in procesa Okolje za Evropo, ki se je zaćel lota 1989. Od pod-pisa Deklaracije v Riu je Slovenija storila kar nekaj korakov naprej. Zakon o var-stvu okolja ima neizbrisan pečat Ria, kar ga uvršča med zelo moderne in tuđi zahtovno zakone. Trenutno se v Sloveniji pripravlja vrsto programskih doku-mentov, ki bodo varstvo okolja, prostorsko urejanje, ravnanje z odpadki, urejanje in zaščito voda ter varovanje biotske raznovrstnosti uvrstili v snovanje razvojnih procesov za tretje tisočletje. Nacionalni program varstva okolja predstavlja najširši okvir delovanja na državni ravni in kot takšen seveda obvladuje samo res najpomembnejše probleme. Pri tem priprava lokalnih programov omogoča skupnostim, da izrazijo svoje poglede na stvari glede ohranjanja narave in sonaravnega razvoja, določanja po-treb in težonj za svoje obmoćje tor oblikovanje nacrta razvoja, ki bo trajnost-no zadovoljeval njihove soc.ialne in gospodarske potrebe. Priprava lokalnih programov varstva ofcolja je utemeljena tuđi formalno. Po 50. členu Zakona o var-stvu okolp lahko ol)ćina ali širša lokalna skupnost sprejme svoj program varstva okolja. V vse te procese se zato že vključujejo obćine. Ravno pri reševanju problemov okolja ne poznajo ne občinskih in ne državnih mej, pač pa sta potrebni sodelovanje in povezovanje med občinami. Le ustrezno soočenje in usklajevanje lokalnih pobud z nacionalnimi obveznostmi lahko da boljši rezultat. Na žalost v Sloveniji nimamo razvite regionalne ravni, ki bi za marsikatere probleme okolja, kot je na primer ravnanje z odpadki, zaščito voda in oskrbo z vodo, pomenila ustreznojši način regulacije. Če ta raven trenutno ne obstaja, je zato toliko bolj pomembno sodelovanje obćin pri skupnih problemih. V prihodnjem obdobju bo Ministrstvo za okolje in prostor velik del svoje dejavnosti posvetilo sodelovanju z občinami. To sodelovanje no bo zasnovano samo na odredbah in navodilih, temveč bo temeljno vodilo Deklaracija iz Ria, to je partnerstvo med državo in lokalnimi skupnostmi. Letošnja 25. obletnica dneva Zemlje naj bo simbolni mejnik tega partnerstva. Upajmo, da borio ob prihodnjem dnevu Zemlje že vidni prvi sadovi skupnega dola. TATJANA Gospodarno ravnanje z gospodinjskimi odpadki V mnogih državah predstavljajo odpadki resen okoljevarstveni, gospodarski in finanćni problem. Z nesmotrnim odlaganjem odpadkov (divja odlagaliS-£a, strupeni odpadki) vse bolj onesna-žujemo zrak, vodo in zemljo. Na pre-bivalca priđe letno 150 kg odpadkov. Če jih borno negospodarno odlagali, kmalu ne bo več prostora za deponije odpadkov, voda, zemlja in /rak pa bodo neprimerni za življenje. Zato moramo vsi postopno postati aktivni varo-valci okolja. To pa smo lahko le, fe z odpadki znamo gospodarno ravnati. Gospodarno ravnanje z odpadki pomeni zmanjsevanje količine oclpadkov, lo-čevanje odpadkov in njihovo ponovno uporabo. 1. Zmanjšanje količine odpadkov Že pri proizvodnji izdelkov je treba razmišljati o odpadkih. Izdelujejo naj proizvode, ki po poteku svoje življenjske dobe ne bodo po nepotrebnem obremenjevali okolja; to velja za take, ki jih ni mozno ponovno predelati, za strupene oziroma težko razgradljive. Količino odpadkov lahko bistveno zmanjšamo tuđi ob nakupovanju, ko se odločamo za izdelke v povratni ali okolju prijazni embalaži, ki je kot takšna deloma že zaznamovana. Omejimo nakup v PVC vrečkah, pijač v plastenkah ipd., kar ima za posledico nastajanje »večnih« odpadkov. 2. Loćevanje odpadkov Z loćenim zbiranjem odpadkov na izvoru (v gospodinjstvih) lahko količino, ki konca na deponiji, zmanjšamo za 60 in već odstotkov. Toliko je namreć bioloških odpadkov (40%), starega papirja (10%), stekla (%), kovinskih in kosovnih odpadkov (5-10%). Ostalih 20 do 40 odstotkov predstavljajo vsi tišti odpadki, ki jih za zdaj še ni mogoče predelati ali kako drugaće izrabiti, in konćajo na deponiji ter kot kategorija zase posebni odpadki. Ti so strupeni, zato jih bodisi sežigamo bodisi de- poniramo izolirano od drugih, po strogih predpisih. Sicer je za nadzor nad posebni-mi odpadki v glavnem pristojna država. Toda ćelo tistih 30%, ki se znajdejo na deponiji, lahko zmanjSamo, ker je med njimi se vodno procej papirja, stekla ter kovin. Po ponovnem sortiranju zmanjšamo od-stotek vseh odpadkfiv na borih 10'/o. Na ta način razbremenimo okolje ter podaljšu-jemo življenjsko dobo deponiji, katere ce-na je in bo čedalje viSja. 3. Ponovna uporaba odpadkov Odpadke kot so: star p.ipir, steklo, kovine, določene posebne odpadke, uporah-Ija industrija kot sekundarne surovine. Iz bioloških odpadkov pa nastane visoko vreden kompost. Kompostiramo ga lahko na svojem vrtu ali pa na kompostarni do-ločenega področja (občina, regija). Organske odpadke lahko predelamo v visokovreden kompost; ta je namenjen iz-boljšavi tal v kmetijstvu in na vrtu (nado-mestilo za gnojila in šoto). Če lahko svoje organske odpadke (ali njihove dele) dru-gače izkoristitt1 (pokladanje živine, gnojni kup ali lasten kompostni kup), izrabite to ekološko bolj smiselno obliko izrabe. Iz vaših kuhinjskih odpadkov bo nastal kompost z veliko vrednostjo. Kompostiranje na lastnem vrtu nam nudi: - dragoceno naravno gnojilo, - večjo samooskrbo, - tesno povezanost z naravo (vračanje organskega materiala v naravni krogotok), - smiselno uporabo odpadkov (z majh-no porabo dela zmanjšanje količine odpadkov za cea 30"/,,). Kompostiranje nam prihrani: - dolge transporte smeti, - odvozne in prevozne stroške, - mineralna gnojila, - dragocen deponirni prostor. Kompostirno mesto: - deloma senćen, pred vetrom zasciten prostorček, - blizu hise, - na cxlprtih povrSinah. Kaj lahko kompostiramo? Načelno strohnijo vse rastlinske in živalske snovi. Iz kuhinje lahko kompostiramo: kavni in čajni zavretek, jajćne lupine, ostanke hrane, sadne in zelenjavne odpadke, čebulne in krompirjeve olupke itd. Z vrta lahko kom-postiramo: travo, listje, obrezane dele gr-rnov, živih mej in dreves, ostanke žetve. Pogoji, da se vam ho kompost v last-ni režiji posrećil, so: - dobra mešanica organskih odf)adkov, - zbirajle kuhinjske in vrtne odpadke ob kompostnem kupu, - kuhinjske odpadke vedno pokrijte, - večje kose, kot npr. veje, stebla itd., razlomite, - kompost oblikujte v plasteh, debelih 20 do 30 cm, - odpadke predhodno dobro premešaj-te: suh in moker, droben in grob material, - pokošeno travo vedno posušite na soncu, - vlaga je pomembna, mokrota škodu-je: uporabite le vlažen, a ne premoker material, - presuh material navlažite, k premo-kremu dodajte seno ali kaj pocJobnega, - rahlo, zračno postavitev dosežete z meSanjem komposta in rahlega, strukturiranega materiala (draćje, rezanica, slama) - zaščita pred mrazom: obdajte svoj komp<»tni kup s »plaščem« iz trave, prsti ali slame. 76 ščiti kup pred mokroto ali iz-sušitvijo in vzdržuje v njem toploto. Če so ti pogoji izpolnjeni, imajo živa bilja v tleh (bakterije, gobe, prSice, crvi,...) vst), kar potrebujejo. Vaše odpadke prede-lajo v rodoviten kom[X>st. Po 9 r)o 12 me-secih je vaš kompost zrel in primeren za uporabo. Staro steklo (barvno, bulo), star papir, kovine in dolnćeni posebni odpadki (npr, akumulatorji) so sekundarne surovine, ki služijo za predelavo in ponovno uporabo v industriji. Vedeti moramo, da vsaka tona zbranega odpadnega papirja nadome-sti 3,5 m' lesa. V mestu s 15.000 prebival- ci pa se mesečno zlx;re več kot 10 ton sta-rega papirja. Nekateri posebni odpadki so strupeni, zato se ne smejo odvažati skupaj z gospodinjskimi. So težko razgradljivi in povzro-čajo človeštvu ter naravi ogromno 5kodo. Sežiganje smeti doma pomeni samo-povzročeno onesnaževanje zraka. V last-ni poći ne kurite nobenih odpadkov. Za-vojčki od mleka, vrečke in umetne snovi, lakirani leseni odpadki in drugi orlpadki lahko pri sežig.tnju v hišni |xv('i j)ovzr(x':i-jo precej škodljivih snovi. V razvit ih deže-lah je sežiganje hišnih smeti v lastni peči z zakonom o ohranitvi ćistega zraka prepo-veriano in kaznivo. Dovoljen je le časopi-sni papir, s katerim smemo podkuriti. Razmislite: približno polovica škodljivih snovi, ki smo jih sami ustvarili, se nahaja v ol> šegu cea 10 metrov okrog kamina - pomislite tuđi na svoje zdravje, na svoje otro-ke in sosede! Na vrtu ne sežigajte vlažnih rastlinskih delov (trava, listje,...) ali drugih smeti, saj tuđi tu zastrupljate sebe in svoje sosede. Stranišće ni posoda za smeti: v stranice ne mečite niti trdnih niti tekočih odpadkov. Ggaretni ogorki, tamponi, jedilna olja, ostanki laka v odtoku |X) nepotrebnem obremenjujejo čistilne naprave in/ali vodni sistem ter ogrožajo našo pitno vodo. Narava ni smetišće: ne »izgubljajte« odpadkov v naravi. Gradbeni material ne puščajte povsod v naravi! Avtomobilskih razvalin ne skrivajte v naravi! Premislite, kakšne so vaše možnosti v zvezi z zmanjševanjem količine odpadkov. S promišljenim nakupovanjem in kritično porabo se lahko izognemo številnim ne|X)trehnim in okolje bremenečim izdel-kom ter embalaži. V eni izmed prejšnjih številk Slamnika smo predstavili Odlok o ravnanju s komu-nalnimi odpadki na območju olx"ine Lukovica. Prosimo, tta ravnate v skladu s tem odlokom. ODDELEK ZA KOMUNALO Lukovica /lamnik MAJ 1 O VELIKI TRAVEN I J Na razstavi tulipanov se je zelo uspešno predstavila občina Lukovica (Nadaljevanje s prve strani) S pridnimi rokami, nasmehom in harmoniko so marsikateremu obisko-valcu našega šotora razložile, kje je ta občina Lukovica in »kaj« sploh imamo. Omeniti je treba gostinsko po-nudbo CiP Troja ne, GostiSče Furman, Gostilno Rus in Gostlno pri Bevcu, ki so nesebično ponudile degustacijo svoje hrane in pijace. Svoj košček v Kotoru je imela tuđi turistična kmeti-ja Vrhač iz Dupeljn, ki je po svoje pri-vabljala goste v naš hribovski konec občine. Ves čas ob lepem vremenu so bile v okolici Arboretuma krožne vožnje s konjsko vprego konjerejskega društva iz Lukovice / njihovim pred- scdnikom Stefanom Kvedrom. Kot krona dogajanja pa je bil v nedeljo, 4. maja, dan Občine Lukovica s svojim kulturnim programom. V njem je so-deloval KUD janko Kersnik Lukovica z enodejanko »Samomorilec«, MePz Šentviški zvon, ljudski godec iz Spod-njih Prapreč, povezovalec je bil podžupan g. Matej Kotnik, slavnostni govornik pa župan, g. Anastazij Živko Burja. Za konec bi poudaril še uspešno sodelovanje z drugimi Stirimi občina-mi oziroma Občino Domžale kot ko-ordinatorko, saj je čutiti, da lahko v marsikaterem projektu nastopamo skupaj brez razprtij. FRANCI BERNOT Očiščevalna akcija planinske poti Krašnja-Limbarska gora-Golčaj-Blagovica 26. aprila je mladinski odsek planinskima društva Blagovica or-ganiziral očiščevalno delovno akcijo (Domžalske in E-6 planinske poti), Krašnja-Limbarska gora-Golčaj-Blagovica, s pričetkom ob 14. uri in zaključkom ob 20. uri. Delovne akcije se je udeležilo 14 planincev, od teh je bilo 10 mladincev, najmlajši je bil Uroš VADJUNC, star 12 let. Očiščevalna akcija je bila op-ravljena ob dnevu zemlje in med majskimi prazniki, da smeti ne bi kvarile dobrega počutja obiskoval-cev planinske poti med prazniki. Oelovna akcija je bila razdeljena v tri skupine. Prvo je vodil Peter URAN-KAR, pobirala je odvržene predmete ob poti in bližnji okolici. Drugo skupino je vodil Aleš PODBELŠEK, ta je od-stranjevala s poti polomljene veje in Hrastnik, tretje je sto metrov v notra-njosti gozda v smeri poti Golčaju. Prosimo bližnje krajane, da skušajo pre-prečiti odlaganje smeti na teh mestih in s krajevno organizacijo sanirajo ta odlagališča, saj zelo kvarijo naravo. Na očiščevalni akciji planinske poti od Krašnje do Limbarske gore je bilo smeti za 5 petkilogramskih vrečk, od Limbarske gore do Golčaja 4 |>etkilo-gramske in ena dvajsetkilogramska vrečka. Na Golčaju so nabrali 5 dvaj-setkilogramskih vrečk. Največ smeti je bilo okrog spomenika NOV kjer je ležalo precej odpadlih vencev in rož ter lončkov od sveč. Nekaj smeti so nabrali okrog cerkve in počivališča. Iz Golčaja do Blagovice so nabrali tri petkilogramske vrečke smeti. Ob zaključku so v Blagovico pre-nesli 18 vrečk smeti in jih odložili v smetnjak. VIKTOR US Petintrideset let moškega pevskega zbora janko Kersnik »Kaj se pat pesem fantovska tak žalostno oglasa, ki piš večerne sape jo proti meni sem pri naša.« »laz bom pa tja k tovaršem šel za belo javorovo mizo in 1 njimi pil in ž njimi pel za belo javorovo mizo.« JANKO KERSNIK Jiibilejno, kulturno Kersnikovo leto je odprl MPZ janko Kersnik s svojim častitljivim praznovanjem: 35-letnico neprekinjenega delovanja. Jubilejni koncert v soboto, 26. aprila, je spet napolnil dvorano in se z nepozabnim večerom pesmi, slike in besede zapi-sal v srca vseh prisotnih ter dokazal, da ima Ijubiteljska kultura v Črnem grabnu tradicionalne korenine. Moški pevski zbor je v sedanji po-mlajeni sestavi z zborovodjem Igor-jem Velepičem ob domiselni režiji in majniško navdihnjeni sceni očaral s spletom vasovalskih fantovskih pesmi, ki so nostalgično trkale na strune minulih časov. Za začetni pozdrav so bili fantje in možje, oblečeni v telovnike narodnih noš / gorenjskim nagelj-norn, prav krhki, prikupni in fantovsko koketni in tuđi tištim z daljšim pev-skim stažem so se mladostno smejali brki. Ob taki častitljivi obletnici so tuđi lahko samozavestni! Z ubranimi li-ričnimi akordi so nas tematsko vodili z najlepšimi slovenskimi narodnimi, preko vseh stopenj vasovalskega pri-čakovanja, prešernega vt>selja, upanja in strahu, sanjarjenja in dobrikanja do uresničitve Ijubezni - poroke in zakona. Več kot '50-letno zgodovino zbora je oznaćil predsednik, g. Franci Gipu-der, z besedo in diapozitivi. Pred nami so se razgrnila šest deseta leta nastanka in pomembnejši na-stopi, z ekrana so nas pozdravili že pokojni pevci. Ta večer so bili v duhu z nami: ustanovni člani in dolgoletni predsednik, g. Franc Gipuder, Martin Erčulj, Milan Grošelj, Leon Avbelj, Lo-vro leretina. Pevci z dušo, ki so na va-jah in prireditvah dajali razpoloženjski ton s svojo osebnostjo. »To pesem bom slišal, ko bom tiho spal«... Predsednik je označil obdobje vzponov in rasti ter nevarnega krizne-ga obdobja pred leti, ko je zbor zapu-stil g. Peregrin Gipuder, pevovodja 32 let, gonilna sila in duhovni vodja. To so bili čaši romantičnega petja, sedaj pa je petje postalo trdo delo dvakrat- Gostilna pri Bevcu vas vabi, da se udeležite tekmovanja v vlečenju vrvi. Tekmovanje bo v nedeljo, 08. 06. 199^ pri gostilni »Bevc« v Lukovici, ob 14. uri. Fantje bodo vrvi vlekli stoje, na asfaltu in leže, »v jamah«. Pridile, veselo bo! nih tedenskih vaj. Le vztrajanju neka-terih pevcev in srečnim okoliščinam, da so našli mlađega in vsestransko kulturi predanega Igorja Velepiča, se imajo zahvaliti za obstoj. Torej so stali in obstali na tem vozu dobre volje. Sedaj pričakujejo okrepitev svežih grl in nov zagon. Slovenske pesmi, naj-lepše pesmi na svetu, ne smejo za-mreti. Posebne čestitke so veljale g. Francu Urankarju, edinemu še aktiv-nemu ustanovnemu članu. G. Karei Leskovec, predstavnik ZKO Domžale, je ob topli besedi in zahvali podelil Gallusova priznanja. Zlato priznanje so prejeli: Mina Andrejka, Anton Capuder, Franci Gapuder, Niko Capuder, Henrik Omahna, Štefan Primožič. Dobitniki Srebrnega Gallusovega priznanja pa so: Miran Capuder, Vinko Dragar, Viktor jemec, Franc Perne. Zbor je prejel številne čestitke: so-sednjih pevskih zborov, ministra za kmetijstvo g. Cirila Smrkolja in spod-budne besede župana Občine Lukovica, g. Anastazija Živka Burje, ki se vedno osebno zavzema za material-ne pogoje kulturnega delovanja. Ta fantovski večer so obogatila tuđi dekleta: vokalna skupina Kvarta iz Mengša, z narodnimi, ki so stilno do-polnjevale moški program. S svojo mladostjo, glasovi slavćkov in brez-hibno izvedbo so resnično očarale. Da je bil celoten večer himna slovenski ljudski pesmi v priredbah znanih skladateljev, je poskrbela še posebna gostja, Ljoba Jenče, pevka ljudskih epskih pesmi, redkih, že pozab-Ijenih biserov, ki jih je zbiralka zapisala za Narodopisni institut SAZU in jih tako iztrgala pozabi. Razvila je svoj osebni način vokalne interpretacije. Ob legendah o sv. Barbari in Jobu je poslušalcem v dvorani zastajal dih in začutili smo korenine slovenske lipe vse do Benečije. Slovenci osvajamo svet s pesmijo. S pesmijo se brani naša domovina. ledro povezovalnega besedila vo- Gorjača graja Komu je v ponos razpadajoči lu-kovški rokovnjač? Učenci in učenke! Dragi starši! V mesecu maju poteka vpis v prvi razred Glasbene Sole Domžale, ODDELEK LUKOVICA, za šolsko leto 1997/98. druge ovire, ki jih je v zimskem času pustil žled. Tretjo skupino je vodil marker Marko TRDIN, obnavljala je slabo vidne označbe in smerokaze ob poti. Ob 16..50 so vse skupine iz smeri Krašnja prišle na Limbarsko goro in se v gostišCu f rancke URANKAR okrep-ćale z enolončnico. t JRANKARILVI se lepo zahvaljujemo za brezplačno os-vežilno pijaco. Na poti z Limbarske gore do Golčaja nas je zelo ganilo tro-j<' crnih odlagališč smeti, za katere smo nemočni, da bi jih odstranili. Dve odlagališči smeti sta ha robu poti križišča Limbarska gora-Golčaj- Da bi biva liepa ura... V okviru juhilejnega leta v Občini Lukovic:a vas Kulturno društvo Zarja vabi ob svoji sto letnid delovanja na osmi koncert mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. Koncert bo v soboto, 24. 5. 1997 ob 20.30, v Kulturnem domu v Šentvidu. Gost koncert nega večera bo MePZ Drenov Grič - Lesno Brdo priVrhniki. Lepo povabljeni. Ker se na začetek delovanja pripravlja tuđi Pihalna godba Lukovica, vam sporočamo, da bo letos prvič možen tuđi vpis na oddelek TROBIL (trobenta, bariton). K vpisu vabljeni dečki in deklice od 7-10. leta, lahko pa tuđi starejši, ki bi se radi pripravili za igranje v pihalni god-bi. PRIJAVE: - tajništvo O. ŠR Brdo ALI - 24. 05. od 9.-11. ure na infor-mativnem dnevu v O. Š. Brdo. INFORMACIJE: 735-119 g. Matej Kotnik »Pevci MPZ Janko Kersnik so navdušili s slovensko pesmijo« diteljev Špele Prašnikar in Vita Kotni-ka so tvorile pesmi Janka Kersnika, tega poetičnega realista, ki je zložil tuđi več ciklov Ijubezenskih domoljubnih in razpoloženjskih pesmi. Med drugimi tisto znam;: Tam v dolu sama zase, med vrbovjem roža rase... ki je tuđi uglasbena. Vse se je zlilo v prelep harmonični spored, idilo in slavospev slovenstvu. Izzvenelo pa je tuđi v na-šo skupno obvezo za nove čaše. Kako naj ovrednotimo delo MPZ janko Kersnik, ki nas že 35 let kulturno bogati in dostojno zastopa ob vseh vidnejših dogodkih doma in drugod? Ali so dovolj besede zahvale vsem tištim, ki vztrajajo in svoj dragoceni čas darujejo za nas, v iskanju višjega smisla, v iskanju lepote, harmonije in narodne tradicije!1 Res bogatijo tuđi sebe, vendar potrebujejo našo skupno moralno podporo, priznanje in obvezo za nadaljnjo energijo. Novo oblet-nico morajo dočakati še številčnejši. Sprejmite naše iskrene čestitke in zahvalo za vse ure časa, ki ste nam ga bogatili! Ostanite zašćitni znak Lukovice! M. S. Turistično društvo Gradišće živi in dela Pomlad je prišla tuđi v naše kra-je in z njo se je prebudila vsa nara va. Naše Turistično društvo Gra-dišče je pričelo z deli za dokonča-nje večnamenskega prostora za brunarice v opuščenem kamnolo-mu. Zabetonirali in postavili smo škarpo zadaj za brunarico, zanjo pa je bil potreben precejšen izkop za temelje. Pošteno smo zavihali rokave. V brunarici smo položili keramiko, pred njo pa betonske tlakovce. Gradišan Franc Cerar, po domaće »Vrbišnikov France«, pa je naredil in ob pomoči svojih vnukov tuđi posta-vil lično izdelan kozolćek. Služil bo za pozdravno dobrodošlico obiskoval-cem. Na njem bodo tuđi smerokazi za peš poti po okolici Gradišća. Teh trenutno še ni na kozolčku. Pred prvim majem smo opravili či-stilno akcijo v sklopu odvoza kosov-nih odpadkov. S tem smo tuđi mi pri-spevali svoj delček k lepše urejenemu in čistejšemu okolju, kjer živimo. Pri naši brunarici smo za prvi mai pripravili kres in se ob njem zabavali do poznih jutranjih ur. Bilo je zelo veselo. Ob tej priložnosti se v imenu IO TD Gradišće zahvaljujemo vsem, ki ste radi pristopili k delu ob delovnih akcijah, ćeprav vemo, da je ravne; na pomlad na kmetih največ dela. TONE ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK Tur no smučanje na Komni Pravijo, da je turno smućanje nevarno in se nanj odpravljajo le veliki in izkušeni. Pa ne bo držalo. Z učenci 2. in 3. razredov smo se od-pravili na pravo turno smućanje. Sredi aprila, ko je pri nas že pomlad, smo se zbrali v Lukovici in se odpeljali proti Bohinju, Savici, nato pa peš proti Komni. Težko prtljago in smuči smo prepustili žičničarju. Komaj dobro ogreti smo prišli do koče na Komni. Prvi večer smo si popestrili s planinskim krstom. Na-slednje jutro smo se odpravili na turo. Prelepo jutro je napovedovalo sonćen dan. Smuči smo privezali na nahrbtnik in se; spustili pod koćo, nato pa naprej do planine Govnjać. Povsod je že primanjkovalo snega, tu pa ga je bilo še dovolj. Hitro srno si našli naravno skakalnico in potešili strast po uživanju na sne-gu. Na Komno smo se vrnili preko doline, kjer stoji koča Pod Bogat inom. Pot je bila prva: hoja s smućmi na rami in smućanje med grmićki. Zvećer smo bili pošteno utrujeni, a smo se vseeno nasmejali ob družabnih igricah. In že je bil čas vrnitve. Ogledali smo si še slap Savico in ga doživeli v vsej njegovi lepoti in mogoćnosti. »Kot da bi danes šli in se vrnili,« je rekel nekdo. Čas je hitro minil in vseh deset korenjakov je pokazalo, da znajo biti vztrajni, moćni in biti pravi prijatelji. In kdo smo mi? Planinci iz osnovne sole janko Kersnik Brdo: Rok, Tomi, Teja, Noel, Luka, David, Primož, jure, Klemen, Marko ter vodji odprave Lučka in Tadeja. Mentorica planinskega krožka TADEJA ČEŠKA 14 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale NAŠ OBISK Srečno, zlatoporočenca Za I ka in Peter Žankar! V prijetnem domu v Domžalah na Poljski cesti 6 živita zlatoporočenca Zalka in Peter Žankar. Pri-jetno in tiho je njuno življenje, pa vendar burno in vsestransko dramatično. Ko se skupaj z njima sprehodiš po petih desetletjih sku-pnega življenja dveh Domžalča-nov in si pri tem pomagaš s skrb-no napisanim dnevnikom gospoda Petra, v katerem je skritih veliko življenjskih resnic, ki so slavljenca spremljale na njuni skupni poti, odkrijes, kako bogato je njuno življenje. Mamo Zalko sem našla na vrtu pred hiso, kjer je kljub precej namočeni zemlji ruvala iz zemlje plevel in zadovoljno opazovala prve vrtnine, ki so pričale o pridni gospodinji. In to je gospa Zalka, uradno Rozalija, rojena leta 1922 v Domžalah v STOBU. Vse življenje je delala na zemlji in za ne-kaj let jo je zmotila služba v tovarni. O gospodu Petru, s katerim sva se pozdravila v prijetni kuhinji, ste v Sla-mniku lahko že brali, saj je pred leti o njegovih vojnih spominih pisal g. Stane Stražar, zato sva jih tokrat izpusti-la, ko sva prišla do leta 1941. Bil je 28. junij 1912, ko se je pri Mo-hoč v Stobu rodil Peter Žankar v veliki družini, kjer je imel najprej štiri brate in sestre, izmed katerih sta dve dekleti umrli, potem pa še štiri, saj se je po mamini smrti oče ponovno po-ročil. Življenje na kmetiji je bilo sprva kar prijetno, kasnejših let pa se gospod Peter ne spominja prav z veseljem. V dnevniku sem lahko prebrala, da namenja veliko lepih besed pokojni mami, prebrala pa sem tuđi o nje-govem delu v velikem sadovnjaku, s katerim se je njegov oče začel ukvar- jati. »Še pravi »mule«, deset sem jih imel komaj,« pripoveduje, »sem poce-pil 300 jabolk in vesel opazoval, kako so brstela in rodila.« Žal je z mamo umrla tuđi šola. Čeprav je po osnovni soli naredil tuđi obrtno solo, se je prav na silo lahko izučil pokliča in leta 1952 naredil mojstrski izpit za mi-zarja ter se zaposlil v Lesni industriji Domžale, kjer je bil obratovodja. Po združitvi podjetja z LIP Radomlje je bil do leta 1972, ki se je upokojil, zaposlen v pripravi dela. Vojna leta so bila težka, saj je bil v ujetništvu in v internaciji in o tem bi vedel povedati veliko. O tem obdobju berem tuđi v nje-govem dnevniku, ki obsega već kot 200 listov in kjer je gospod Peter le-po razvrstil svoje življenjske dogod-ke in jih pospremil s svojimi razmiš-Ijanji tuđi o ženi Zalki, Mihovi iz Sto-ba, ki se je rodila 1922. leta v števil-ni družini. Ker je bila skoraj soseda, ni bilo tedaj mlađemu Petru treba daleč po dekle, le čez mejo jo je ug-ledal, kako pridno dela, in se je od-ločil. Njuno poznanstvo, ki sta ga krepila z izleti s kolesi, pa ne daleč, pravi gospod Peter, se je 12. aprila 1947 uradno sklenilo v Kamniku s poroko in selitvijo v Domžale, na Poljsko 6, »tako da sva v teh dneh praznovala kar dve petdesetletnici«, se smeji moj sogovornik in nagajivo gleda ženo, ki skrbno posluša in skuša pomagati pri pletenju niti življenjskih zgodb dveh Domžalčanov. V cerkev pa so šli v Domžale in oba se še dobro spominjata besed prvega domžalskega župnika g. Franca Ber-nika, ki ju je poročil. Po rojstvu hčr-ke Darinke in sina Petra je mama Zalka delo v tovarni pustila in ostala doma, kjer pa ni nikoli zmanjkalo dela. Vrt, kjer je vedno pridelala dovolj zelenjave, prašiček, kokoši in zajci so bili njeno vsakdanje življenje pa tuđi pomembna pomoč družini, saj te-danje plače nišo bile visoke in je vsak tako prihranjen denar prav prišel mladi družini. Gospod Peter tuđi po upokojitvi ni opustil dela, vedno je še kaj postoril do lanskega leta, ko je malce »ošvohnel« in se mora malo paziti. Prav zaradi tega in tuđi ženine bo-lezni mora avto, s katerim sta se vča-sih rada ob koncih tedna popeljala do toplic ali pa do bližnjih prijateljev in znancev, malce počivati, čeprav je gospod Peter kljub šestinosemdesetim letom čil mož, ki so mu izpit podalj-šali še za nekaj let, sam pravi, da »do smrti«, ampak prepričana sem, da to ne bo čisto držalo. Rada prebereta kakšen časopis, pogledata kakšno od-dajo in poklepetata o vnukinjah, ki rade obiščejo stara starša. Sedaj greva največkrat samo do trgovine in cerk-ve, mi pripovedujeta in opozarjata na zelo prometno magistralno cesto, ćez katero morata vedno, ko gresta po opravkih. Na srećo je njuna domaći-ja od ceste malo oddaljena, vendar ne dovolj, da ponoći ne bi slišala tež-kih tovornjakov. Pa se eno veliko Ijubezen ima gospod Peter - to je reševanje križank. Pri njih si pomaga s pravcatim leksikonom, ki obsega već kot 200 na roke napisanih listov in kratko množenje pokaže, da je v leksikonu kar nekaj ti-soč besed, ki jih je zbral in zapisal. Kri- žank ne pošilja, njihovo reševanje mu je v veselje, uživa v njihovem reševa-nju, kot uživa v pisanju svojih spomi-nov. Trenutno so zaključeni z beseda-mi o slovesnosti ob zlati poroki, ki so jo praznovali v gostišću Kovač na Ko-lićevem. Za uradno potrditev se za-konca Žankar ništa odločila. Zlasti mama Zalka, ki kljub bolezni postori prav vse v hiši in je po moževem mnenju »zelo pridna«, je bila bolj naklonjena tihemu praznovanju po-membnega jubileja, za katerega ima-ta tuđi recept za vse mlade in manj mlade, ki stopajo na novo življenjsko pot: eden z drugim morata delati, znati najti tisto, kar oba veseli, pri tem pa tuđi malo potrpeti in razumeti, da življenje ni posuto le z rožicami, tem-več je med njimi vćasih već, drugič manj trnja, ki malce upočasni življenje, pa ga vendarle naredi lepega, će se dva razumeta. Zakonca Žankar je še danes prav lepo pogledati, ko v tihi sreči uživata svojo starost in se kljub tegobam veselita svojih najbli-žjih. Gospod Peter se spominja nekda-njih Domžal, nekdanjega STOBA in žal mu je, ker stobovske domačije nišo već takšne kot v ćasu njegove mladosti. Tedaj se je vsak posebej trudil, da bi bil STOB prazničen, in će ni bilo denarja za većja popravila, je bila vedno volja pa tuđi petrolej, s katerim so namazali okna in vrata, ter barva, da so pobelili cokel, da je bila doma-čija lepa in prijazna. Pravo tekmova-nje je potekalo med domačijami za veliko noć, in to so lepi spomini, ki se žal ne vračajo, kot se ne moreta vrni-ti dva bajerja v centru sedanjih Domžal, sredi enuga izmed njih so gasilci postavili Sv. Florjana in prava studenč-nica je žuborela in lepšala tedanje Domžale. Še veliko je spominov, lepih pa tuđi žalostnih, ki sprc-mljajo življenjsko pot slavljencev Zalke in Petra Zankarja. Želim jima, da bi tuđi v pri-hodnje ostala naklonjena drug druge-mu, da bi v njunem domu ostalo se veliko Ijubezni, topline in lepih spominov, ki bodo našli mesto v dnevniku gospoda Petra in pridnosti gospe Zalke. Naj vama zato, spoštovana zlatoporočenca Žankar, prijetni spomini na prehojeno življenjsko pot in prijetna družba vajinih najbližjih posujejo va-jino skupno pot z rožicami, med ka-terimi naj ne bo trnja, temveč le zdravje, razumevanje in sreća! VERA VOJSKA Večer japonske kulture v Majčevem dvoru Ženski forum je 10. aprila 1997 v Majčevem dvoru v Jaršah organizirat večer japonske kulture, ki ga je pripravilo Slovensko žensko društvo za mir v svetu in je del mednarodne VVFVVR Japonke iz omenjenega društva so prikazale tradicionalni obred priprave in pitja čaja, jedi japonske kuhinje, glasbe in običajev. V pripravah in ob-redih so lahko sodelovale tuđi obisko-valke in tako se je marsikatera naučila pripraviti čaj po japonsko, skuhati japonske jedi in predvsem kako lahko kot ženska pris|)eva k miru v svetu. V Ženskem društvu za mir v svetu namreć menijo, da bi ženske morale imeti osrednjo vlogo »pri vođenju vsega človeštva k Ijubezni, odpušča-nju, harmoniji in sodelovanju, ker se že naravno ćutijo odgovorne, da ust-varjajo mir in harmonijo v svojem domu«. Kristina Brodnik Razširjena seja sekcije frizerjev Na razširjeni seji sekcije frizerjev dne 10. 04. 1997 na sedežu Obrtnega združenja na Viru se je seje udeležila le tretjina od 60-tih prijavljenih frizerjev, kolikor jih je v občini Domžale. Pozdravni govor je imel g. Marjan Smolnikar, podprl je dejavnost sekcije in obljubil pomoč po zmožnostih obrtnega združenja. Izvolili smo tuđi novega predsedni-ka in podpredsednika naše sekcije, g. Francu Piskarju pa se za dolgoletno delo kot predsedniku frizerske sekcije javno zahvaljujemo. Ga. Pavla Ausec - strokovna sode-lavka OOZ Domžale - nas je sezna-nila z novo metodo za pripravniške izpite, o novostih združevanja vajen-cev, o pridobivanju obrtnih dovoljenj, o izobraževanju in o problernatiki dela na crno. Kot je dejala, frizerju, ki ni-ma obrtnega dovoljenja, ob obisku inSpektorja sledi kazen 6O0.(XX),00 SIT in odvzem celotnega inventarja in materiala. Stranka, ki z vednostjo sprejema usluge na crno, pa plača 100.000,00 SIT kazni. Sekcija frizerjev Domžale POGOVOR S FRANCEM GOSTINČARJEM, DIREKTORjEM DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE Domsko varstvo starejših občanov v Domžalah V Stobu v Domžalah oziroma na sedanji Ljubljanski ulici št. 34 in 36 sta bili dve stavili, v katerih je bila tovar-na slamnikov. Domžalski župan Bernik je s pomočjo domaćinov preuredil zgradbe za namen zavoda, ki so ga imenovali »Dobrodelni dom«. Dom je bil adaptiran 1929. leta, že v letu 1930 pa so sprejeli v oskrbo prve stanoval-ce. Dom je deloval tuđi med II. svetov-no vojno in je v tem obdobju oskrbo-val starejše in otroke. Tuđi po vojni so bile težnje, da bi dom preselili na Krumperk, vendar so se Domžalčani preselitvi uprli. Po 1970. letu se je pričela akcija za izboljšanje standarda za bivanje starejših občanov. Zato so se Skupščina ob-čine Domžale, SPIZ - Enota Domžale, Društvo upokojencev Domžale, Sta-novanjska skupnost in sam dom odlo-čili, da začno graditi nov dom. Menim, da je lokacija povsem ustre-zna, saj starejši človek spada v normalno urbano okolje, kjer so v neposredni blizini vse storitvene dejavnosti in trgovine. Nikakor ne smemo starejše ljudi samo zato, ker so ostareli, izolirati v samotno okolje. V sedanjih prostorih dom posluje 20 let. Ob tem moram poudariti, da je bila stavba narejena za namen sora-zmerno zdravih upokojencev. Zato smo se bili v (tomu prisiljeni prilagoditi dejanskim potrebam, in to bolnim in nepokretnim Ijudem. Zaradi s|x?cifične zgradbe smo imeli in še imamo ogromno težav. Toda s prizadevnostjo celotnega kolektiva uspešno rešujerno tuđi vsa sanacijska dela in stalno izbolj-šujemo možnosti bivanja za naše sta-novalce. Dom ima kapaciteto 170 postelj, in to 59 v enoposteljnih, 39 v dvopostelj-nih in 11 v troposteljnih sobah. Dom je preko celega leta stalno zaseden 100"/,,. Povprečna starost stanovalcev, starih nad 65 let, je 81 let. V oskrbi imamo tuđi nekaj mlajših stanovalcev, ker v ta namen ni posebnega zavoda. V letu 1996 je bilo v oskrbi 22 oseb, starejših od 90 let. Iz območja Uprave enote Domžale je v domu 93 ljudi, drugi pa so iz so-sednjih obćin, zlasti iz Ljubljane, svoj-ci pa so večinoma iz domžalskega okolja. V letu 1996 je 36 ljudi v domu umrlo, 4 pa so se izselili. Vzrok za sprejem so največkrat po-leg starostne oslabelosti tuđi zdravstvene težave. Po statutu doma imamo notranjo organizacijo razdeljeno v 3 enote, in sicer: - negovalno-zdravstveno enoto, - kuhinjo z jedilnico, - skupne strokovne in tehnićne službe. V negovalno-zdravstveni enoti imajo zaposlene naslednje delavce: - vodjo enote z visoko strokovno izobrazbo, - dve fizioterapevtki in delovno te-rapevtko z višjo strokovno izobrazbo, -12 srednjih medicinskih sester, -16 bolnićark - negovalk, - 6 strežnic, - 3 perice, - 4 čistilke. V enoti kuhinje z jedilnico so zaposleni naslednji delavci: - vodja kuhinje, - 3 kuharice oziroma kuharji, - 5 kuhinjskih pomočnic. V enoti strokovne in tehnićne službe pa so zaposleni naslednji delavci: - direktor, - raćunovodkinja, - 2 ekonomska referenta, - tajnica, - ekonom, - vzdrževalec in - receptor. V domu poteka osnovna in zdravstvena nega 24 ur dnevno skozi ćelo leto. V negovanje so vključene strokovne delavke pod vodstvom glavne sestre. Fizioterapevtka in delovna tera-pevtka izvajata dela po programu in poteku del v okviru svojih pristojnosti. Medicinske sestre, negovalke in drugo strežno osebje nudi stanovalcem vse možnosti za čimboljše poćutje v domu. Dom se trudi, da celolno osebje pridobiva dodatno znanje za delo s sta-rejšimi preko seminarjev in predavanj, ki jih organizirajo zunanje institucije. l^i vsebini dela polagamo veliko po- Delo glavne sestre Danice s skupino g. Franc Gostinčar zornost našim Ijudem pri družabnosti s tem, da organiziramo razlićne dejavnosti s pomočjo naših strokovnih de-lavk. Ob tem mislim na skupinsko delo, na katerem se sestajajo s stanoval-ci redno ob določenih dnevih. Prav tako imamo većkratne prirodilve ob raz-ličnih praznovanjih, kot so rojstni dne-vi, prazniki, jubileji itd. Enkrat do dva-krat na leto pa organiziramo na dom-skem dvorišću ludi piknik in izlete, enkrat na leto, in to 15. avgusla, pa s po-mocjo Karitasa organiziramo maso in družabno srećanje z zunanjimi občani. Gospod direktor, kakšni so odnosi vodstva z oskrbovand!1 Ali zelo pogre-šajo domaće družinsko življenje? Vodstvo in celotni kolektiv se trudi-ta, da bi našim stanovalcem v največ-ji možni meri nadomestili toplo, domaće oz. družinsko okolje. Prav gotovo, da vsakdo pogreša domaće družinsko razpoloženje, (X)sebej še tišti, ki so si ustvarili družine in imajo tuđi svoje otroke. Redni obiski svojcev tuđi to vrzel zapolnjujejo. Ali damski stanovalci uporablja-jo neformalna srečanja, npr. ob kavi, /a pogovore in sestanke z vami, glavno sestro Oanico in drugi mi vo-dilnimi delavci doma, ali razna pra-znovanja in podobno? Moj cilj v domu je vseskozi v tem, da je vsak delavec, in to od čistilke do direktorja v bistvu poleg svojih delov-nih obveznosti tuđi delovni terapevt in prijatelj vsem članom kolektiva oskr-bovancev. Človek ni stkal mreže življenja; je samo vlakno v njej. - Karkoli stori mreži, stori sebi, je dejal Seattle. Kakšni so medsebojni odnosi stanovalcev in do katere mere prihaja do medsebojne pomoći? Stanovalci prihajajo v dom iz različ- nih okolij, zato imajo tuđi različne kulturne in druge navade. Strokovni delavci smo v ta namen stalno pripravljeni pomagati pri razrešitvah morebitnih konfliktnih okoliščin. Mnogo tega raz-rešujemo v manjših skupinah in na rednih sestankih po posameznih nad-stropjih. Na sestankih sodelujemo vsi strokovni delavci. V domu imate gotovo tuđi mlaj-še invalide. Kako se ti vključujejo v domsko življenje? Po zakonu o socialnem varstvu je tukajšnji dom namenjen praviloma za osebe, ki so starejše od 65 let. Toda zatečeno stanje v domu je v tem, da imamo tuđi nekaj mlajših invalidov, s ka-terimi poskušamo delati tako, da bi jih po njihovih zmožnostih čimbolj spod-budili za različne dejavnosti. Vsekakor pa bi morali mlajši invalidi živeli v posebnih zavodih, kjer bi bila boljš.i strokovna obravnava teh ljudi. /Va veliki šmaren bo, če bo po sreči, tako ponavadi pravimo, novi ljubljanski nadškofdr. Franc Rode v domu darovat sveto maso..., pa me ob tej prilotnosti zanima, če ste imeli kakšne probleme z dovolje-njem za opravljanje maš v domu. Vsa leta, odkar vodim dom, z ver-skimi obredi in obiski duhovnikov nismo imeli v domu nobenih težav. Na željo samih stanovalcev in njihovih svojcev ludi duhovnik redno tedensko svobodno prihaja v dom. Vsako prvo soboto v mesecu je v jedilnici doma tuđi sveta masa; vse to pa imamo ure-jeno v hišnem redu. Ali imate kakšne posebne težave s svojci oskrbovancev? S svojci oskrbovancev nimamo već-jih težav, čeprav se pogosto pojavljajo različna vprašanja svojcev, na katera pa odgovorni delavci redno odgovarja-mo. Pri denar ju, pravimo, se vse zač-ne in vse neha. Zanima me tuđi, kako je s financiranjem za bivanje v domu za liste oskrbovance, ki ni-majo svoje pokojnine, niti svojcev, ki bi bili pripravljeni žanje plačeva-ti ali doplaćevati dom. Za liste oskrbovance, ki nimnjo dovolj lastnih prihodkov, se /a doplačilo razlike med lastnimi dohodki in oskrh-nincj s posebno pogodbo zavežejo na-jožji svojci ali z odločbo matične ob-ćine. Več kot je možnosti, več je pri-ložnosti za ustvarjanje novih. To je osnovni zakon življenja. Ali se mor-da ukvarjate s kakšnim novim projektom? Osredje doma kot zgradbe tvori prav gotovo lepo in skrbno urejevani pravi cvetlični raj, stano- valci gleda/o televizijo, poslušajo radio... Dom naj bi v bodoče postal geron-tološki center za območje občine Domžale. V ta namen že pripravljamo prehrano za zunanje starejše občane, nudimo kopanje, pranje perila, dnevno varstvo, izposojanje ortopedskih pripomoćkov itd... Vsekakor imamo v programu, da dom povećamo za 30 postelj in ob tem pridobimo prepo-trebne skupne prostore, vključno s prostorom za ka|)elico. Sedaj pa še splošno vprašanje. Življenjske izkuŠnje starih ljudi in njihovo narašćajoče število so po-tencialna moč in možnost, da organizirano, demokratično in s poli lični mi sredstvi razhijejo začaran krog raznih diskriminacij, ki priti-skajo nanje v starosti. Ali je to po vaši presoji nemogoče ali ni nemo-goče? Starejši Ijudje so zaradi psihofizičnih sprememb velikokrat nemoćni nad pri-tiski mlajših generacij in se obćasno posamezniki poćutijo tuđi ogroženi. Zato moramo mi, ki delamo in poznamo strukturo starejših, čuvati njihovo samostojnost in identiteto. Prav gotovo v svojih vprašanjih nisem vsega zajel, ker človek nikoli ne more niti vprašati niti povedati vsega: imate morda kakšno posebno sporočilo za domske stano-valce, njihove svojte, svoje sodelav-ce in drugo domsko osehje oziroma za bralke in hralce Slamnika? Ob tem vprašanju in razgovoru z vami bi rad povedal vsem mlajšim naslednje sporoćilo: spoštujrno sočlove-ka, spoštujmo starejše ljudi, kajti njim se moramo zahvalili, da smo dosegli to, kar imamo in vzgajamo naše otroke v clružinah in institucijah v tem, da so starejši vredni doslojanstvenega odnosa in prijazne^ besede, ker le-ta bo-g.ili medsebojne odnose. Ciospod direktor Franc Gostinčar, v imenu vseh tistih, ki jih bodo dosegle te vrstice, se vam prisrćno zahvaljujem za vaše delo in delo vaših sodelavcev z oskrbovanci, vsem in vsakemu |x>se-bej. 7 vašim odgovornim dolom jim pomagate nositi njihov kri/. Bog / vami in vsemi, čez katere sic postavljeni. IVAN KEPIC I'S.: C)h svetovnem dnevu medicinskih sester, to je ob 12. iruiju, vsem se-slmm Doms))ren)lj,mi / n<\jbo\jšimi željan« za /dravje., osebno srečo, na-daljnji uspeh pri delu in nvnazadnje božji blagoslov. V najholjše želje pa enakovredno vključujem tuđi negoval-no in drugo domsko osebje. Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 15 Shakespeare in klovni v Trzinu Kulturno društvo Franc Kotar Trzin je v soboto, 19. 4. 97, uprizorilo že svojo drugo premiero v tej sezoni. Naslovili so jo Shakespeari-ada, gre namreč za skupinsko avtorsko delo vseh sodelujočih. Nastajala je Stiri mesece pod mentorstvom dveh priznanih ruskih klovnov in igralcev: Nataše in Ravila Sultanova. Oba sta diplomirala na moskovski akademiji za cirkuske umetnosti, sedaj pa že tri leta živita in delata v Sloveniji. Angažirana sta pred-vsem v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer so ju našli tuđi Trzinci in poprosili za pomoč... Mentorja sta jih na seminarju uvedla predvsem v skrivnosti odr-skega giba in komedije na splošno, s poudarkom na burleski in klovni-adi. Hkrati pa so trzinski igralci marljivo in vztrajno trenirali tuđi različne cirkuske spretnosti: žongli-ranje, vožnjo z monociklom, hojo na hoduljah, bruhanje ognja, žongli-ranje ž baklami, talno akrobatiko... Vse to, na novo pridobljeno znanje so potem zcJružili v svoji novi ulični predstavi, Shakespeariadi. Ulični zato, ker se uprizarja na cesti in upošteva vse specifičnosti to-vrstnega teatra: majhna mobilna scenografija, veliko rekvizitov, malo dialoga in veliko atraktivnih ele-mentov. Shakesperiadi zato, ker so za osnovo vzeli nekaj najbolj zna- nih Shakespearovih tragedij: Romea in Julijo, Hamleta in Othela. Ko so potem sestavili vse te navi-dez nezdružljive elemente: cirkus, klovne, cesto in Shakespeara, je nastala res edinstvena in zabavna interpretacija najbolj znanih prizorov evropske dramatike, tako da lahko v predstavi vidite npr. štiri gracije, ki na hoduljah plešejo tango, medtem ko drugi igralci občuteno muzicira- jo na priročne instrumente, kot je npr. kovinsko vedro. V predstavi sodeluje enajst igralcev, pretežno srednješolcev in studentov. Konec juni-ja se bodo z njo udele-žili srečanja mladinskih teatrov v Linzu, v Av-striji. V prvem tednu ju-lija gostujejo na festivalu pouličnih teatrov, ki bo v okviru festivala Lent 97 v Mariboru, s svojo predstavo pa bodo verjetno 21. 7. odprli tuđi poletno sezono uličnega dogajanja v starem mestnem jedru Ljubljane. V Domžalah bo najverjetneje mož-no videti Shakespeari-edo konec tega mese-ca na'-ploščadi pred blagovnico Napredek. Ob tej priložnosti se društvo tuđi zahvaljuje vsem, ki so omogočili predstavo, in hkrati vabi za novo sezono vse ustvarjalne ljudi, ki so zaljubljeni v gledališče, v svoje vrste. A. Z. Planinsko društvo Domžale obvešča, daje Domžal-ski dom na Mali planini (1534 m) od prvega maja stalno odprt in redno oskrbovan. Dodatne informacije lahko dobite po mobitelu 0609/647-523 ali na tel. štev. 061/713-523. Oskrbni-ka sta tuđi v tej sezoni Metka in Stane Sušnik. DVE PESMI Drevo Skozi okno se širi pogled na svet, prečudovilo lep. Med njivami, travniki in gozdički se dvigajo majhni in veliki grićki. Na največjem gričku lepo je zraslo visoko in ravno drevo. Vsem lepim plicam je varno zavelje, z njegovih vej se razlega petje. V njegovi senci rože dehtijo, nad rožami pisani metulji letijo. Veter mu v krošnji šumi in njegovo list je ubrano šelesti. Vnebo razteza veje drevo, sajživetije vendarlepo! NINAVIDRCAR Pomladni veter Pomladni veter vlaseh, v nosni cah. Svež, dehteč, z nemirom v dlaneh in z vonjem po cvetlicah. Cvetlicah, ki v srcih zrastejo in se odprejo v cvet. V vseh barvah in vonjavah so planile v svet. LJUBA REBOL) OBČINA PRISPEVA DEL SREDSTEV Naši šolarji so zimovali Naše osnovne sole se zelo trudi-jo, da bi z različnimi oblikami vzgoje in izobraževanja tuđi zunaj pouka naredile sole učencem še bolj prijazne in prijetne. Ena i/med teh oblik je zanesljiva ŠOLA V NARAVI; te se že vrsto let udeležujejo učenci nižjih razredov naših osnovnih sol. Na smučanju (zimovanje) ali prijetnem plavanju v morju pridobivajo osnovna znanja o teh OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL V ŠPORTNE OBJEKTE V OBČINI DOMŽALE I. Vlogc lahko predložijo: - lastniki in upravljale) sportnih objektov, - lastniki in upravljala drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za i/vajanje treningov in sportnih priredilev. II. Proračunska sredstva za vzržcvanje šporlnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na ob-jektih z namenoni: - prepiećevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije sportnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje sportnih objeklov niorajo v prijavi na razpis navesti: " ime in sedež objekta. ■ stalus in laslnistvo objekta, " naniembnost objekta, • uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 1996, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pel let, ■ nacrt vzdrZevalnih del v letu I997, " predraćunska vrcdnosl vzdrževalnih del v letu 19)7, - vire financiranja in prićakovan delež iz obeinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proiaćunskih sredstev za vzdrževanje Sportnih objektov bonio upostevali naslednje kriterije: ■ slanje vzdrZcvanosli objekta, " delež športa v namenibnosti objekta, " intenzivnost sportnega dogajanja v objektu, * proslovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, " odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. vi'»ge za sufinanciranje vzdrževanja sportnih objektov l!>hko vlož.ite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: °BČINA DOMŽAI.P, Oddclck za družbene dejavnosti, ■jubljanska 69, 1230 Domžale. vse dodatne informacije dobite na telefonsko stevilko: ?2I-O22, int. 94 ali 97. Županja dveh, pa tuđi drugih sportnih discipli-nah, ob tem pa narnenjajo posebno skrb tuđi okolju, kjer navadno preži-vijo teden dni, veliko časa pa porabi-jo tuđi za prijetna druženja, kjer ne manjka niti plesa niti družabnih iger, kvizov in pravcatih tekmovanj s prak-tičnimi nagradami. Zapisujejo si svoja opažanja, prijetni spornim ostajajo na listih dnevnikov, nova znanja pri-dno uporabljajo pri pouku, Se posebej pa so veseli zadnjih dni, ko svoje nove spretnosti pomerijo tuđi na tekmo-valnem področju. Najboljši so nagra-jeni z medaljami in priznanji, vsi pa s prijetnimi dnevi v hribih ali planinah. Pri tem pa se največkrat srečujejo s problemom financiranja teh oblik, saj letovanja kljub prizadevnemu iskanju najprimernejSih moznosti navadno nišo poceni in imajo nekateri starši kljub pomoći Sol (obročno plačevanje, posebna skrb socialno šibkom druži-nam) kar nekaj težav pri financiranju te med otroki zelo priljubljene oblike pouka v naravi. S tem problemom je seznanjena tuđi Občina Domžale; ta je v posebni postavki tuđi namenila del sredstev za sofinanciranje ZIMOVANJA v skupni visini 2.200.000,00 SIT. Tako občina zimovanje posame-znega učenca sofinancira v visini 6.000,00 SIT, v kolikor pa bo po realizaciji programa zimovanj osnovnih šol naše občine ostalo še kaj sredstev, pa bo lahko ta prispevek občine mor-da ćelo visji. Kot že zapisano, prizadevna vodstva šol in mentorji zimovanja skuša-jo najti kar najprimernejše kraje, da bi se učenci dobro počutili in z zimovanj prihajali tako z novimi smučarskimi znanji kot z lepimi spomini. V letoš-njem šolskem letu so bila tako zimovanja organizirana v nasledjih krajih: na Pokljuki (PŠ Dob - tretješolci, OŠ Trzin - učenci šestih razredov, OŠ Roje - učenci 6. razredov); na Rogli (OS Domžale - tretjesolci, enako tuđi OŠ Preserje pri Radomljah - učenci šestih razredov); na Pohorju (OŠ Venclja Perka - tretjesolci), OŠ Rodica pa bo zimovanje pripravila konec koledar-skega leta. V. IZ ZAKLADNICE PRECOVOROV »Drži se starih prijateljev in starih poti« Pregovorov o prijateljstvu je na pretek. Danes se borno ustavili pri tistih, ki govorijo o zvestobi in iz-biranju prijateljev. Zvestoba je kar razpoznavno znamenje pravega prijateljstva. Zato velja: Prijateljstvo, ki ga je konec, ni bilo nikoli čisto in pristno. Pravo prijateljstvo pozimi ne zamr-zne. Prijateljstvo mora biti nesmrtno, so-vraštvo pa smrtno (tj. konc.no, le zača-sno). Bogat je tišti, ki ima pristne prijatelje. Prijatelje si izbiramo, sorodniki pa so takšni, kakršni so. Poglejmo, kaj svetuje ljudska modrost o izbiri prijateljev. Izberi si prijatelja sele potem, ko si sedem let z njim jedel sol (svarilo pred nezrelim sklepanjem prijateljstva). Imej mnogo poznanstev, a malo pri-jateljstev. Kdor hoće imeti dobre prijatelje, jih ne srne imeti preveč. Knjige in prijatelji, ki jih imaš, morajo biti maloštevilni, toda dobri. Ljudska modrost priporoča, naj se držimo starih prijateljev in smo previ-dni z novimi: Drži se starih prijateljev in starih po-ti. Stari hiši in novemu prijatelju ni za-upati. Ko si pridobiš novih prijateljev, nikoli ne prelomi s starimi. Pridobivaj si novih prijateljev, toda obrani tuđi stare. Star prijatelj je vreden za dva nova (ali: je več vreden kot dva nova): Slaro vino in star prijatelj - to nekaj velja. Ne zaupaj novemu prijatelju in staremu sovražniku. Kakor vse, kar je človeškega, je tuđi prijateljstvo krhko. Če se razdre in spet obnovi, pravijo, da je »zakrpano«. Ljudski glas na takšno ne da dosti: Varuj se prepiha in zakrpanega prijatelja. Zakrpan (bivši) prijatelj je dvakrat-ni sovražnik (ali: hujši kot sovražnik). Poravnano sovraštvo in zakrpano prijateljstvo ni dosti vredno. Zakrpano (prelomljeno) prijateljstvo se nikoli dobro ne zaceli (ali: je kakor slabo zaceljena rana). Morda se bo za prihodnjič našlo se prgišće pregovorov o tem, kdo je lažni prijatelj, kako prijatelje ohranimo in kdaj jih izgubimo. Danes pa se po-slavljam z enim najbolj pomenljivih, ob katerem si lahko nekoliko izpraša-mo vest: Pravo prijateljstvo je samo med dobri mi ljudini. BOGDAN DOLENC Od zgodnje pomladi vabi narava na svoje razstave gor-skega cvetja. In hodimo, planinske duše, občudovat poljane vijolični'ga pomladanskega žafrana na pašnike Male planine; žarećega vresja na koSeni-ce pod Kamniškim vrhom; rumenih pogaćic in modrega svišća na trate Ratitovca ter šopke lepega jegliča (avriklja) v njegovih skalnatih stenah. Ko pa sonce požene sok življenja v mlado listje in se v žgolenje ptić vplete petje kukavice, veš, da moraš še na eno pot. V Karavanske rovte. Kjer si, še kot otrok, pr-vič videl rahlo valujoće bele trav-nike - cvet pri cvetu se je razeve-tel gorski narcis. Pravzaprav klju-čavnica, kot pravijo narcisam domaćini. »Ime, porojeno iz njihovih klju-kastih stebelc, je starožiten sad rovtarske zemlje in globoko vsa-jeno v zavest domaćinov. ... V njem je pravi stari zven simbola Golice in Rovt... V mesecu maju prekrijejo ključavnice vse prostrane rovte okrog Sv. Križa (Planina pod Golico) in Pristave, junija pa se preselijo na vzhodno krilo Golice. Ponekod cvetijo tako na go-sto, da gazimo po njih kot po sne-gu. Pravo čudo narave. Kdor ga ni videl, ne more verjeti...« (STO SLOVENSKIH VRHOV Stanko Klinar) In prav zaradi takih prizorov se zdi, da je izlet na Golico za vsake-ga slovenskega planinca skoraj tako obvezen kot tura na Triglav. Ob sonćnih majskih (in tuđi junij-skih) koncih tedna se po stezah od Javorniškega do Plavškega rovta zlivajo potoki izletnikov. Pravi hudourniki Ijubiteljev narcis pa si utirajo pot do Koće na Go-lici (in potem še pol ure hoda do vrha) po najbolj razhojeni stezi od Planine pod Golico mimo kmeti-je Mentna. Iskald tišine in planinski samotneži si kajpak izbirajo po svoji duši umerjene, ćeprav nekoliko daljše stezice. Dve taki pripe-Ijeta naravnost na vrh: ćez planino )esenice prek Rožce in Jeklje-vega sedla ali po cesti mimo Savskih jam prek Markljevega rovta (Markeljnova planina). Zložno, da se noge utećejo v svoj ritem hoje, se vzpenja goz-dna cesta zdaj ob desni, zdaj ob levi strani potoka, preko »sedme-rih« mostićkov. Nekoliko si jo (kot te usmerja ličen lesen kažipot) skrajšaš s kratko bližnjico do Markljevega rovla. čeprav pripelje cesta prav do njegovega roba, ni iz senožeti s hlevom in nekaj hišica-mi še pregnala svetle šamote zgodnjejutranjega sonca. Za hip [KKtaneš, srkneš požirek te blago-dišeče romantike, se ozreš še na nasprotno stran s Triglavom nad smrekami in že se potopiš v gozd. Nobene teže še ne ćutiš v nogah, srajca je komaj nekoliko oznojena, ko steza poskočno plane na travnato sedlo Suha (1438 m). Mehko stopa korak v negibnosti brezvetrja do razpotja: levo - ćez južno pobočje do Koće na Golici; naravnost - stopnićasto navzgor po robu grebena; desno je - me-ja- »Meja je - zelena grmičasta og-raja med mojo in tvojo hišo. Meja je - ko si sosedi obrnejo hrbet in sezid'ajo visok, grd zid brez oken in vrat, pa se nikamor nić ne vidi. Toda na Golici ni zidov, ni grmiča- ste ograje. Samo tu in tarn pozab-Ijeni ostanki žice. Na grebenu so beli mejni kamni (kot nemi stražar-ji) in sonce, ki sije na obe strani, slovensko in avstrijsko, enako prijazno in toplo.« Nihće te ne bo odganjal od ne-vidne mejne crte, če ti bo korak z uhojene, strme grebenske stezice na Adamičevo Golico in Krvavko nehote ušel preko nje. Saj ni već: mrkih, neprijaznih stražarjev, ki so nam še pred leti oprezujoće stopa-li po petah. Tuđi fotografirati nišo pustili deželo na severni strani Ka-ravank. Samo gledali smo lahko slikovite doline s koroškimi vasica-mi in jezeri in z zasneženimi viso-kimi gorami v ozadju. »Kadar se v srcu spomnim Ko-rotana, odpre se mi globoka v prsih rana.« (Županćič) Nekoliko poćasneje stopaš po golotravnatem, valovitem grebenu in premišljuješ - samotni popotnik, bliže nebu kot dolini, majhen v prostranstvu gora , koliko lepote ti je dano užiti ob čudovitih razgle-dih. Lepote in trpkosti. »Kdo v Sloveniji danes ve, da je pred prvo vojno SPD markiralo pot iz Podrožce na Golico na svojem delovnem podroćju? Takrat je bilo samoumevno, da smo na se-vemem in južnem podnožju isti rod. Kaj naj rečemo danes - o njih in o sebi?« (Stanko Klinar) Sonce, blazinice modrih in rumenih rož in tu in tam samotna narcisa. Na severnem poboćju še raztrgana snežišća, prek toplih, južnih strmali, ki jih sto, dvesto metrov nižje ustavi gozd, se nara-hlo vzpenja ozka, za previdno sto-pinjo široka steza. Pod teboj - koča. »Pred vojno sta stali tu dve koći: Spodnja koća, 1582 m, na raz-glednem južnem rebru tik nad go-zdom - pred prvo svetovno vojno so ji rekli tuđi Nemška koća, ker jo je postavila kranjska podružnica DuOAV - ter Kadilnikova koća prav na vrhu; le-to je postavilo mlado SPD 1904 (slovesno odprta junija 1905) v boju proti ponemče-valni politiki Alpenvereina in jo imenovalo po starosti slovenskih planincev Francu Kadilniku.« (KA-RAVANKE, vodnik, S. Klinar) Med obema vojnama je koći, nemško so preimenovali v »Spod-njo«, upravljala Jeseniška podružnica SPD. Junija I943 so partizani obe požgali, da ne bi Nerncem služili kot oporišče. Na Kadilniko-vo spominjajo še ostanki in plošća ob 50-letnici, na temeljih Spodnje pa so jeseniški planinci postavili novo, ki je bila odprta 3. junija 1984 ob 60-letnici PD Jesenice. Kakšna je in kako se v njej poću-tijo obiskovalci, pove priznanje za najprijetnejše visokogorsko planinsko domovanje, ki sta ga zadnji dve leti prislužila »svoji koći« oskrbnika Tonka Zadnikar in Šte-fan Bukovec. Vrli. 1835 m. Prostran, s pogledi na gore tostran in onstran me-je. Najbližji in hkrati najbolj odda-Ijeni pa so zahodni karavanski vrtovi od Kleka do Kepe (Jepe, po korejsko). Od njih je popotnike od-vračal nekdanji strogi mejni režim in njegovi čuvarji. Vendar, odkar smo sami varuhi svojih meja, vse več planincev odkriva ta čudoviti, samotni svet razglednih, na jugu travnatih, na severni strani prepa-dnih grebenov. HELENA CIACOMELLI »Nazaj v planinski raj« r/gio dom invrtv Napredkovih trgovinah //■f/V'f'/f/f//W//faaaHHHHHHaHiiijg», NAPREDEK OZESEDEI Blagovnica Vele LJ oddelek šport |- vrtne garniture, stoli, miže, klopi, I senčniki, žari, hladilne torbe Uoddelek talne obloge (v kleti) - armature Armal in talne obloge I (tapisoni, itisoni, preproge,..) I 5% gotovinski popust pri nakupu nad 10.000 SIT - nemški laminati Parador, kakovost 9000 10% gotovinski popust - velika izbira umetne trave Uoddelek elektro - bogata izbira malih gospodinjskih aparatov in bele tehnike - svetila 5% gotovinski popust pri nakupu nad 10.000 SIT Uoddelek gospodinjske potrebšcine - jedilni pribor (24kosov) 7.130 SIT - komplet kozarcev (18 kosov) 7.408 SIT - komplet kuhafne posode Solingen (6 kosov) 29.900 SIT BB USalon poY\\stvW^*^ I- velika izbira kakovostnega pohištva domaćih in tujih I proizvajalcev, od 26. 5. do 30.6. akcijska prodaja - ekskluzivna prodaja nemškega pohištva Hiilsta, ki ga prilagodijo vašim željam in domu iLJTrgovina z gradbenim materialom KURIVO - gradbeni material, stavbno pohištvo Liko in Inles, stresna kritina Bramac, kombi plošče, vrtne mreže Bekaert z dodatki, prane in travne i plošče, tlakovci, vrtna korita, J različni parketi, laminati i K UTrgovina Barve-laki 1 I- kakovostni izdelki za prenovo, [ čišćenje in vzdrževanje doma |- Jupol 25 kg 2.700 SIT - Spektra 25 kg 2.700 SIT - Beltop0.9l 1.190 SIT - Belton 0.9 I 849 SIT - Synteco lak sijaj 5 I 11.544 SIT - lestve že za 6.880 SIT I M popusta III V I V»i I ugodni kreditni 1 Pogoji prilagodljivo pohištvoJJulsta» «"*«w ■- ^*____ - kakc^aptn Fmrn\ n ađj ob^ŽiteT" N ap red kove trgovi n e »Ce zujite... Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 17 IV. SREČANIE MLADIH TEHNIKOV NA OŠ RO|E Pridne roke mladih ustvarjalcev Costitelj letošnjega IV. srečanja mladih tehnikov gorcnjsko-ljubljan-ske regije, ki bi ga lahko na kratko poimenovali tuđi DAN VESELJA IN DOBRE VOLJE, je bila Osnovna šo-la Roje. Ob tej priložnosti so izdali posebno številko bolskoga glasila PLAMENČEK, ki so ga naslovili KO RO|E ROJIJO. V njej so predstavili svoj delovni nacrt, posamezne krož-ke, prebrali smo lahko intervju z at-letinjo Barbaro (ančigaj, ki pravi, da je v Sportu zabavno, in sploh spoznali, kako pestro in zanimivo je življenje na tej osnovni Soli, ki je bila ob srečanju mladih tehnikov še posebej praznična. Ob tem povejmo Se, da se Osnovna šola Roje vključu-je v vse športne, tehnične, glasbene in druge aktivnosti v okviru občin, osnovnih Sol ter s področja special-nega šolstva Slovenije, šola pa je tuđi ena redkih, ki se vključuje tuđi v specialno olimpijsko gibanje. Za tekmovanje se je prijavilo I.Sckip iz šol in zavodov, kar je [X)menilo, da se je skoraj 60 lekmovalcev |x>merilo v iz-delavi naslednjih izdelkov: papirnate vrečke (papir), vrečke za drobnarije (tekstil), lokomotive (les) ter smetišnice (kovina). Veliko sreče jim je najprej za-želela ravnateljica ga. Ema Skerjanc Ogorevc, ki je poudarila, da so prav pri lehničnem pouku učenci Sol s prilago-jeniin programom |x)sebej spretni. Njihovo znanje s tega |X)dročja je tuđi zaradi prizadevnosti njihovih mentorjev in voclstev sol, predvsem pa zavzetosti učencev, zelo veliko, njihovi izdelki pa zelo lični in uporabni. O vsem tem smo se lahko prepričali tuđi po kratki uvodni slovesnosti, na kaleri je spregovorila ludi ga. Milena Učakar, svetovalka Zavoda za šolstvo, ki pokriva to področje, nastopil pa je tuđi domači pevski zbor. Potem smo si ogledali razstavo. Na njej smo občudovali spretnost in iznajdlji-vost učencev in učenk, ki znajo iz še tako drobnega in na videz nekoristnega materiala izdelati uporaben predmet, lično darilce, ki posebej razveseli tište, ki vedo, koliko prizadevanj, pridnosti in Ijubezni izdelovalcev je v slehernem iz-delku, katerih bi bil vesel marsikateri obrtnik. Leseni stoički in stoli, mizice in pručke, različna igrala, tekstilni izdelki, katerih izdelovalci so pravi umetniki, pa steklene vazice, vrčki in kozarci, papirnati predmeti, različni glinasti izdelki, kovinski predmeti. Vse to je razveselilo obiskovalce, ki so ob tem ponovno spoznali, kako pomemben je tehnični po-uk in koliko uporabnega znanja lahko pri njem pridobijo učenci ludi za po-znejše življenje. Medlem pa so v telovadnici Osnovne sole Roje pod budnim očesi sodni-kov, pod spretnimi prsti ob pomoči raz-ličnih orodij nastajale vrečke, lokomotive in smetišnice. Nobene treme ni bilo opaziti, le veliko prizadevnega dela, natančnosti in spretnosti najboljših tehnikov iz 16 občin, ki bi jih bil vesel prav vsak. Pokazali so resnićno vse, kar znajo, hočejo in zmorejo. Ob pomoči svinčnikov, pil in žag, škarij, šivank, le-pil in drugih pripomočkov so nastajali lični izdelki, ki so se jih veselili tako njihovi izdelovalci kol stroga žirija, ki je na koncu določila zmagovalce; ti se bodo udeležili republiških srečanj. Pa to še ni bilo vse. Osnovna šola udovi ta razstava izdelkov mladih tehnikov je privabila veliko obiskovalcev. Roje se je tuđi tokrat izkazala kot odlična organizatorica; ob pomoči sponzor-jev, ki vedno radi pomagajo, je pripravila tuđi druga presenečenja, od katerih so se;ućenci še posebej veselili ogleda filmske predstave, še dolgo pa se bodo spominjali tuđi prijetnega obiska Arbo-retuma Volčji potok. Vsem sponzorjem, zlasti pa TOKO Domžale, direktorici ga. Nevenki Pavlić, ki je prispevala nagrade za najboljše, iskrena hvala. Tuđi v prihodnje si bo Osnovna šola Roje prizadevala, da bi skupaj s kolektivom, učenci, njihovimi starši in sku-pnostjo, v kateri živijo, prizadevali za čimboljše sožitje in sodelovanje in tako zagotavljali čimboljše pogoje za uresni-čevanje potreb in interesov otrok, ki so jim zaupani. Pri tem jim želimo veliko uspehov! V. PREDSTAVLJAMO SE Dan odprtih vrat OŠ Dob V ćetrtek, 24. aprila 1997, so učenci in učitelji Osnovne sole Dob pova-bili starše in vse, ki jih zanima, kaj se v soli »počne«, na DAN ODPRTIH VRAT OSNOVNE SOLE DOB. Vse skupaj se je začelo že v sredo, ko so s priredbo igrice Jakobine Bračič Vse zaradi hotela člani šolskega gledališ-ča skupaj z mentorico Heleno Grego-rič učence odpeljali na osnovnošolski končni izlet, nadaljevalo pa naslednji dan z nastopi otroških pevskih zborov, ki jih vodita Greta Grošelj ter Elizabeta Kunavar in nastopom folklornih skupin OŠ Dob pod vodstvom mento-ric Šonje Jare in Metke Vilar. NA OŠ RODICA IN ROJE »Naj pove srce« Urad RS za mladino pri Mini-strstvu za šolstvo in šport je v so-delovanju z Zavodom RS za šolstvo pripravil projekt »Naj pove srce«. Projekt je imenovan po pe-smi Jana Plestenjaka, ki se je prvi odzval na povabilo k sodelovanju. Z izvajanjem projekta naj bi spod-bujali ustvarjalne dejavnosti mladih, njihova druženja in uveljav-Ijanja brez uporabe drog. V lem šolskeni letu teče projekt po osnovnih šolah. Namenjen je učen-< em sedmega in osmega razreda. Na povabilo k sodelovanju se je oclzvalo več kot 270 sol. V pripravljalni fazi je ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Letovanje otrok v občinah Domžale, Mengeš, Lukovica __ in Moravće Kot vsako leto tuđi v letu 1997 namenja Zveza prijateljev mladine Domžale veliko časa organizaciji letovanja otrok vseh občin, ki se zdruzujejo v Zvezi prijateljev mladine. Naši otroi i bodo lelovali v domžal-skeni domu na otoku Krku ali na De-belem rtiču v organizaciji Rdečega kriza Domžale. Na otoku Krku bo lelovalo v clvch i'menah od 15. 7. do 4. 8. I'W I l'i ot r<»k po ceni 17500,00 SIT. . & plačilo polne cene i4.0(>0,()0 SIT p,i je v t(,ni Cllsu prostorci še za 25 °trok. Ce bo prijav več, pa gredo lahko na Krk pred 15. 7 ali po 4. 8. 1992" l'odjetje l.ešlan & Leštan je prevze-">doni na Krku in izvajanje dejavno-s(i v koloniji: plavanje, surfanje, po-tapljanje, kolesarjenje... Prijave dobile v svoji osnovni soli t>ri svotovalni delavki. Prvi sestanekza kolonijo na Krku bo že 27 maja ob 18. ll|i v prostorih Osnovne sole Domžale. VSE INFORMACIIE BOSTE DOBILI NA SOI I O/TROMA NA PRVFM SE-s TANKU. Predsednica ZPM Domžale Marika HALER bilo predviđenih za izbor deset osnovnih šol. Vendcir pa je glede na iz-rerlen odziv šol in izjemen odziv mladih na naslope Jana Plestenjaka bilo za sodelovanje v projektu izbranih petintrideset šol. Vsebino projekta je zasnovala skupina strokovnjakinj, ki ima status multiplikatora; za področje preprečevanja drog pri Ministrstvu RS /a šolstvo in šport in večletne iz-kušnje v izobraževanju prostvetnih delavc:ev in izvajanju preventivnih de-l.ivnic za mlade. Projekt poteka v obliki 60-minutnih prireditev. Osnovni namen je predstaviti mladim privlačne in ustvarjalne oblike samodokazovanja in uveljav-Ijanja. Vsebinsko so prireditve zasnovane tako, da med izvajalcem in rrila-climi potoka pogovor o njihovih že-Ijah, strahovih, pričakovanjih, jezi, veselju... Izvajalec govori tuđi o sebi, svojih izkuSnjah, uspehih in neuspehih in se predstavi s svojo sedanjo dejav-nosljo, po kaleri ga mladi tuđi pozna-jo. l\> prirodilvah je opravljeno kratko ovrednolenje, rezultati tega pa so iz-hodišče za načrlovanje nadaljevanja preventivnega programa. Da pogovori z izvajalcem projekta neoslanojo nedorečeni, kažejo razgovori s slrokovnjaki s svetovalnih služ-bah in odzivi mladih, ki pri urah etike, razrednih urah in drugih priložnostih nadaljujejo v razpravo o začetih lemah. Nekateri pa se po nasvet obrne-jo kar k izvajalcu samomu. Na mnogih šolah so kol odziv \i,\ prireditev nastale knjižite ali zvezki, v katerih so mladi objavili likovne in literarne pri-spevke. V njih skupaj z mentorji išče-jo odgovore na pomembiiii življenj-ska vprašanja in oblikujejo svoje sta-lišče do zlorabe drog. Interes za sodelovanje so pokazale vse donižalske osnovne sole, glede na kriterije pa sta bili izbrani osnovni Soli Rodica in Roje. Mladi so se na aktivnosti lana Plestenjaka spontano odzivali in na obeh koncertih vidno uživali. Veliko srce jih bo spominjalo na to, kaj jih osrečuje. Nanj so na Ja-novo pobudo zapisovali, da so lo dobri prijatelji, ocene, sončen dan, kuža, počitnice, denar, računalnik, inajhne stvari... Pomembtio se je vprašati, kaj nas sploh osrečuje. Ni nepomembno slišati, kaj osrečuje naše prijatelje, znance in neznance okoli nas. Sreče se med seboj razlikujejo, s tem spo-znavamo ljudi, njihove želje in potrebe in se kar spotoma naučimo po-membnih reci za življenje. lan Pleslenjak je mladim zastavil še eno vprašanje, na katerega pa je najprej sam dal nekaj odgovorov. Vprašanje se je nanašalo na strahove, ki jih imamo Ijudje pred drugimi osebami, pred živalmi, stvarmi in pojavi okoli nas. V odgovorili mladih je bilo naj-večkrat slišati, da se boje kontrolk, slabih ocen, določenih učiteljev, staršev, psov, pajkov in kač, pa telovadbe (te se je včasih bal ludi |an), neznanih ljudi, smrti, drog in aidsa. Le redko se zgodi, da bi lahko javno spregovorili o naših strahovih, ki jih nosimo v sebi. Za mlade je bila zanimiva izkušnja slišali in izvedeti kaj o strahoviti, s ka-terimi živijo tuđi njihovi učitelji, saj je )an z mikrofonom izzval tuđi njih. Mladostniki pogosto iščejo identifikacijo z osebami, ki živijo tako življenje, da je za mlade zanimivo in po-membno. To je bilo tuđi glavno vodilo, da k sodelovanju v projekl pova-bimo ustvarjalce iz vrst glasbenikov, športnikov in dramskih igralcev. V naslednjcm šolskeni letu načrtu-jemo razširitev projekta na srednješol-sko populacijo, svojo pripravljenost za sodelovanje pa so že izrazili Adi Smo-lar, Kat ja Koren, Andrej Miklavc, Re-ne Mlekuž in Gregor Ginkar. TEKST in FOTO: LILI JAZBEC Jan Plestenjak med intervjujem z dekleti na OŠ Rodica V pester mozaik dejavnosti pa so prispevali vsi razredi in njihovi učitelji, tako da smo lahko strmeli nad znanjem in spretnostmi učencev drugih razredov, ki so se predstavili v okviru razrednega gledališča TIK-TAK, po svoje so se predstavili tretješolci, če-trtošold pa so obudili Gregorjevo. Zelo zanimive so bile tuđi različne raz-stave, kar 15 smo jih našteli; na njih smo lahko pohvalili znanja, ki so jih pridobili prvošoici, občudovali izdel-ke drugih razredov ter se na razstavah o astonomiji in elektriki, novi ućni tehnologiji in Dnevu zemlje srečali s pra-vimi strokovnjaki za področja fizike, kemije in zemljepisa. V učilnici gospo-dinjslva nas je pričakala razstava Zdrava prehrana-naša skrb, seznanili smo se z izdelki tehnične vzgoje ter spoznali plastično oblikovanje pri likovni vzgoji, še posebej zanimive pa so bile razstave, ki so posegle v zgo-dovino pouka: Nekdaj so jih uporab-Ijali, Brali so jih naši starši ter Sloven- STARŠI! Vpis v malo solo za šolsko leto 1997/98 Starši, prijavite vse otroke ne glede na to, kje bodo obiskovali malo Solo (v vrtcu ali zunaj njega). Ta vpis je hkrati že vpis v 1. razred. Obiskovanje male sole je v letu pred vstopom v 1. r,j/red po /.ikonu u 'A obvezno! 1. Obvezno prijavite vse otroke, rojene med 1. i. 1991 in /"?', ' I7i.' 2. Pogojno, neobvezno pa lahko prijavile otroke, rojene rn<■. 97 8.00-12.00 Otroke vpisujeto na OŠ v svojem šolskern okolišu. S seboj prinesile fotokopijo izpiska iz malicne knjige rojslev in |>otrdil,i ocepljenjili. Otroka pripeljite s seboj. Čeprav se je obiskovalec DNEVA ODPRTIH VRAT OSNOVNE SOLE DOB težko odločil, kaj je bilo naj/animivejše, objavo zasluži tuđi fotografija nogometne ekipe 6. b razreda s pokalom, saj je v lepi tekmi premagala učence iz 5. a razreda, ki jim je pomagala prava šolska navijaška skupina. ska beseda skozi čas, svoje projektno delo pa so predstavili tuđi v učilnici angleškega jezika. Že ob vhodu v solo pa smo lahko v novi, za DAN ODPRTIH VRAT še posebej bogati in pe-stri številki šolskega glasila Ml... našli informacije, ki smo jih potrebovali. Najbolj živahno je bilo v telovadnici, kjer je ob buCnem navijanju pote- kal šolski finale v nogometu. V prvi tekmi, ki jo je popestrila navijaška skupina deklet 5. a razreda, so bili boljši šestošoci, v drugi pa osmošolci, oboji so za zmago iz rok mentorja Milana Lukana prejeli lična pokala. Hvala učencem in njihovim učiteljem za prijeten in znanja poln dan! V. VELIKI DOBRODELNI KONCERT ^Skupaj najx)ti« v Domžalah Župnijska Karitas Domžale ludi v le-tošnjem letu organizira dobrodelni koncert »SKUPAJ NA POTI«, ki bo 29. maja 1997 ob 20. uri v Hali ko-munalnega centra v Domžalah. Na koncertu borno lahko prisluhnili Ivici Šerfezlju in Ljupki Dimitrov-ski, NAPOLEONOM, Ivanu Hudni-ku, Borisu Kopitarju, Marti Zore, Francu Komparetu in njegovi troben-li, ansamblu AMADEUS, dekliški skupini CORONA, ansamblu NA-GELJ in Domžalskim rogistom. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju. Župnijska Karitas Domžale pomaga Tudi v Ihanu asfaltirano igrišče V soboto, 2(>. aprila T997, je bil za rekreativce in tekmovalce balinar-skega kluba Tabor Iban zgodovinski dan. Po dolgem pričakovanju in mnogim prostovoljnim delom ter ob izre-dni pomoči sponzorjev so s svojim sedmim tradicionalnim turnirjem ćetvork počastili asfaltiranje baliniš-ča in postavitev temeljev za nadstre-ši'k nad igriščem. Turnirja se je ude-ležilo dvanajst ekip, ki so se po lur-nirskem sislemu pomerila na izpada-nje in prav gotovo je zmagala najbolj-ša ekipa. To pa so bili tokrat balinar-ji iz Jevnice; ti so v finalu premagali ekipo Domžal, ki sicer tekmuje v prvi obmoeni ljubljanski ligi. V lekmi za Iretje meslo pa so domaćini, ekipa Ihana, premagali goste z zanimivim imenom Sivi panterji, ki pa so sami bivši in sedanji tekmovaki v rekreacijskih ligah. Po uspelem turnirju, dobri organizaciji in bogatem srečo-lovu so se lekmovalci ra/šli v dobri volji in 7 upanjem, da se naslednje le-lo dobimo na osmem Ir.idit ion.ilncm turnirju cetvork, morda že pod streho, se pravi na pokrilem igrišcu ba-linarskega kluba Ihan Tabor. Ob pomoći sponzorjev (Krajevna skupnost Ihan, Farma Ihan, Občina Domžale, Market Rape, Avtoprevoznišlvo in fri-zerstvo Urankar Prelog, Termit, Zvo-nelrade in ostali - ob (ej priliki naj-lepsa hvala) bo ihanskim balinarjem tudi to uspelo. Prepričani smo. TONE DRAGAR Ijudem v gmotni stiski in to predvsem s paketi hrane, z obleko, v določenih primerih pa tudi s plačilom poloznic za elektriko in vodo. Svetujemo jim tudi, na katere državne institucije se lahko ob določenih situacijah obrnejo po pomoč. Sodelavci Karitasa pa pomagamo tudi s svetovanjem Ijudem v njihovi duševni stiski. Za pogovore sta jim na voljo zdravnik in duhovnik. Pod okriljem Župnijske Karitas DomZale je tudi prenočišće za brez-domce, ki je vedno polno, zato si pri-zadevamo, da bi pridobili nove prostore in s tem več ležišč. Tudi za mlade deluje mladinski cen-ter MIC UJKA, kjer mladi preživljajo večere ob igrah, pogovorih, razmišlja-njih, gledanju filmov... Za najmlajše pa deluje vrtec Sv. Dominik Savio. Veliko pozornosti namenjamo tudi starejšim in bolnim, zato žanje večkrat na leto organiziramo različna srečanja in romanja. Za vse te in še mnoge druge dejavnosti pa potrebujemo tudi denarna sredstva, zato je ena izmed oblik pridobivanja le teh tudi vsakoletni dobrodelni koncert. Letos borno del sredstev, zbranih na koncertu, namenili tudi projektu »BUS VESELIA«, ki bo deloval na preventiv-nem delu z mladimi. 5 svojo prisotnostjo boste postali dobrotnik Ijudem v stiski in pod-prli preventivno delo z mladimi. Karte so na voljo v Župnijskih ura-dih, v blagovnic i VELE in v Grafičnem studiu HERI.E V Domžalah. SKUPAJ LAHKO NAREDIMO VELIKO DOBREGA! POKROVITELJI KONCERTA SO: • gospod nadškof dr. Franc Rode, • predstojnik slovenskih salezijan-cev gospod inspektor Stanislav Hoče-var, • OBČINA DOMŽALE. Letovanje otrok v mladinskem zdravilišću DEBELI RTIČ ()l>nio(-na oroiiiiiziicijii Kdcrc^ii kri/om/ul<< bo v nieseeu Juliju in avgustu oi^aiii/Jrala 10-dnevno lelovanje za 150 šolskih otrok v treh i/menah. Mladinsko zdraviliscc DKHKM KTK' je [K)nudbr) lotovanja |xjpostrilo z noviini z^raj^niiiii plavalniiiii baziini z o^rcvano morsko vodo in iirejcriim bolan i ("'ii i ni vrlom. V zdravilišću imajo tudi koinplotno zdravstveno oskrbo. Cena letovanja je 19.500,00 sit, ki jo plarajo starši v tnili Ci) obrokih, prvi ol)rok 6.500,00 sit ob prijavi. Obraze«; prijav se dobi na vsch osnovnih šolah v svelovalni službi ali v pisarni lidcčc^a kriza Domzalf. Prijavnice izpolnitc, opravile zdravstvene preglede v šolskih a.mbulaiilaii Izdravnik potrtii prijavnico) in jo dostavile v pisarno Kdeee^a križa Domžale, Ljubljanskn IM - I. na,dslro|)je (slari dom upokojeneev v Stobn), vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure popoldan. Prijave sprejemamo do popolnitve izmen, ki so: I. izmena od 18. 7. do 28. 7. 1997 II. izmena od 28. 7. do 7. 8. 1997 I'AVJUON A III. izmena od 7. 8. do 17. 8. 1997 Informacije na telefon 721-246. Obmoćna organizacija Rdetfega križa Domžaie 18 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale Imate že izbranega osebnega zdravnika? Čeprav si je većina Slovencev že izbrala osebnega zdravnika, je dobrih 10% še vedno takšnih, ki se zanj še nišo odloćili. Ker je teh kar nekaj tuđi v naši občini, bi vas radi s tem dankom, pri katerem je sodeloval tuđi dr. janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domzale, prepričali, da je zdaj res skrajni čas, da si izberete svojega osebnega zdravnika. Preberite torej vprašanja ter odgovore in se odločite! Ali je izbira osebnega zdravnika obvezna? Izbira osebnega zdravnika je pogoj za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavaravanja. Le izbrani zdravnik nudi zdravstvene storitve, katerih plačnik je 777S Vsak državljan mora imeti izbranega osebnega zdravnika splošne prakse ali pediatra. Obvezna je tuđi izbira osebnega zobo-zdravnika. Ženske, ki želijo izkoristiti ginekološko službo v okviru zdravstvenega zavaravanja, morajo imeti tuđi izbranega ginekologa. Nimas izbranega osebnega zdravnika, potrebuješ pa njegovo pomoć? Če pacient nima izbranega osebnega zdravnika, je v principu samoplač-nik. Lahko_pa si pacient zdravnika, pri katerem išće pomoć, izbere za osebnega zdravnika. Smo si že vsi prebivalci naše ob-čine izbrali osebnega zdravnika? Natančnega števila prebivalcev ob-čine Domžale, ki še nimajo izbranega osebnega zdravnika, nimamo, ker na našem območju deluje precej zasebnih zdravnikov. Znan pa je podatek, da je v Sloveniji približno 10% oseb, ki si še nišo izbrale osebnega zdravnika. Najbrž v naši občini ne odstopa-mo bistveno od te številke. Mora biti izbrani zdravnik zaposlen v našem ZD? Izbrani zdravnik je lahko katerikoli zdravnik v Republiki Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje zdravstvene dejavnosti in sklenjeno pogodbo z ZZZS. ZDRAVSTVENI DOM OOMZALE Kaj pomeni za ZD Domžale, če si kar nekaj tisoč pacientov še ni izbralo svojega zdravnika? Ker ZZZS plaćuje izvajalce z ozi-rom na število opredeljenih pacientov, to pomeni za ZD manjši dohodek. Kaj v primeru, če imaš izbranega zdravnika, vendar je v času, ko ga pacient potrebuje, nedosegljiv (dopusti, delovni čas, bolniška, ne-odložljive obveznosti ipd)? Občanom Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice Območna organizacija Rdećega križa Domžale poziva občane, da lahko darujejo rabljena oblačila, obutev, posteljnino vsako sredo od 9. ure do 16.30 na Ljubljanski 36 (stari dom upokojencev, radio HIT v Stobu) v skladišcu. Obćane prosimo, da se odzovejo našemu pozivu, ker imamo skladišće prazno, socialno ogroženih občanov pa čedalje več. Darovani predmeti naj bodo uporabni in čisti, neuporabnih predmet ov ne borno sprejemali. Rdeči križ MORDA NE VESTE Nekaj o plačilu zdravstvenih storitev Po razlicnih anketah sodeč, smo Slovenci kar pogosti obiskovalci zdravniških in zobozdravniških ordinarij. Ob tem pa pogosto postavljamo različna vprasanja, povezana tuđi s financiranjem posa-meznih zdravstvenih storitev. Na vsaj nekaj skušamo odgovoriti v tem kratkem sestavku. V podroćje izvajanja javnega programa znotraj primarne zdravstvene mreže sodijo: splošna, zobozdrav-stvena in lekarniška dejavnost. Na teh področjih opravljajo svojo dejavnost zdravniki v okviru zdravstvenih do-mov, zdravniki koncesionarji, ki jim je koncesijo podelila občina, zdravniki-koncesionarji s podroćja spedalistič-nih dejavnosti (npr. ginekologije, bole-zni srca ipd.), katerim koncesije pode-Ijuje pristojno ministrstvo, ter zdravniki - privatniki. Ker je največ nejasnosti v zvezi s tem, kdaj je potrebno posamezno storitev plaćati, na kratko o tej temi. Vsak pacient ima enake pravice pri kateremkoli zdravniku znotraj zdravstvenega doma kot pri zdravniku-koncesionarju, ki svoj program, enako kot zdravniki v okviru zdravstvenega doma, odkupi od zavoda za zdravstveno zavaravanje in je dolžan nuditi enake storitve na enak način - brez-plačno. Pri tem pa se seveda pojavljajo storitve, ki jih je potrebno sofinancirati -vendar so tuđi tu zadeve enake - za enako storitev je participacija enaka. Pri tem naj omenim, da je najveć so-financiranja glede na veljavno zako-nodajo v zobozdravstvu, kjer vam tako zobozdravnik-koncesionar enako kot zobozdravnik, zaposlen v okviru ZD, lahko ponudi kvalitetnejše mate-riale (npr. za plombe), ki pa jih je treba v obeh primerih doplačati v ena-kem znesku. Seveda obstaja še tretja možnost oz. oblika - to je obisk pri zdravniku - zasebniku, ki opravlja privatno prakso. Pri njem je potrebno vse storitve plaćati v celoti (polna ce-na). Zdravniki zasebniki namreć nišo del primarne zdravstvene mreže, ka-tere obseg je ob upoštevanju števila prebivalcev nekdanje občine Domžale doloćila nekdanja Skupščina občine Domžale. Tedaj je bilo v okviru primarne zdravstvene mreže doloćeno število zdravniških teamov, ki sestav-Ijajo to mrežo, v njenem okviru pa imajo vsi pacienti pod enakimi pogoji možnosti izkoristiti vse zdravstvene usluge - pri zdravnikih v zdravstvenih domovih ali pri zdravnikih-koncesi-onarjih. V. VETER V LASEH S športom proti drogi V okviru akcije VETER V LASEH, S ŠPORTOM PROTI DROGI, ki jo Center za mlade Domžale in Športna zveza Domžale pod pokroviteljstvom občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče organizirata od 29. do 31. maja 1997, bo 31. maja 1997 ob 13. uri v Športnem parku Domžale ŠPORTNI ŽUR Program: - šaljive igre brez meja za vse udeležence - finale tekmovanja v košarki in odbojki ter rolanju - nastop kotalkarjev - nogometna tekma med GLASBENIKI in MENTORJI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA OSNOVNIH ŠOLAH - proglasitev najboljših literarnih del na temo BOJA PROTI DROGI - podelitev priznanj za vsa športna tekmovanja - tuđi za atletski mnogoboj za OŠ - razdelitev spominskih majic vsem udeležencem športnih tekmovanj IGRA ANSAMBEL ČUKI Vstopnine ni, za jedačo in pijaco bodo poskrbeli športniki iz Doba. Prisrčno vabljeni! SPONZORJI: NAPREDEK SLAMNIK DOMŽALSKE NOVICE RADIO HlT CATV IMPULZ če je izbrani zdravnik dalj časa od-soten, mora določiti oz. organizirati nadomestilo. Pri tem nadomestnem zdravniku lahko bolnik uredi vse potrebno v zvezi s svojo boleznijo. Če bolnik nenadoma zboli, ko njegov izbrani zdravnik ne ordinira in je bolezen take narave, da je potrebno takoj ukrepati (nujni primeri), lahko dobi bolnik pomoć v urgentni ambulantni, če je primer lažji, pa praviloma počaka in išče pomoć pri izbranem zdravniku. Ali vse to velja tuđi za zobo-zdravnike? Problem zobozdravnikov še doktri-narno ni popolnoma razčišćen. Intencije ZZZS, da bi se zadeve resile enako ali vsaj podobno kot pri drugih zbranih zdravnikih. Pa še nasvet za tište, ki si zdravnika oz. zobozdravnika še nišo izbrali? Vsem, ki nimajo izbranega zdravnika, dr. Svoljšak svetuje, da to storijo ćimprej. Pri izbiri zobozdravnika velja načelno enako, vendar direktor našega zdravstvenega doma ocenjuje, da bodo na tem področju še problemi, dokler ZZS in Zdravniška zbornica ne bosta doktrinarno uredila področja zobozdravstva. VERA VOJSKA Foto: JANEZ STIBRIČ Konectedna na Krumperku Skoraj dve desetletji sta odkar se je zbralo nekaj entuziastov in Iju-biteljcv konj ter s pomoćjo Biotch-niške fakultete dozidalo in obnovilo razpadajoč hlev pri gradu. Ta-krat je bil ustanovljen tuđi konje-niški klub fakultete, ki se je kasne-je osamosvojil in nastopa kot Ko-njeniški klub Krumperk - klub, ki je eden najuspešnejših, najbolj znanih v naši državi. Z grajskega obzid-ja je prekrasen pogled na pašnike, jaha-lišča in tekmovalni prostor - parkur: vse tekmovalne površine so bile zgrajene in urejene z neštetimi prostovoljnimi deli ćlanov kluba in s po-močjo sponzorjev. Naravni ambient tek-movalnega prostora navduši vsakega obi-skovalca in pravijo, da take harmonije narave in športnega objekta ni najti daleč naokoli. Prvi vikend v juni-ju vas torej Konjeniš-ki klub Krumperk ponovno vabi na te-kmovanje v preska-kovanju ovir. Klubske barve bodo zastopali: kategorija 1 m (A1) Janez Avšič (VValzer), Andrej Dra-šler (Gumi Bearchen), Andraž Kajtner (Žožo), Aco Slavić (Capiapo), Sandi Smolnikar (VVild VVillv), Gorazd KuSar (Caspar) in Katarina Goltez; v kategoriji A 2 - 1,10 metra: lanez Avšič (VValzer), Sandi Smolnikar (VVild VVillv), Franc Slavič (Lucille), Andraž Kajtner (Žožo), Gorazd Kušar (Cisper), Izidor Bajec (Pele), Nika Dodig (Harlekin), Janez Krumpak (Angelico, Finezza) in Li-dija Grum (Aleks); kategorija L - 1,20 metra, ki bo veljala ludi za pokal Slovenije - juniorji: za pokal bosta te-kmovala janez Krumpak (Angelico) in Nika Dodig (Harlekin), sicer pa še: Sandi Smolnikar (Brebenel), Aco Slavič (Lučile), Tomaz Prevec (Al Dorina) in Janez Krumpak (Finezza); v kategor-ji M, visina zaprek 1, J0 metra, bosta za pokal Slovenije za seniorje tekmo-vala Tomaž Prevec. (A1 Dorina) in Sandi Smolnikar (Peline VVarv); Sandi Smolnikar bo nastopal s še enim konjem in sicer Gonzom. Vabljeni! SPREHOD MED ZDRAVILNIMI ZELIŠČI Crni bezeg ________Sambucus nigra_____ To cenjeno rastlino so včasih zaradi številnih zdravilnih lastnosti imenovali kar »zdravilna skri-njica kmečkih ljudi«. Crni bezeg je grm ali majhno, do 6 metrov, včasih ćelo do 10 metrov visoko drevo. Lub je na deblu spodaj svetio rjav, višje zgoraj pa sivo bel. Stranske veje poganja ponavadi že blizu tal. Str-žen je bel in zelo lahek. Neparno peresasto, 20 do 25 cm dolge liste sestavlja 3 do 9, po dolgem ok-roglastih, jajčastih lističev z oštrim vrhom in kot žaga nazobčanim robom. Ima bele do rumenka-sto bele, izredno prijetno dišeče cvetove. Iz cve-tov pa se razvijejo sprva zelene, nato rjavordeče in končno crne, majhne jagode. Bezeg raste ob hišah, plolovih in zidovih, ob robo-vih gozdov, polj in vrtov ter ob potokih. Vedno se mi je zdelo zanimivo tuđi to, kar lahko opazile tuđi sami. Če se namreč ozrete po polju, boste opazili, d<) ima vsak steber za električno napeljavo svoj bezgov grm. Učinkovine v bezgu so: kalijev nitrat, saharoza, sam-bucin, saponini, eterična olja. V Sloveniji poznamo težeg tuđi pod raznirni Ijudskimi imeni, kot so: bažovi-na, beza, bezdjina, bezg, tezga, tezgov, tezgovec, te-zgovina, boz,... Bezgove cvete nabiramo v času cvetenja, to je od maja do julija. Njegove plodove oziroma jagode pa septembra. Bezeg je rastlina z izredno široko uporabnostjo. Nje- Črni bezeg-Sambucus nigra govi cvetovi in plodovi dajejo hrano, pijaco, zdravila in barvila, uporabljamo pa jih tuđi v kozmetiki in za zatiranje mrćesa. Zdravilne lastnosti bezga (poparek iz cvetov) borno s pridorn uporabili predvsem pri tistih prehladnih obo-lenjih, ki se najhitreje pozdravijo s pomočjo potenja. Pospešuje pa tuđi izločanje seča. Torej borno čaj iz be-zgovih cvetov pili pri prehladu, gripi, bronhitisu, kašlju, hudem nahodu, pri težavah z dihanjem, revmatičnih boleznih, vnetju mehurja. Pili ga borno torej pri vseh boleznih, pri katerih želimo s potenjem ali odvajanjem seča doseći izločanje bolezenskih snovi. Čaj iz bezgovih crvetov borno pripravili kot poparek iz ene do treh čajnih žličk posušenih cvetov na skode-lico vode. Pijemo po eno skodelico, dva- do trikrat na dan. Zaradi njegove čudovite arome ga lahko malo dodamo tuđi drugim zdravilnim mešanicam, katere so nam neprijetne in s tem izboljšamo njihov vonj in okus. V kozmetiki pa za zunanjo uporabo velja bezgovo c vetje kot dobro krepčilo za vse vrste kože, zlasti za sta-rejšo ali za kožo nezdrave barve. Slovi kot sredstvo, ki mehča kožo, gladi gube, posvetli sončne pege in pomir-ja opekline. Nekoć je bilo zelo priljubljeno bezgovo vino, ki ga imenujemo ŠABESA. Cvetje moramo nabrati v suhem, sončnem vremenu, ker se kvasovke nahajajo predvsem v cvetnem prahu. Potrebujemo: - 4,5 litra vode - sok in tenko olupljeno lupinico ene limone - dve žlici jabolčnega ali vinskega kiša -12 bezgovih cvetov. Najprej zavremo vodo. Nalijemo jo v sterilizirano po-sodo, dodamo sladkor in premešamo, da se raztopi. Ko se ohladi, dodamo sok in lupiniro limone, kis ter be-zgove cvetove. Prekrijemo z nekaj krpami in pustimo stati 24 ur. Skozi krpo precedimo v steklenice. Pijaca je gotova čez dva tedna. Ponudimo dobro ohlajeno. Zelo priljubljen, posebno še pri otrocih, je tuđi bezgov sirup. Priprava: - vzamemo M) bezgovih cvetov - 3 litre prevrete in ohlajene vode -'! kilograme sladkorja Vse to zmesamo in pustimo stati .i dni. Po treh dneh precedimo, dodamo 4 dekagrame vinske kisline, dobro premešamo, še enkrat precedimo in napolnimo stekle-nice. Na koncu pa poglejmo še meni najbolj priljubljen bezgov pripravek oziroma jed. Pripravimo testo za palačinke, le da je malo bolj go-sto. Vzamemo bezgove cvetove, jih namočimo v testo in spečemo na olju / obeh strani. Na koncu jih samo še posujemo s sladkorjem v prahu in tople serviramo. Čisto preprosto, mar ne. Škoda le, da tako kratko traja obdobje, v katerem si jih lahko privoščimo. Torej ga le iskoristimo. V teh čudovitih dneh, ko vse v naravi cveti in diši, se ozrite po okolici in ko boste opazili vabljivo dišeče bezgove cvetove, se jim kar pustite zapeljati. MARIJA KONCILJA Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 19 NA POMOČ Gasilci praznujejo V soboto, 3. maja T99^ so se pred Domžalsko cerkvijo zbrali gasilci iz bližnje in daljne okolice. Kar lepo je bilo pogledati to pisano dru« ino ljudi, ki se je pripravljala, da bo s svojo prisotnostjo pri evharistićni daritvi počastila svojega zavetnika sv. Florjana. Skupaj s prijatelji so Domžalski ya-silci malo pred 17 uro vstopili v cer-kev. C. Perčič je v masnem nagovoru poudaril |x;>membnost gasilskega de-la. Njihova pripravljenost pomagati vsakemu ne glede na raso in pripadnost, je v temelju to, kar zahteva evangelij. Evharistično daritev so na edinstven način popestrili rogisti s svojimi glasbenimi vložki. Po končani evharistićni daritvi so pred cerkvijo gasilce pričakali doma-či godbeniki. Ti so gasilce v svečanem sprevodu spremljali vse do obnovlje-nega gasilskega doma. Na čelu sprevoda so bili praporšča- Pročelje obnovljenega gasilskega doma Gasilci na poti v domžalsko cerkev ki domaćega in okoliških gasilskih druStev. Za njimi so Sli godbeniki, sle-dija jim je kočija, v kateri sta sedela boter obnovljenega gasilskega doma gospod Stane Keber in gospa Županja Cveta Zalokar-Oražem. Za kočijo pa gasilci. Sprevod so zaključevale narodne nose in prijatelji gasilcev. Pred gasilskim domom je bil kratek kulturni program. G. župnik je blago slovil kip sv. Florjana. Gospa Županja je skupaj z botrom izročila obnovljeni gasilski dom njegovemu namenu. Prijeten dan so domžalski gasilci zaključili z veselico, ki se je zavlekla do zgodnjih jutranjih ur. ŠTEFAN ROZMAN Foto: VILJEM MAJHENIČ Stane Keber in Županja Cveta Zalokar-Oražem odpi-rata obnovljeni gasilski dom Župnik Anton Perčič blagoslavlja kip sv. Florjana zavetnika gasilcev Domžalski taborniki se predstavimo Kar nakajkrat se mi je ?e /godilo, da so me starsi spraSevali, koliko ta-bornikov sploh je včlanjenih v rod Skalnih taborov Domžale. In da bi to sporočila tuđi tištim, ki me tega še nišo vprašali, sem se odloćila napisati kratek članek. V Domialah deluje taborniški rod Skalnih taborov, ki je član Zveze tabor-nikov Slovenije. Taborniki se med seboj ločujemo po starost nih skupinah, in si-rer: MČ (medvedki in čebelice) otrod od 1. do 4. razreda - rdeče rutic.e tiG (gozdovniki in gozdovnice) otro ci od r->. do H. razreda - zelene rutice PP (popotniki in popotnice) mladina do 21 let - modre rutice GRČE starejsi ta!x>rniki nad 21 let - vi-jolične rutice V okviru rodu se taborniki združujemo v družine in klube. Tako imamo kar 6 družili MČ in 4 družine GG, 1 klub PP ter 3 klul* GRČ. Družine delujejo po prostorih OŠ, in sicer v Domžalah, Dobu, Ihanu, Trzinu ter na Rodici. Vsako družino vodi načelnik, vod pa vodnik. V našem rodu imamo blizu 600 čla-nov, od tega je okoli 4(X) otrok, te vodi 60 vodnikov, ki so solani na vodniskih tečajih. Rod Skalnih taborov Domžale vodi-ta staresina in načelnik rodu - Darko lenko in Miha Škofic. Vsako leto domžalski taborniki pripravimo veliko vodovih ali rodovih ak-cij. V letošnjem letu smo tako tekmova-li na ZNOT-u (zimsko noćno orientat ij- Bodoče mamice, dobrodošle vsak četrtek ob 18. uri v prostorih VRTCA URŠA v DOMŽALAH na SLAMNIKARSKI ULICI. NaSa srečanja vam bodo pomagala kar najbolj naravno preživeti obdobje nosečnosti, hkrati pa vam bodo omogočila, da boste dobro pripravljene na porod in poporodno obdobje. Vsc informacije lahko dobite pri ge. Miheli po tel. 721-286, bodoćc mamice pa se lahko vsak torck ob 11.45 oglasijo v fizioterapiji Zdravstvcncga doma ■ Domžale. sko tekmovanje), ko smo se podili po gozdu okoli ihranske skakalnice in sku-Sali premagati strah pred temo, dobro obiskan je bil tuđi Cerarjev memorial, tekmovanje nekoliko Šaljive narave, ki je posvećeno našemu dolgoletnemu in za-služnemu članu Janezu Cerarju in se bi jih lahko naštevali. Najpomembnejsa naša akcija, ki po-teka skozi ćelo leto, pa je akcija pod naslovom IZLETNIK; botra sta ji Tomzi in laro, legendi našega rodu. Že četrto leto vsak mesec popeljemo naše najrnlaj-še na rodov izlet, ko spoznamo Se kak-šen prelep koSček naše mlade domovi- ne već. l.etos smo se tako odpravili na Sabotina kar z vlakom, ko nas je bik> kar 497 udeležencev, na Lepenatko, Gora Oljka, Visevnik, Trstelj, Slivnica. Tomzi in )aro sta ugotovila, da mora biti na5 cilj med drugim tuđi spoznavanje razlićnih prevoznih sredstev in drugo leto borno Sli na izlet menda kar z ladjo! Med zimskimi poćitnicami nas je 60 odšlo na zimovanje na Smrekov«, letos poleti pa se odpravljamo na poletno ta-borjenje ob Kolpi, kar je najvećja in naj-slajsa nagrada /a vsakega tabornika. GRETA OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA Ljubljanska 58a, Domžale VPIS V MALO SOLO ZA ŠOLSKO LETO 1997/98, PRVI RAZRED 1998/99 Starši prijavite vse otroke, ne glede na to, kje bodo obiskovali malo solo (v vrtcu ali zunaj njega). Ta vpis je hkrati že vpis v prvi razred (1998/99). Obiskovanje male sole je v letu pred vstopom v I. razred po Zakonu o OŠ obvezno! 1. Obvezno prijavite vse otroke, rojene med 1. 3.1991 in 28. 2. 1992. 2. Pogojno, neobvezno pa lahko prijavite otroke, rojene med 1.3. 1992 in 31. 8.1992. Otroke prijavite za vpis v prostorih centralne osnovne sole Venclja Perka, in sicer v: PETEK, 30. 5.1997 od 8.-12. ure SOBOTO, 31. 5. 1997 od 8.-12. ure S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matićne knjige rojstev in potrdilo o cepljenjih. Otroka pripeljite s seboj. OSNOVNE SOLE BODO VPISOVALE OTROKE U\ PO OPREDELJENIH SOLSKIH OKOLlSlH POSAMEZNIH OSNOVNIH SOL! Uprava Sole SOISKIOKOUS OSNOVNE SOLE VENCUA PERKA DRAGOMELJ: BiSce, Dragomclj. Mala Loka. PSata, Šentpavel pri Domžalah OŠ VENCUA PERKA: Askerčeva, Brejćeva, Cankarjeva. Kajuhova, Karlovska. Kasalova. Kersnikova. Kolodvorska, Kosovelova, Krakovska, Kro/na, Ljubljanska c. do Stevilke 72, ter Ijubjanska c. stevilka 74, 76, 78, 79, 80, 83, 84. 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93. 94. 95. Maćkovci. Masljeva c. Na Zavrtch. Nova ulica. Obrtniska. Partizanska, Poljska pot. Pot na Pridavko. Prečna ul., Prescrnova. Radio cesta. Roska, Savska cesta. Stobovska, Stranska. Studljanska, Tabor, Taborska cesta, Trubarjeva, Trzinska, Ulica Antona Skoka. Ulica Urha Stenovca, Usnjarska. VarSkova, Vodnikova. Vodovodna, Vojkova, Masarvkova do Stevilke 17 (er Stevilka 24. Zclezniska. ter Slomskova ulica na Rodici od Stevilke 30 dalje. VnaS Solski okoliš ne spadajoveć: Cesta talcev (Karantanska). Ljubljanska cesta 73. 77. 81, 82 ter od 96 dalje in Matijc Tomca. POGOVOR Z VRŠILKO DOLŽNOSTI DIREKTORICE MAG. VANDO REBOLJ O ekonomski gimnaziji v Kamniku V zadnjem fasu spet već sliSimo o Solskih reformah, ki jim nikoli nismo zelo zaupali. v kamniskem srcdnjeSol-skem centru je bilo ludi v zadnjem času nekaj sprememb. Nas so najbolj zanimale strokovne gimnazije. O tem smo se pogovarjali z vrSilko dolžnosti direktorice mag. Vando Rcbolj. . \a kratko nam, prosimo, povejte, kaj Jf ekonomska gimnazija. Ekonomska gimnazija spada v skupino !lf;h tipov pripravljalnie n.i univerziletni Stu-<"l, s katerimi bo mo v Sloveniji tega Ići,, vpisili prvo general ijo. Ta vrsta Sole ;,. deset lelja dobro uspeva v različnih evropskih državah. Predvidev.imo, d.i bodo |X)veC,ile kokovost /nanja na tiek.ite-"n podrofjih. . Kaj si lahko obelamo od ekonomske Rimnazijei Uv.ijanjc ekonomske gimnazije ima prt'dvsem tlv.i smisla. Prvi izvira iz sedanjih |fi l>odo(ih |H)treb gosfmdarstva. N.ijl«)lje bodo delovala ali ćelo edina preživelo srednja in manjSii izvozno usmerjena podjclja. « dolo v takih podjt'tjih bodo potrelini liudje z zelo širokim obzorjem in dovolj tr-dnim organizat ijskim, ekonomskim in me-nedzerskim znanjem. ,. Drugi smisel uvajanj.i ekonomske gimna-2|]e izvir.i i/ ()otreb izol)r.i^ev,inj,i. Rkonomi-R |X)djelnost, tr/Jio mišljenje in ekonomska etika nišo le sku|)ek teorelii'nib znanj, am-Pak so tuđi nadarienosti, vzgojenost, oseb-"ostna lastnost... Cc želimo, da bodo ahsol-)*nti na koncu Solanja čim bolje us|xwob-'leni za začetek kariero, za* pravzaprav gre, moramo s lovrstnim izobrnzevanjem z.i/eli činiprej. To pomeni, da je taka zn.i-nja |x>tri"bno vključiti vsaj v štednjo Solo v prvem letniku univerze je nekoliko pozno. Ekonomska znanja in veSčine pa so fx>trel> w vsem, ne le bodofim ekonomistom in podjetnikom. Kakšna pa je razlika med ekonomsko solo in ekonomsko gimnazijo? Razlika med bodofo ekonomsko gimnazijo in IkhJoco ekonomsko slrokovno Solo, ludi ta se bo namro' spremenila, bo zelo velika. Verjetno smo danes Se prevet" obreme-njeni s poznavanjem sedanjega srednjega ekonomskega Solstva, zato jo teže razume-mo. Ekonomska gimnazija bo prava gimnazija, zato bo vsebovala sploSni standard znani in akademski stil rlela - ta je znan ozi-rotna opredcljen • dodani pa bodo nekate-ri ekonomski predmeti, ali bolje povedano, predmeti, ki so |X)niembni za uspeSno de-lo v poslovnem svetu, vendar na strokovno teoretski ali muli idi« iplinarni ravni: ekonomija, (jodjetnistvo (tako smo pri nas preve-dli business s!udy, kol se l.i predmet imenuje na primer v angleSko govoretih drzavah) ter poslovno informatiko in komunikacijo. Strokovna Sola pa pripravlja na poklič, za to pa so potrebna predvsem praktična znanja Ekonomska strokovna Sola bo torej imela najvefji |x>udarek na stroki, in lo tako po Stevilu ur, ki bodo namenjeni posameznim predmetom, kot (X) vsebini in globimi ozi-roma ličnih ciljih. V sedanji ekonomski Soli, kije nekje vmes med ekonomsko gimnazijo in bodočo ekonotnsko Solo, se Se del-no prepMata oba smotra, torej teoretsko Studijski in praktično delovni. To je ostanek iz usmerjenega izobrazevanja, ki smo ga opustili. Sedanji slovenski Solski sistem, ki delno že deluje, pa to dvoje ločuje tuđi v različnih Solah, ki morajo nl'itudi lofenf) or" ganizirane. /elo pomembno je dejstvo, d^ se po končani strokovni Soli dijak ne bo mogel vpisati na univerzo, saj ne bo imel mature. Vpisal |)a se bo lahko na ix"katere visoke Sole. V kamniikem srednješolskem centru si torej prizadevate, da hi dobili ekonomsko gimnazijo. Ali bo za to potrebno veliko spremeniti, ali imate prostore in učitelje? Prizadevanja za uvedbo ekonomske gimnazije so podprli vsi strokovni organi gimnazije ter svet Sole, možnosti pa smo pred tem že dalj časa analizirali. Ekonomsko izobraževanje pri nas ni novost. Odkar je na gimnaziji spet matura, smo dijakom ponudili ekonomijo kot izbir-ni predmet. Vsako lelo smo imeli dovolj pri-jav, maturitetni uspehi pa so bili zelo veliki. Ekonomska Sola ponuja dve izbirni skupini ler oddelke s pripravo na maturo. Če to nekoliko preuredimo in nadgradimo, lahko brez večjih sprememb nadaljujemo v okviru novega Solskega sistema. Kamnik s SirSo okolico je izobraževalno težišče določene-ga slovenskega teritorija, nismo predmestje ali periferija drugega okolja in si to, kadar delujejo kake nasprotne sile, tuđi poskuSa-mo za vsako ceno zadtžati. Imamo torej svoje okolje, »svoje« gospodarstvo in svojo mladino, za katero želimo in moramo po-skrbeti tuđi z ustrezno Solsko ponudbo. Ka-mniska gimnazija programsko sledi cilju, da vsem mladim iz svojega okolja |x>krije vse Studijske |xitrebe. Mislim, da smo vsebinsko dovolj dobro pripravljeni. Pri organizacijskih in delovnih razmerah pa bo potrebno urediti Se nekaj organizacijskih zadev ter opremiti Se eno strokovno učilnico za poslovno informatiko. Olx>je na-črtujemo že do sredine tega leta. Ali bo v Kamniku še ostala strokovna ekonomska šola? Srednja ekonomska Sola deluje v Kamniku IH let in se je v tem času uttdila. O njeni ukinitvi ali preselitvi v teh letih ni bilo nikoli govora in tuđi v prihodnje ne. To torej pomeni, da lx> ob gimnaziji delovala Se naprej. Že zdaj pa moramo na obeh Solah upoSte- mnazija bi bila tretji modul, v katerem bodo imeli dijaki ekonomsko usmerjene predmete. Morda bo to nekaterim gimnazijcem približalo ekonomska znanja. Če bo kak vpliv, lxt zagotovo dober. Sicer pa gimnazij-< e bolj povezuje skupen interes, to je Studij, predmeti, ki jih izbirajo, pa pri tem nišo tako pomembni. Vaš Solski center bi bil, te bi dobili Se ekonomsko gimnazijo, razdeljen v tri enote? NaS Soiski center ima sedaj dve organizacijski enoti. Solski zakoni ne zahtevajo, da mora biti strokovna gimnazija, tako kot vsa-ka gimnazija, ločena od strokovne Sole, gi-mnazij pa ni potrebno organizacijsko loče- vjti upadanje Stevila učencev, saj jih je, kot povsod v Sloveniji, ludi pri nas vsako leto nekaj manj, to pa pomeni, da bosta obe soli znatno manjsi kot danes. UspeSno delovno sožitje pa obema Solama lahko obogati vse-bino. Verjetno bo ekonomska gimnazija kaj vplivala na splošno gimnazijo in na od-ločanje učencev za eno ali drugo. Ali bo ta vpliv ugoden ali paboto motečef Na sploSni gimnaziji razvijamo predvsetn dva modula, in sicer naravoslovnega in je-zikovno-humanističnega. V okviru teh mo-dulov lahko dijaki izbirajo med Stirinajstimi različnimi predmeti. Ker je prijav dovolj, vsako leto organiziramo pouk vsaj dvanajstih različnih izbimih predmetov. Ekonomska gi- vati. Ekonomska gimnazija bi delovala v gimnaziji in pod njenim ravnateljem. Odkod pa boste dobili, če sploh boste, učence. Vpis se bliža, morebitni bo-doči učenci pa o te/ novosti še malo ve-do. Kamniška gimnazija ima razmeroma pre-gleden solski okoliš, ki bi ga lahko na zem-Ijevidu označili tuđi s crto. Iz roba okoliša so vpisi učencev redkejsi, čim lxjlj se bliža-mo Kamniku, tem več jih je. Ko gre za ekonomsko gimnazijo, bo verjetno podobno. Povabili borno ptedvsem učence iz tega okoliša. Verjetno so osnovnoSolci, prvi letos sedijo v sedmem razredu, res premalo se-znanjeni s to novo možnostjo gimnazijske-ga solanja pri nas in drugje. Informacij ali će- lo reklame doslej nismo upali delati, dokler novi program ne bo povsem sprejel in dokler ne bo jasno znano, kako bo razmeSčen po Sloveniji. Tuđi zdaj je za kaj bolj udarne-ga Se prezgodaj. Mreža teh Sol se lx; izkri-stalizirala v mesecu maju in juniju. če bo Kamnik v njej, borno začeli s terneljitejSim informiranjem. Ali nameravate v bli/nji prihodnosti uvesti ludi kako drugo strokovno gimna-zijof V Kamniku doslej nismo razmišljali o uvedbi kake druge strokovne gimnazije, na primer urnetniske ali usmerjene na posame-zna področja tehniSkih ved. To bi bilo pte-veliko drobljenje programov in zato nesmo-trnej. Vse Studijske smeri lahko dovolj dobro prekrijemo s sploSno gimnazijo. Katerim učencem pa bi vi svetovali vpis na ekonomsko gimnazijo! /a ekonomsko gimnazijo bodo prirner-ni vsi učenci, ki so dovolj sposobni in motivirani za studij. To torej i*- (xxxj posebni gi-mnazijci. Morda bo ekonomska gimnazija bolj primerna za učence, ki nimajo radi fizike in jim dela težave zahtevnejSa kemija. Fizike1 tici ekonomski gimnaziji namreč ni. Na naravoslovno tehničnem [xxlrcx'ju Ixj ta gimnazija v zahtevnosti nekoliko zrnemejSa. Morda bodo bolje uspevali tišti učenci, ki so hkrati vsaj zmerno nagnjeni k matemati-ki, humanistiki in k tujim jezikom in imajo nekaj podjetniskega talenta. To je pri štiri-najstletniku težko zanesljivo ugotoviti, zato se lxxto verjetno ocJlcx'ali kot za katero-koli gimnazijo, ekonomska znanja pa jim bodo prišla povsod prav. Morda se bodo za-njo odločili nekateri za Studij motivirani učene i, ki bi se vpisali na ekonomsko strokovno Solo, če bi Se imela i/hod na univet-zo. Verjettxj pa bo pritegnila tuđi nekatere druge gimnazijte. Torej lahko te povahimv osnovnofol-ce k vpisu na ekonomsko gimnazijo v Kamnik? Za povabilo k vpisu je Se prezgodaj, saj bo potrebno Se nekaj mesecev počakati, da se izkaže, ali borno v Kamniku zares dobili ta program. Verjetno pa je koristno, ker so izvedeli nekaj več o možnostih vpisa. DA-BO-JO 20 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale Občnega zbora domžalskih izgnancev se je udeležil tuđi Vlado Deržič, predsednik Društva izgnan-cev Slovenije. OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE Dan izgnancev tuđi I etos v Mostecu DruStvo izgnancev Domžale stopa v šesto leto svojega uspešne-ga dela. V tem obdobju je bila naj-većja skrb namenjena sprejema-nju in uresničevanju zakonov s področja pravic žrtev vojne. Tako so končno po petih desetletjih ne-kdanji tabori$£niki, izgnanci, in-terniranci in begunci ter druge žrtve vojne dobili svoj zakon, na KRAJEVNA SKUPNOST IHAN OB 60-LETNICI LJUDSKOFRONTNEGA SHODA NA TABORU NAD IHANOM VABI V SOBOTO, 24. MAJA 1997, OB 17. URI V ŠPORTNI PARK IHAN NA LJUDSKI SHOD PROGRAM: - pozdravni govor - g. Boštjan Lekan, predsednik sveta KS Ihan - slavnostni nagovor -ga Cveta Zalokar Oražem, Županja Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: - Godba Domžale, dirigent Franc Kuharič - združeni domžalski pevski zbori, zborovodja prof. Stane Habe - recitatorja Vanda Šega in Janez Hafner - povezovalec dramski igralec Boris Kerč Srečanje se bo nadaljevalo z družabnimi igrami, balonarji, kočijaži in predstavitvijo dejavnosti tabornikov. Igral bo Ansambel NAGELJ, ob 21. uri pa bo zagorel kres. Za hrano in pijaco bodo poskrbela vsa ihanska društva! DOBRODOŠLI V IHANU! osnovi katerega se nekaterim iz-med njih že izplaćuje mesećna renta, urejeno imajo tuđi brez-plačno dodatno zdravstveno zava-rovanje, drugim pa zahtevke, većina je bila vloženih do 31. maja 1996, rešujejo v okviru upravnih enot. V aprilu 1997 je tKrajevna organizacija DruStva izgnancev Domžale pripravila svoj redni obćni zbor; tega se je v dvorani na Viru udeležilo blizu 3(XJ ćlanov društva. Po pozdravu g. Jožeta Kvedra, predsednika dom-žalskega društva, je zbranim sprego-voril g. Vlado Deržič, predsednik Društva izgnancev Slovenije. Povedal je, da je v Sloveniji živih se približno 23.500 nekdanjih izgnancev, ki so vlo-žili zahtevke. Upravne enote, pa tuđi pristojno ministrstvo, po njegovern mnenju zahtevke prepočasi rešujejo, saj ni rešenih niti polovica zahtevkov, žrtve vojne pa so vsak dan starejše, saj je većina izmed njih v povprećju sta-rejša od 70 let. O tem problemu je govoril tuđi g. Franc Matko, predsednik ljubljanske koordinacije; pred-stavil je vse aktivnosti Društva izgnancev Slovenije zato, da bi izgnanci in druge žrtve vojne čimprej prišli do svojih pravic. V razpravi so ćlani društva veliko govorili o uresnićevanju pravic žrtev vojne, ki jih je na območju nekdanje obćine Domžale - sedanje Upravne enote Domžale već kot 1000, med njimi pa je tuđi že već kot 300 upra-vićencev, ki so prejeli odločbe. Prisot-ni so ugotovili, da se njihovi zahtevki pospešeno rešujejo, vendar so ob tem izrazili tuđi bojazen, da bo marsikdo od nekdanjih žrtev vojne prej umri, preden mu bodo dodeljene pravice. Zlasti to velja za predlagani zakon o vojni odškodnini, katerega bodo po-slanci v Državnem zboru obravnava-li sele v drugem branju in nihće ne ve, kdaj bo sprejet. Opozorili so tuđi na težave pri pridobivanju potrebnih po-datkov iz razlićnih arhivov. Krajevna organizacija društva izgnancev Domžale je sprejela poroči-lo o dosedanjem delu, program za leto 1997, člani so plaćali članarino, se prijavili za letošnja srećanja članov društva, sprejeli pa so tuđi sklepe v zvezi z volilno-programsko sejo Društva izgnancev Slovenije. Člani domžalskega društva so podprli kandidaturo g. Vlada Deržića za predsednika društva ter ga. Ivice Žnidaršić za podpredsednico društva, g. Jožef Kve-der, predsednik domžalskih izgnancev, pa je predlagan za člana vodstva slovenskega društva. 7. junij - dan izgnancev Društvo izgnancev prisrćno vabi vse izgnance, da se udeležijo letošnjih slovesnosti ob 7. juniju - Dnevu izgnancev. Tako bo f>. junija 1997 popol-dne v Mostecu tradicionalno srećanje izgnancev ljubljanske regije, ćlane domžalskega društva bo odpeljal po-seben avtobus. l.etošnje srećanje se bo začelo že v jutranjih urah, saj ix> do udeleženci gostje Zavoda sv. Sta-nislava (nekdanjih škofovih zavodov) v Šentvidu, obiskali pa bodo tuđi muzej v Gorićanah. Za marsikoga od izgnancev bo to prvo srećanje z nekda-njima zbirnima centroma izgnancev. Udeleženci se bodo udeležili tuđi od-kritja spominskega obeležja žrtvam vojne na Rasici, popoldne pa se bodo udeležili srečanja v Mostecu. Sprejet je bil dogovor, da bo za vse udeležen-ce zagotovljen brezplaćni avtobusni prevoz (zjutraj in opoldne), o toćnem odhodu bodo vsi prijavljeni udeleženci pravoćasno obvešćeni. ansambli - pevci - humoristi - plesalci - manekenke prirejajo DOBRODELNI KONCERT v petek, 30. 5. 199^ v hali KC Domžale, s pričetkom ob 20. uri, z naslovom ISKRICE ŠPORTNE SREČE Nastopali bodo: ALFI NIPIČ s svojimi muzikanti Ansambel NIKA ZAJO\ Ansambel STOPAR HELENA BLAGNE ZAMAN ANDREJ ŠIFRER JAN PLESTENJAK IČA IN MATEVŽ Plesalci plesne sole URŠKA MOPED SHOVV Modna revija Voditeljica: ALENKA STRNAD PRESENEČEN)E KONCERTA - ŽREBANJE KUPONOV LEPE NAGRADE Vstopnice po 1.000,00 SIT so na razpolago v predprodaji v/na: VELEBLACOVNICI Dom/ale TURISTK NI A( ,I,N( l|l Vl.;i« )NIKA, Mfflverlov.i 2h, Kamnik, TURISTIČNI ACr-NCIH ROYAL, Miklošit'cva !!(, Ljubljana in 2 uri pred koncertom v hali K(. I Jom/ale Izkupiček od koncerta je namenjen športnikom Društva SOŽITJE Mengcš - društva za pomoć duševno pri/adetim osebam občin Domžale-Kamnik-Lukovica-Mengeš-Moravce. NISMO VEČ SAMI, POZABLJENI, ODRINJENI V KOT Deseta obletnica skupin starih za samopomoč 26. 5. 1997 bodo skupine starih za sa-mopomoć praznovale deseto oblelnico ustanovitve. Pokrovitelj prireditev bo Ministrstvo za delo, družino in socialne za-deve, organizator pa Institut za geronto-logijo in gerantogogiko. Vsako leto bo zadnji teden v maju - teden skupin starih za samopomoč. Te slovesne pri red i Ive v Portorožu se borno udeležili tuđi voditelji skupin in predstavnik! skupin starih za samopomoč iz Obćine Domžale. V Sloveniji imamo 300 takih skupin, v Domžalah tri... Kaj pa v obćinah MengeŠ, Lukovica in Moravće? Imajo morda ostareli v feh obćinah drugačne potrebe od potreb os-tarelih v Sloveniji? 22. april - Dan tabornikov Tuđi taborniki imamo čisto svoj dan, ko smo še posebej ponosni na to, kar smo. Na ta dan se s svojimi prijatelji pogovori mo, kaj vse smo v letu naredili zase in za svoje najbližje, komu smo pomagali, katera žival nam je hvaležna za pomoć,... Vsako leto po taborniških družinah pripravimo slovesno zaprisego, ko novi člani zaprisežejo, ko prijatelji potr-dijo, da so se v dobi pripravništva iz-kazali kot dobri taborniki in si zaslu-žijo, da okrog vratu nosijo taborniško rutico. Po družinah GG in MČ so prisego izvedli v obliki piknikov, različnih dejavnosti ali prireditev, kamor smo po vabili tuđi starše. V Dobu smo dan tabornikov pra-znovali na predvečer, v ponedeljek, 21. 4. 1997 Na igrišću za solo smo se zbrali ob 20.00, ko se je že poćasi začelo mračiti. Starši in taborniki ter drugi obiskovalci so se približali taborniš-kemu ognju ob soju svetlobe, ki so jo oddajale bakle ob poti. Ko smo se vsi zbrali ob ognju in dvignili taborniško zastavo, smo zapeli nekaj taborniških |)esmic, nato pa so morali vsi pripravniki na »preverja-nje«. Če bodo pravi taborniki ali ne, so odloćili Mojca Pokrajculja, gospod Martin Krpan, gospodić Peter Klepec in njegovo veličanstvo kralj Matjaž. Ker smo v Dobu vodniki otroke dobro pripravili, so se vsi strinjali, da tuđi nove člane sprejmemo v svoje vrste. S krogom prijateljstva smo se po-slovili od staršev in drug od drugega ter si zaželeli, da bi bili še dolgo sku-paj in se srećevali ob tabornem ognju, ki je simbol svetlobe, toplote in prijateljstva. GRETA Starost je obdobjp v Življenju, ko človek zaćne pesafi. Skrb za stare naj bi vključevala: zagotavljanje mdterialne preskrbe starih ljudi, Rojiti kakovostnc človeške odnose.:, omogočiti starejsim predajo življenjskih izkušenj, jim omogočiti, da dajo zgled preprostega življenja v zadnjem obdobju, jih usposobiti za opravljanje zadnjih osebnih nalog pred odho-dom iz časa in prostora, kar vključuje pogled nazaj, sedaj in naprej. Starost je pojav, ki za-deva vse vidike ćlovekovega življenja. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kakSnn bo starosf. Tuđi od priprave na starost je od-visna kvaliteta življenja v zadnjem obdobju. Stari Ijudje morajo živeti v pričakovanjih, kaj-ti prav opuščanje prićakovanj povzroča, da so stari Ijudje manj aktivni, Stari Ijudje imajo se veliko življenjske energije, zlasti pa veliko živ-Ijenjskih izkusenj, ki so kot zgodovinski spo-min nujne za normalen družbeni razvoj. Starost je drugaćno življenjsko obdobje od drugih, nič slabse, vendar mora človek to dru-gnčnost sprejeti, da jo bo lahko kvalitetno ži-vel. Sprejeti svoje življenje se pravi sprejeti tuđi svoja leta, pravi Trstenjak. Občutek nepotrebnosti, življenje brez vse-bine, izguba avtoritete, odgovornosti, more-bitna finanCna negotovost lahko pripeljejo v krizna stanja. Glavni izvor stisk, ki jih doživlja-jo stari, je izguba: smrt partnerja, prijatelja, vrstnika, zmanjšanje telesnih in duševnih spo-sobnosti. Vsemu temu pa je skupna osamlje-nost. Osamljeni Ijudje so tišti, ki potrebujejo druge ljudi, da bi z njimi lahko komunicirali in ustVcirili tak matskega izvora. V mestnem središtu Domžal živi zelo veliko starih ljudi nad 60 let, kar 29%, v nascljih pa le 7%. Ob dveh domovih za stare je kljub kapaciteti 4(X) posfelj čakalnn doba za sprejom već mesecev. Za omililcv n.isl.ilih tc/av smo ustanovili skupine /j\ samof>omo(' starih. Leta 199S je bila ustanovljena prva skupina, že ko-nec istega leta druga, v začetku leta 1W pa se tretja skupina. Skit|jno je v tako obliko pomo-či vključcnih ih starostnikov. Ker je zanimanje za ustanovitev tuđi na Viru, pričakujemo, da bo četrta skupina zaživela jeseni. Skupine se sesta-jajo vsak četrtek, od 10. ure do 12. ure v Klubu upokojenaV Domžale, Ljubljanska 36. In kaj delamof Nikoli nam ni dolgčas. Vo- Skupina za samopomoč na izletu v Moravčah diteljk (■ pa tuđi slaroslniki sami poskrbimo za fjogovoro zanimivih temah: zdravi prehrani, zdravim načinom življenja, gremo v bližnjo okolico, kjer se družimo z ostalimi starostniki (v Dom upokojencev), si ogledamo kulturne, zgodo vinske in druge znamenitosti, kakšno razstavo in prireditev, muzej ali gremo na izlet. Enkrat mesečno poskrbimo za razvedrilo, praznujemo rojstne rlneve in zapojemo. Spo-mnimo se tuđi vsch pomembnih praznikov, se^znanimo st1 z običaji in pomenom praznika. Seveda pa ne pozabimo tuđi naš osnovni namen, Dogovorimo se o težavah Članov in njihovih potreban. Stari r/idi prihajajo, in kot pravijo sami, jim druženje v skupini pomeni zelo veliko: - skupina nam predstavlja nadomestno družino, - skupina mi Haje novih moči in voljo za življenje, - v njej sem sprejeta, premagam osamlje-nost, - prerodila sem se, pozabim na težave ali pa o njih govorim v skupini, - pomeni mi sprostitev, razvedrilo, zvem veliko novega, - vem, da sem enaka drugim, - pomeni mi vez, vem, da nekomu pripadam, - daje mi novih moči in volje do življenja, - skupina mi pomaga premagati občutek osamljenosti, - prinese mi veselje in energijo za lažje pre-magovanje te?av, - vkljuc'.itev je prelomnira iTKjjega življenja, - daje mi nov smisel življenja, - daje mi občutek, da nisem po/.ibljen in odrinjen na rob družbe1. In kaj menimo voditeljice skupiti starih /a samopomoč? Tuđi nam skupina veliko pomeni in nam veliko daje. Dobivamo potrditve za svoje delo, ko čutimo zadovoljstvo in hvaležnost, ker drugim polep^anio življenje. Tuđi me smo našle smisel - živeti /a druge. Prijetno je imeti občutek, da starim omogočiS lepšo jesen življenja. Zavedamo se, ća skrb za ostarele ljudi ne more biti le pokliena dolžnost, temveč tuđi moralna in človeška. Vodilo našega dela je poskrbeti za lepše življenje ostarelih, hkrati pa graditi most /a prehod našv srednje generacije v kvalitetno starost, pri čemer ne smemo po/abili na medgeneracijsko sodelovanje z mladimi. Želimo se zahvaliti vsem tištim, ki ste nam omogočili ustanovitev in delovanje skupin starih /a somoč: Centru za socialno delo f>)in/.ile ldročju zgodo- vine NOB (Društvo pijateljov zgodovine NOB), prebirajo Svobodno mi-sel, uspešno pa so navezali stike z vodstvi vseh štirih novih občin, ki jim pri njihovem delu tuđi finančno po-magajo. Posebno skrb so namenili tuđi reorganizaciji svojega združenja, ki ga je bilo potrebno uskladiti z novim Zakonom o društvih. Ob koncu se je predsednik Stane Grilj zahvalil vsem za finančno pomoč in razumevanje ter zaželel vsem, da bi z več optimizma gledali v prihodnost. »Zavzeto borno delali še vnaprej,« je poudaril, »delo nas bo pomladilo in olepšalo našo starost.« Po kronološki predstavitvi aktivnosti, ki jo je podal Marko Gosar, tajnik, smo slišali tuđi številčne podatke, od katerih je pomemben ta, da je bilo leta 1993 1807 članov Združenja borcev in udeležencev NOB, v letu 1997 pa jih je še 1382. Pred razpravo, v kateri je sodelova-lo veliko število udeležencev, je borcem spregovorila tuđi Županja Cveta Zalokar Oražem ter jim predstavila dosedanjo dejavnost občine, posebej pa je izpostavila nekatere probleme, ki jih borno v občini reševali letos. V razpravi so bile dane nekatere pobude, od katerih naj omenimo pobudo za ustanovitev domžalskega muzeja, saj v občini nimamo niti naj-manjše spominske sobe, ki bi hranila dokumentacijo in eksponate iz tega obdobja, v katerem je življenja izgubilo 922 občanov z območja nekdanje občine. Spregovorili so tuđi o organizaciji pomoći na domu, ki jo nekateri njihovi člani resnično potre-bujejo, o skrbi za spominska obeležja, °el udeležencev skupštine Združenja borcev med zasedanjem pa tuđi o letošnjih spominskih slove-snostih, ki se jih bodo skušali udele-žiti v čimvećjem številu. Vseslovenski tabor borcev v Novem mestu, ustanovitev prvih štirih partizanskih bri-gad, petdesetletnica prikljućitve Primorske Sloveniji, nekatere pa so že in bodo tuđi sami organizirali. Dana je bila tuđi pobuda, da se sedanje tri domžalske krajevne organizacije borcev oblikujejo v enovito mestno organizacijo. Precej skrbi so namenili tuđi novi organiziranosti, v okviru kalere bodo oblikovane štiri občinske organizacije z naslednjim številorn krajevnih organizaciji Domžale (11), Lukovica (5), Moravče (3) ter Mengeš (1), dejavnosti vseh štirih občin pa naj bi usklaje-vali v okviru koordinacijskoga me-dobčinskega odbora. Tuđi v prihodnje bo delo Združenja borcev in udeležencev NOB vo-dil Občinski odbor, katerega predsednik bo g. Stane Grilj, izvolili pa so tuđi nove ćlane nadzornega odbora ter člane za Območni odbor. V. Podelitev priznanj na tekmovanju plesnih parov v Lifu Miki pleše vse leto Ko so se oktobra odprla vrata plesne sole Miki, je bilo zopet veliko mladih, ki so si želeli pridobiti ali izpopolniti svoje plesno znanje. Kar ćez tisoč jih letos obiskuje tečaje v vrtcih in celoletne plesne sole v skupinah na Viru in v vseh šolah v domžalski, men-geški, lukoviški in moravski občini. Prvo leto pa plesna šola prodira tuđi v Črnuče, Šentjakob, Komen-do in Kamnik. Vse to dokazuje, da je ples pri mladih iz leta v leto bolj popularen in da plesna šola Miki sledi željam in potrebam mladih. Vsi pa lahko rečemo: »Kako pametno, koristno, živahno in zdravo preživljanje prostega časa!« Seveda pa so nastopi plesalcev neke vrste nagrade za trud in prizadevanja na tedenskih vajah. Večina mladih si želi potrditve in predstavitve bolj številnemu občinstvu. Tako so se naše skupine shovv-dancea predstavljale v decembru in januarju v Intersparu v Ljubljani, kjer je bila vsa-ko soboto Mikijeva plesna delavnica in na Gospodar-skem razstavišću v sklopu prireditev »Veseli december«. Vsi pari so se medtem pripravljali za tekmovanje pionir-jev do 11. let, ki smo ga organizirali 15. marca v diskoteki Life. Prepolna diskoteka, v večini staršev, je spodbujala 36 parov, ki so se malo za šalo, malo za res preizkusili v treh plesih: jive-u, eha-eha-ju in standardnem angleškem valč-ku. Prijetno plesno tekmovanje so med odmori popestrile tuđi naše skupine shovv dancea. Medtem pa so imeli so-dniki kar pretežko nalogo, da so izbrali 16 polfinalnih parov in nalo 6 finalistov. Se težje je bilo izbrati zmagovalce, kajti vsi plesni pari so bili dobri in vsi so se kar najbolj trudili. Pa naj vseeno omenimo tište, ki so malce izstopali in katerim smo na koncu podelili medalje. Zmagovalca sta bila Rok )enič in Ksenija Mlakar, drugo mesto sta zasedla An- drej Hrovat in Erika Vrankar, bronasto medaljo pa sta si pri-plesala Jure Pezdirc in Urška Jenić. Dve skupini pod vodstvom Mojce Žemva pa sta se pripravljali za področno srečanje plesnih skupin, ki je bilo aprila v Kranju. Selektorji si skupine ogledajo, ocenijo in iz-berejo najboljše, ki se udeležijo širšega Gorenjskega srečanja. Letos je bilo to srečanje v Kulturnem domu v Meng-šu in nanj se je uvrstila starejša shovv-dance skupina. S točko »Nisi sam« so se zelo dobro predstavile. Ob zaključku tečajev v vrtcih smo v vsakem vrtcu pripravili enourni nastop za mamice in očke, kjer so najmlajši prisrčno pokazali vse, kar so se naučili. V šolah pa se mladi predstavljajo na šolskih in krajevnih prireditvah. Osmošol-ci slavnostno zaključijo plesni tečaj s tradicionalnim venć-kom ali programom ob valeti. Vse skupine pa se od novega leta temeljito pripravlja-jo na vrhunec plesne sezone; na zaključno plesno revijo. Zaradi množićnosti smo jo morali že lansko leto razdeli-ti v dve ločeni prireditvi. Tako bo tuđi letos: prva bo 24. maja ob 19. uri v Kulturnem domu v Lukovici. V Kulturnem domu v Mengšu pa borno 6. b. ob 19. uri prikazali plesno zgodbo Travniška zmeda. In potem so počitnice! Tuđi med počitnicami borno plesali! Vsi tišti, ki že uživajo v plesu, in tišti, ki se še nikdar nišo učili plesnih korakov, se nam lahko pridružijo v po-letnem plesnem taboru v Marindolu v Beli krajini. Plesali borno, spoznavali, kako se pripravi prava plesna prireditev. Uporabljali borno svojo domišljijo pri ustvarjanju plesnih koreografij, kostumov, scene, režije... Vmes pa temo počeli še kaj zabavnega, saj bodo počitnice! Po počitni-cah pa se znova dobimo; svezi, spočiti, in polni novih plesnih idej. S. K. Z. HUMOR • HUMOR • HUMOR * HUMOR Pri zobozdravniku - Gospod doktor, tako strašno sem razdražljiva. Ne prenesem bolečine, zato vas prosim, da mi preci ruvanjem daste narkozo. - To pa ni potrebno. Moji pacienti navadno izgubijo zavest brez narkoze. Davčna olajšava - Očka, mamica mi je rekla, da mi moraš ti dati denar za žepnino. - Zakaj pa ne ona? - Ker je rekla, da sem jaz tvoja olajšava. Prvi Miha je presenećen: - Milena, mar sem res prvi, ki te je vprašal, če smem prespati pri tebi? - Seveda, drugim še na misel ni prišlo, da bi vprašaii... GRAFOLOŠKI KOTIČEK Skrivnost pisave Grafologija, (grško gra-fein = pisati, logia = bese-de ali nauk) nauk o člo-veški pisavi je v svojih praktičnih poljubnih /a-metkih lako star kot pisa-va sama. V novejšem času pa se je razvila v posebno vejo znanosti o Človeko-vem izrazu. Pisana beseda je doveka od nekdaj vznemirjala, bila je nekaj skrivnostnega bodi-si za liste, ki je sami nišo znali uporabljati, bodisi za velike može. Shakespeare, (inelhe in drugi. Med njimi so ludi naši besedni umetni-ki skušali najti globlje zveze med pisavo in človeško osebnostjo. Trditev, da je pi-sava kol odlis človekovih gi-bov odsev znaćajskih polez, je prispevala, da se je grafo-logija razvil.i v znanost. Danes imajo grafološki testi vse večjo veljavo. V svoji vsebin-ski razčlenilvi dajo do |x>lin-seclemdeset odstotkov pravilnih »odgovorov«. K meni je prišla mlajša PIŠE: ŠTEFAN ROZMAN dama in me prosila, da pregledam neka pisma. Z veseljem sem ji uslregel; ko pa sem jo vprašal, zakaj to potrobuje, je odgovorila. »Fanl me je prosil, naj se z njim poročim, pa bi rada ugolovila, kakšna bo naji-na prihodnost«. Po lem stavku se je končala moja grafološka analiza. Oafologija ni veda, ki bi se ukvarjala z vedeževal-stvom ali pa napoverlovala prihodnosl. Vsak izdelek človekove roke nosi v sefji neke globlje pasti njegove duSevnosti. Oafologija pa hoće te »odkriti« in razume-li človekovo osebnost. V okviru grafologije ima grafolog vsaj pet moznosti, kako naj priđe do spoznanja dovekovih individualnih raz-lik: 1. iz telesne podobe sklepamo na »sorodne« duševne lastnosti (fiziogonomika), 2. iz telesnih izrazov (patogo-nomika), kakor je izraz na obrazu ali mimika, način govora ali pisave kot posebne-ga načina izrazanja psihofi-zičnih krelenj (grafologija), 2. iz dosežkov (storilnost, znanja, uspehov itd.), 4. iz ravna-nja (behavior) in 5. iz stopenj individualnega razvoja. Primer svoje pisave lahko pošljete na naslov: Slamnik, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, za grafološki koticek. Pismo naj obsega vsaj deset do dvanajsl vrstic kakršne-koli vsebine, če hočete, se lahko podpišete z vašim polnim imenom, vsekakor pa ga podpišite i geslom, pod katerim bo objavljena vaša grafologija. Zbiralec kovancev - Moj stric je numizmatik. - Kaj je to? - To je človek, ki zbira kovance. - Takemu smo včasih rekli berač. Na pošti - Ali bo prispelo to pismo v Novo mesto, če nanj nalepim znamko za 13 tolarjev? - Seveda! - Zanirnivo. Jaz sem ga namreč na-slovil v Maribor! Šef Učenci pišejo nalogo z naslovom Kaj bi delal, će bi bil šef. Vsi vneto pišejo, le Jurćek sedi križem rok. Učiteljica: Toda, lurćek, zakaj nić ne pišeš? Jurćek: Čakam tajnico. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA pri MENGŠU razpisuji; 10. MEDDRUŠTVENO GASILSKO TEKMOVANJE ZA »POKAL LOKE« pod pokroviteljstvom GZ MENGEŠ in OBČINE MENGEŠ. Tekmovanje bo v soboto. 28. juni ja 1997. z začetkom ob 14. uri na priredilvcnem prostoru v U>ki pri Mengsu (ob cvesti Na gmajni). TEKMOVALN1 PROGRAM ZA ŽENSKK IN MOŽKE DESETINE: 1. vajii z MB 800 po (TIF prcdpisih (suha izvedba), 2. stafetni tek (brez. ovir in pronosa povelja). Oscbna oprema lekmovalcev po pravilih Ci/S - brez sekirice, dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan. NAC^RADE: Prve tri uvršćene desetine prejmejo pokale, zmagovalni desetini v obeh konkurencah pa še prchodna pokaia. Prijave sprejema drušlvo predhodno oz. na dan tekinovanja do 17. ure, lahko pa se predhodno prijavile ludi po lel. O61/73-8H-3H ali 73-74-51 (g. Kobert KUrifiAJ). Po koiičanem tekmovanju bo razglasitev rezullatov ler podelitev pokalov in diplom. Ob prijelnih zvokih priznanega ansambla Borisa RAZPOTNIKA ler dobri poslrežbi loških gasileev pa se boste zabavali se pozno v noć. Vabijo loški Kašiki! 22 MAJ VELIKI TRAVEN /lomnik Domžale AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL FUGGER (2) S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega V Domžalah sem obiskoval 5 razredov osnovne Sole. Med temi leti sem veliko risal in akvareliral. V petem razredu mi učiteljica ni verjela, da sem vse risbe, ki sem jih veliko nosil v Solo, narisal in pobarval sam. Nekoč sem pri pouku moral z ris-bo stopiti pred ves razred in govoriti: »To risbo mi je narisal brat«. Risbo sem dvignil tako visoko, da sem si skril obraz. Kakšno krivico sem ćutil v sebi in kako sem bil ponizan. V resnici sem pa jaz risal risbe za moje brate, katere so potem nosili v solo. Spomnim se svojega prvega akvarela na risalnem listu, ko sem bil star šest let. Vsi moji sovrstniki, mlajsi in starejši so se igrali, prerivali s šolskimi torbami na poti iz sole. |az se v to ni-sem nikdar spuščal. Stal sem vedno ob strani in neumno se mi je zdelo, da so to počeli. Še mojega mlajsega brata Milana je to moje zadržano vede-nje včasih tako pojezilo, da bi me naj-raje malo natepel. Bil sem zelo mirne narave. Mama mi je povedala, da nisem kot otroček nikdar jokal. Ko sem se prebudil, sem MIDOM IZDf.ltltfMO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE Zadostujc, cc pokličete tel. 451-686 (autotajnica 24h/dan vsak dan) in zc ste na vrsti ali posljetc mapno kopijo na: MIDOM dao., 1233 DOB Prihranite si čas, pot in živce, ker si takoj. ogledamo zemljišće in upoštevamo vaše želje. Uredimo vse potrebno namesto vas, tuđi s sosedi. Po pridobitvi predpisanih pogojev, soglasij zaprosimo za lokacijsko dovoljenje in će želite, poskrbimo tuđi za nacrte ter gradbeno dovoljenje. Uradne ure le ob sredah med 9. in 14. uro v Domžalah, M. Tomca 2/pdl Se priporoča arhitekt Ivo KRANJC spušćal vesele glasove, kot bi hotel peti. V ranih letih se nisem nikdar igral z igračami, se potepal. Ne. Ko ni bilo sole, sem v stari hiši na Savski dneve in dneve presedel ob oknu podstreš-ne sobe in risal našo Savsko cesto proti Kajfežu v kri2išču zgomjih Domžal, ali pa iz nasprotne podstrešnice Savsko cesto proti Študi, ali, kot smo rekli, proti spodnjim Domžalam. Igrače mojih otroških let so bili le svinčniki in barve. Tuđi življenje v naši družini je teklo drugače kot pri sosedih. Naš oče se z nami nikdar ni mogel igrati, kof so se sosedovi. Hodil je po dveh lesenih nogah. Rekli smo jim proteze. Sedel je večina na stolu v kuhinji in nekaj korakov je naredil okrog hiše s palico, in to polnih 26 let do svoje smrti. Na jesen leta 1939 sva se z mamo peljala s Kamnićanom v Ljubljano na sprejemni izpit za vpis v 1. razred na III. državno gimnazijo za Bežigradom. Uspešno sem ga opravil in bil sprejet. Tako sem se vsak dan vozil z vlakom iz Domžal v Ljubljano in nazaj. V prvem gimnazijskem razredu sem bil najbolj razočaran pri pouku risanja. Profesor mi je bil akademski slikar |anez Mežan. Risali smo same geometrične like na bel risalni list. Spomnim se risarske ure, ko smo s tri-kotniki in šestilom risali veliko ležečo elipso, v njo pokončno in manjšo in v to elipso še manjšo ležećo. Meni ni šio in ni šio. Upiralo se mi je risanje s trikotni-kom in sem vse elipse kratkomalo narisal s prosto roko. Še danes slišim profesorja Mežana, ko mi je na glas rekel: »Te elipse so slabe«. In temu pri-merno je bila tuđi ocena. Tuđi pri matematiki se mi je zdelo vse preveč natanćno in sploh se z matematiko nisem nikdar sprijaznil v svojem življenju. Glasbeni pouk sem imel rad. Uči I me je koroški Slovenec in komponist Luka Kramolc. Njega sem veliko let kasheje videval v Domžalah, ko je redno obiskoval domžalskega župnika in skladatelja Matijo Tomca. Tako sem prvi razred gimnazije srečno izdelal in v jeseni 1940. leta za-čel hoditi v drugi razred. Nismo še slutili, kako težki in usodni čaši so pri-hajali. (Se nadaljuje) Z MARJANO TANCIKOM Badminton v Domžalah Marjan Tancik je mentor Šolske-ga športnega društva na Osnovni soli Rodica, kjer so pričeli igrati badminton v Solskem letu 1991/ 92. »Že takoj v začetku so učenci pokazali veliko zanimanje za igro s peresno žogico in vsa leta priza-devno trenirali ter si nabirali iz-kušnje,« pravi g. Marjan Tancik, ki aktivno dela tuđi na drugih sport-nih področjih in kot mentor s svo-jimi kolegi veliko prispeva k uspeš-nosti Šofskega športnega društva na OŠ Rodica. Obetajoč začetek badmintona je pomenil tuđi veliko organizacijskega dela, saj je šola vsako leto pripravila občinsko ali področno prvenstvo za ućence osnovnih šol domžalske regije oz. za ekipe z območja okolice Ljubljane (Domžale, Litija, Kamnik, Vrhnika...). Tej osnovni soli so sledile druge, kjer so ućenci enako zelo hitro vzljubili ta šport in so tekmovanja postala množićna ter kvalitetna, saj se je na njih med seboj pomerilo tuđi več kot 50 tekmovalcev, na ekipnih te-kmah pa so našteli tuđi do 9 ekip. Prav zavzeto delo igralcev in njihovih mentorjev je v kratkem času pri-neslo velike uspehe, saj so se na ob-močnih tekrnovanjih vedno uvrščali med prve tri ekipe. Tako je bilo tuđi letos, pripoveduje mentor Marjan LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava Avgusta Cernigoja V Likovnem razstavišču Domžale je bila od 24. aprila do 8. maja 1997 odprta razstava Avgusta Cernigoja, znamenitega tržaškega slikar ja in pripadnika zgodovinske konstruktivistične avantgarde. Slikar je bil rojen 1898. leta v Trstu, umri pa je 1985 vSežani, razstav-Ijal pa je predvsem v tujini. Za svoje delo je dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus in druga mednarodna priznanja. Otvoritev razstave, na kateri je o življenju in delu znamenitega umetni-ka govoril lože Hudeček, je s svojimi pesmimi popestril Stobljanski oktet. Na razstavi so bila umetniška dela in dokumenti iz zasebne zbirke slikarje-vega sina Teodorja Cernigoja. Razstava naj bi po mnenju g. Petra Krečiča pomenila novo spodbudo umetnost-ni stroki in vsem, ki želijo v teh napre-zanjih pomagati. AVGUST CERNIGOJ (1898- 1985) Bronasti na državnem prvenstvu osnovnih Sol v badmintonu: stoji-jo Maja (urjevec, Katja Juhart, Carmen R. Prešeren in Mateja Ju-dež; sedijo: Uroš Hafner, Andraž Stergar in Aleš Maček. Mentor Marjan Tancik pa je fotografira!. Tancik, ko je v konkurenci 14 ekip iz Ljubljane in Domžal njihova šola za-sedla drugo mesto, Osnovna šola Domžale je bila tretja, pohvaliti pa moramo tuđi OŠ Venclja Perka, ki je bila šesta. To pa še ni vse, saj sta se ekipi OŠ Rodica in OŠ Domžale redno uvrščali tuđi na državna prvenstva osnovnih šol, kjer so njihovi odlični fekmovalci redno posegali po odličjih. Na zadnjem državnem prvenstvu pred kratkim v Mariboru, kjer je sodelovalo 10 najboljših slovenskih osnovnih šol, je ekipa OŠ Rodica za-sedla tretje mesto in s tem ponovila lanski uspeh OŠ Domžale. Vsi ljubitelji in igralci badmintona pa si želijo, da bi se ta šport na ob-močju občine Domžale še bolj uvelja-vil, zato g. Tancik s sodelavci vabi vse, ki jih igra s peresno žogico in lopar-jem veseli, da se jim pridružijo. Prva priložnost bo že 1. junija 199/? ko bo Osnovna šola Rodica ob svojem sre-brnem jubileju pripravila rekreativni turnir v badmintonu; ta se bo začel ob 8. uri. Zato ne prezrite objavljenega razpisa. Prisrčno vablieni prav vsi, pravi g. Tancik, se posebej veseli pa borno vseh naših nekdanjih učencev. V. Tretji dan 5/6 Uvodnik k pričujoči številki Tretjega dne je napisala Katarina Erzar Kompan. Frederich Holderlinov osnutek himne An die Madonna je prevedel Gorazd Kocijančič pod naslovom Madoni. Matjaž Črnivec se v esej Kvas farizejev - v meni, poglablja v skrivnosti krsčanskega življenja. Osnova kršćanstva ni spisek pravil, ki naj bi človeka pri-peljal v Božjo blizino, ampak je veliko in slavno oz-nanilo, oznanjeno vsemu stvarstvu, vidnemu in ne-vidnemu. • Mojzes in faraon je prispevek Milana Holca. V ju-dovstvu velja Mojzes za temeljni kamen Postave. Oblast čarovnikov in faraonova oblast sta oblasti tega sveta. Gre za miselnost sveta, ki hoće na vsak način gospodovati nad življenjem, nadzorovati vsako stvarnost. V oddelku Poesis je priobćena pesem Antona Vodnika Kakor čolnarji in pet pesmi Tomaža Zadni-karja. Večji del prićujoče številke je posvećen življenju in delu Vladimira Sergejeviča Solovjova. Matej Leskovar nam v studiji Vladimir Solovjov (1853-1990): živeti vseedinost, predstavlja življenje in delo Vladimira Sergejeviča Solovjova. V nadalje-vanju prispevka je objavljeno več njegovih pesmi; v originalu in v prevodu. Hans Urs von Balthasarjeva studija vizija Solovjova se poglobljeno spušča v njegovo izrazno umet-nost in tehniko integracije, ki ga verjetno poleg Tomaža Akvinskega razodevata kot največjega umet-nika urejevanja in organiziranja, kar jih ponazarja zgodovina mišljenja. Solovjov vedeževalsko anticipira (predpostavlja) velike nastavke prihodnosti 20. stoletja. Vladimir Sergejevič Solovjov, Sofija. Gre za dia-log med Sofijo-Božje modrosti in filozofom - Solov-jovom. Dialog je avtor podnaslovil Absolutno počelo kot edinost (počelo monizma). Dialogu Solovjova sledi beležka Mateja Lesko-varja V razvoju izročila: prvo počelo. Ta beležka odpira bralcu obnebje ubesedovanja Solovjova, ki ga doloća njegovo mistično izkustvo. Vladimir Solovjov, Rusija in vesoljna Cerkev. V tem razmišljanju Solovjov primerja religiozno stanje v Rusiji in na kršćanskem Vzhodu. Razmišljanje je bilo napisano leta 1889. Michelina Tenace Kozmićni razvoj: k edinosti po lepoti je nadaljevanje teološke predstavitve Solovjova. Slovstvo in resnica je studija Solovjova o Nietzschejevem nadčloveku. Boris Šinigoj nadaljuje predhodno studijo z esejem Kristus in 'nedolžno' iskanje nadčloveka. Duhovne osnove življenja so zapis Solovjova o lastni duhovni naravnanosti. Nova religija ne more biti le pasivno bogočastje ali bogoslužje, temveč mora postati aktivno bogotvorstvo, se pravi skupno delovanje Božanstva in človeštva za preusmeritev človeštva iz naravnega v duhovno in božansko. Mislim, torej 'je' Vsemogočni je Kocijančiče-va refleksija na filozofijo Vladimira Segejeviča Solovjova. Oddelek Postmoderna družbenost začenja esej Igorja Bahovca O vplivu globalizacije na so-dobno kulturo. Zavraćanje globalizacijskih vpli-vov vodi k zapiranju vaše, npr. v obliki tradicionalizma, raznih nostalgij, prostovoljne getoizacije ipd. Sprejemanje globalizacijskih vplivov pa lahko vodi k sprejemanju kulturnih vzorcev, pri čemer ostaja globinsko sporočilo identično kot prej, lahko pa vodi k izgubljanju globinske istovetno-sti. Kaj vse opredeljuje naš odnos do Boga, lahko preberemo v eseju Petra Stafanovića Neomeje-na semioza ali zakaj govorimo sami sebi. Neome-jena semioza je bolezen post-nihilistične družbe, ki pa zadeva v veliki meri prav kristjane. Narodne manjšine so potencialna točka za ust-varjanje konfliktov. Kje Damjan Hlede vidi njihovo rešitev, lahko preberemo v prispevku Samo-odločba in narodne manjšine. Oiristjan Gosteničnik v spisu Drama je biti ćlo- vek ugotavlja, da je dinamika življenja razpeta med ehonos in kairos. Kako pojmujejo čas Platon, Plotin in Avguštin, nam razlaga Vesna Potočnik v spisu Čas in iskanje pri Platonu, Plotinu in Avguštinu. Tuđi tretji dan se je pridružil praznovanju milanske škofije ob 1600-ietnici Ambrozijeve smrti. Herve Savon v spisu Ambrozij Milanski riše.' njegovo življenje in delo. Ambrozijevo delo je vredno branja. Prićuje o obdobju globokih pretresov, ki je v marsičem podobno našemu in razsvetljuje oblikovanje evropske kulture, obenem pa nas bogati, ko spo-znavamo tuje okolje. Kot dober teolog je Ambrozij poskrbel, da so njegove pesmi izražale čisto vero brez dodajanja nepotrebnih težavnh teoloških problemov, a tuđi brez po-enostavljanja, ki hitro pripelje do zmaličenja prave-ga nauka. Kakšen je obseg in pomen Ambrozijeve-ga pesniškega opusa, lahko preberemo v spisu Mi-rana Špeliča, OFM, Ambrozij Milanski, pesnik. Spisu sta pridruženi dve njegovi himni v avtorjevem prevodu. Da je osamljenost nekakšno prekletstvo, ugotavlja Tomaš Špidlik v eseju V moči duhovne povezanosti. Kdor se pogubi, se pogubi sam; kdor pa je od-rešen, je odrešen skupaj z drugimi, torej v Cerkvi. Prispevki, ki se nanašajo na mednarodni kolokvij Giuseppe Tartini, so zbrani v oddelku Tartini. Boris Šinigoj v spisu Tartini in metafizika glasbe predstavlja bralcu njegovo glasbeno in spekulativno podajanje. Kolikor danes s Tartinijem vztrajamo ne le v oživljanju njegove glasbe, temveč tuđi v doje-manju njegove metafizike, toliko smo vselej navzoći v budnosti »vigilije, v kateri se postimo v prićakova-nju slavja, katerega se veselimo.« Metoda Kokole je v spisu Giuseppe Tartini in njegov čas prišla do spoznanja, da je Tartini odskočna deska za slovensko muzikologijo. Nataša Budna Kodrič je svoj prispevek Pisma Jo-sipine Urbanćić in Lovra Tomana ob veliki noči naslonila na pisma, ki sta si jih Josipina in Lovro izme-njala okrog velike noči leta 1851. Pričujočo številko zaključujejo Srečevanja in raz-hajanja, Presoje in Izbori. ŠTEFAN ROZMAN %rTftrWH%rVBTrtr» Tri^VV Super računalnik: 3,5 svetovni prvak: 2,5 V New Yorku (Manhatten) sta v soboto, 3. maja 1997, dva šahovska velikana začela neusmiljeni boj za zmago na 64 črnobelih poljih (v super težki kategoriji) in za 700.000 dolarjev. Prvemu velikanu je ime Deep Blue, težak je 1,5 tone, izračuna 40 milijard kombinadj (v sekundi dva milijona »računov«), za vsako potezo umetna inteligen-c:a »premišljuje« le tri minute. Računalniški velikan prihaja iz koncerna IBM, ki se ponaša z letnim prometom 76 milijard dolarjev in ima za raziskovanje na voljo ."5,1 milijarde dolarjev. Drugi velikan je Gari Kasparov, veleum (genij) in svetovni šahovski prvak. Že pred velikim medijskim dvobojem je prišlo do napove-di: 38-Tajvanec Usu fenghsing, »neugledni« reševalec ugleda koncerna IBM, je jasnovidno napovedal konćni rezultat. Se-veda »sebi« v prid. Najboljši šahist sveta je optimistično pred-videval prav takšen izid, navijal je seveda za sebe. Šest part ij je trajala njuna »mozganska« borba. Prvo partijo je beli Gari Kasparov z žrtvijo kvalitete (zame-njal oziroma žrtvoval je svojo trdnjavo za nasprolnikovega lovca) in kasneje / dvem.i vezanima kmetoma »z lahkolo« zmlel hladni raćutialniški šahovski stroj (vanj je ameriški vele-mojsler Joel lienjamin ssodelav-ci inslaiiral najprimernejše poteze iz skoraj dva milijona šahovskih partij). »Nenevarne« otvorit ve - Dvojni fianketo 12. g.'5, i. b.3), ki jo je Kasparov odigral v prvi partiji, do konca dvoboja ni več ponovil, ćeprav se je pred njim pripravlja! nanje (pripravlj.il je nove strategije različnih olvo-ritev) od 5 do 6 ur na dan. /e v drugi partiji je najboljšemu šahistu na svetu spodrsnilo pred najboljširn šahovskim raćunalni-kom. Izgubil je renti pozicijo, v 45 potezi se je Kasparov v »težki« končnici kar predal. Po prvi zmagi računalniškega super ve-lemojstra Deep blua je Gari Kasparov i/javil: »Izgubil sem renti pozicijo!« V tretji partiji med človekom in strojem in člove-kom ni bilo zmagovalca, (udi v ćetrti in peti partiji sta se »prijateljsko razšla«. V peti partiji si je stroj izmislil ćelo nekaj (zanj) novega, in sicer večni šah. Ko je mrzli razum Deep Blua potegnil v 49. potezi Kb4!!!, je z njo šo-kiral Kasparova, ki je bil trdno prepričan, da mu bo nasprotnik »stisnil roko« v znamenje vdaje. Računalnik se je rešil v remi z večnim Šahiranjem! Nezasliša-no, kajne? Pred zadnjo partijo je bilo še vedno neodločeno - 2,5:2,5. Veliko šahovsko uganko, kdo bo v žep pobasal 700.000 dolarjev, je že v 19. potezi 6. partije rešil Deep blue, ki je v Caro - Kannu, »novi« otvoritvi štiriintridesetlet-nega Garija Kasparova, zaslužil obljubljene zelence. 400.000 dolarjev pa je moral prepustili človeku - šahistu. »Globoka (modra) misel«, ki so jo skonstruirali strokovnjaki ameriškega vseučilišča (univer-ze) Camegie Mellon, to je Feng Hisung (Kitajska), Thomas An-dardharamon (Indija), Andreas Novvatzvk (Poljska), Peter Jan-sen (Nizozemska) in Murrav Camptx>ll (ZDA), se je prefiričlji-vo »maščeval« za lanskoletni |X)raz »svojega prednika«, ki je tedaj izgubil s 4:2. Ali se je leta 1997 dokončno konca la vladavina šahislov n,ul šahovskimi (brezćustveni) strojif1 lo je sedaj vprašanje! Morda se? odgovor že skriva v zadnji njuni partiji, ko se je Gari Gasparov pred 7 potezo po nesreći dotaknil kmel.i na polju h7 l)ee[) Blue ga je »neusmilje-no kaznoval«, saj je svetovni f>r-vak moral upejštevati strogi šahovski zakon, to je staro in strogo šahovsko pravilo dotika (»piece touchee«). No, pa si og-lejmo njuno »usodno« zadnjo partijo. Beli: Deep Blue Crni: Gari Kasparov (Caro - Kann) 1. e4 c:6 2. d4 d.5 .'■?. Sc3 dxo4 4. Sxe4 Sd7 r>, Sg1) Sgff > (>. I < \h (,. l.d.'J e(> 7 Sf3 U>« (Premisli diagram!) 8. Sxef>! ((ilej diagram.) De7 9.0-0 fxef) 10. Lg6+Kd8 11. 114 1)5 12. a4 Lb7 1.3. Te1 Sd.5 14. l.g.3 Kr.8 15. axb5 cxb.5 16. Dd.3! Lc6 17 Lf5! (Glej diagram.) exf.5 18. Txe719. (4 Crni se vda računalniku! BOCDAN OSOLIN ŠAHOVSKE NOVICE Domžale Na aprilskih tedenskih hitropotoznih šahovskih tumirjih ŠD Napredek Domžale sta si prvo mesto razdelila Boris Skok in Artur Jack, vsak je zbral 28 t«Y:k. Tretje mesto je osvoji! Bogdan Osolin, ki j(- /,\ /magov.il-cema zaostal za 1,5 točke.. Sledijo jim: Vitomir lanjič 2(),5t, janc-z Svoljšak 17t, Alojz Cerar 14,5 t. itn. Na petkovih hitropoteznih turnirjih je sodelovalo 14 šahistov. B. O. Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 23 Najboljši pri učencih posamezno na državnem prvenstvu v Domžalah i, Dobitnice medaij v kategoriji so učenke posamezno. S pokalom v roki državna prvakinja Špela Burgar (fo-to: Janez Stibrič) Državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše osnovnošolee V dom/alski Hali Komunalnega centra je 26. in 27 aprila potekalo državno prvenstvo za mlajSe učence in učenke osnovnih Sol v konkurenci dvojic. Organizatorja tekmovanja sta bila namiznoleniški klub NTS EDIGS MengeS in TK NTZS, vodji tekmovanja pa Tone Gosti-ša in |oze Mlakar. Naslopili so predstavniki 2.S ramiznoteniških klubov iz ćele Slovenije. V kategoriji učencev je bilo prijavljenih 79 tekmo-valcev, pri učenkah pa 57 tekmovalk, skupaj torej kar 136 ude-ležencev. Po tehnični plati je tekmovanje izredno uspešno iz-peljal nami/noteniški klub NTS [DIGS i/MengSa, ki jeposkr-bel za sodniško službo, lako da niti vrhovni sodnik Zmago Knuplež niti delegat NamiznoteniSke zveze Slovenije ništa imela nobenih pripomb na izvedbo in potek tega državne-ga prvenstva. Morebili je celotno uspelo prireditev zagreni-lo samo dejstvo, da v Domzalah nimanio namiaioteniške-ga kluba, v Mengšu pa klub oz. sekcijo imajo, nimajo pa pri-merne dvorane za izvedbo takšnih vrhunskih prireditev na državni ravni. In kdo so bili rwjlx>ljštf Pri učenkah posamezno je poslala državna prvakinja BURGAR ŠPELA (NTS EDIGS MengeS), drugo mesto je osvojila Ludvig Jana (NTK Arigoni), tretje in četrto mesto pa sta si razdelili lana Tomazini (NTK Istrabenz Semedela) in Taja Oblak (NTK Logatec). Pri učencih posamezno pa je državni prvak postal )anez Tomse (NTK Gralan Zalog), drugo mesto je osvojil Tomi Ocepek (NTK Moravci Murska Sobota), tretje in četrto mesto pa je pripadlo Danilu Piljaku (NTK Petovia) in Klemenu Jazbiču (NTK Škofja Loka). V kategoriji dvojic sta pri učenkah postali državni prvakinji Ludvig |ana in Škorjanc Šonja (NTK Arigoni), drugi sta bili To mazini Jana in Skabar Petra (NTK Istrabenz Semedela), tretji do četrti pa Repar Mateja in Levičar Katarina (NTK Preserje) ter Burgar Špela in Lužar Natalija (NTS EDIGS Mengeš): Pri učencih pa sta postala državna prvaka Tomše lanez in Kandare Andrej (NTK Gralan Zalog); podprvaka sta Orešnik David in Ravnikar Žiga (NTS EDIGS Mengeš), tretji do četrti pa so postali Piljak Danilo in Verč Matija (NTK Petovia in TK Krize) ter Šarlah LSlaž in UroS Bečan (NTK Ilirija Meditrade). Vsem dobitnikom medaij in pokalov čestitamo in želimo Se veliko športnih uspehov. JANEZ STIBRIČ Letos jubilejni Domzalski slamnik 24. maja ho Kotalkarsko drsalni klub Domžale v hali Komunalnega centra spet pripravil mednarodno trkmovanje v umet-nostnem kotalkanju Domžalski slamnik, ki bo letos Je juhilejno. Člani KDK žc 10 let pri-pravljajo to veliko kotalkarsko tekmovanje, saj postaja vse bolj priljubljeno med kol.ilk.ir-ji i/ Slovenije in sosednjih držav, vse bolj pa postaja tuđi ena od tistih Sportnih prireditev, ki v svetu utrjujejo ugled našega mesta. Kor bo Iclošnji Slamnik jubilcjcn, bo prirt1-dilev lx>lj slavnoslna, udeležbo n.i njem pa je napovedalo 2c več udeležencev kot prejšnja leta. Med drugim je temu prispeval tuđi ugled KDK med kotalkarji, saj se je klub že vec-krat izkazal kot dober organizator, mladi te-kmovalci iz kluba pa so jamstvo, da bo te-kma na visoki ravni. F'oleg Šestih državnih pravkov in Stirih viceprvakov iz KDK Domžale, ki bodo gostitelji, bo na prireditvi rastopila Secela vrsta vrhunskih kotalkarjev, tucli prva-kov in nosilcev drugih lovorik, Kot lani, bo tuđi letos pokroviteljica tekmovanja domžalska Županja Cveta Zalokar-Oražem; pred tekmovanjem bo za udeležen-ce tekmovanja pripravila sprejem. Tekmovanje bodo zjutraj s svojimi nastopi začeli naj-mlajši, popoldne pa se bodo pomerili kotalkarji iz starejših kategorij. Domžalam se spet oteta dobro kotalkanje in športni boji za visoke uvrstitv<\ Obiskovalci prav gotovo ne IkjHo r(i/o<*,mini. M. Š. TEŽKOATLETSKI KLUB DOMŽALE Državno prvenstvo Težkoatletski klub Domžale je dne 25. 04. 1997 organiziral Državno prvenstvo v Hali Komunalnega centra Domžale. Zbrali so se naiboljši slovenski dvigo-valci uleži na čelu z Markom Urankar-jem; ta je še enkrat dokazal, da je v najboljši formi. Izkazali so se tuđi domaći tekmoval-ci, saj imamo tri državne prvake, in to: • v kategoriji do 64 kg - mladi Marko Bevk, • v kategoriji do 8.3 kg - Simon |enc, • v kategoriji nad 108 kg - Jože Klo- čie. V končni konkurenci so naši tekmo-valci dosegli zelo dobre rezultate, saj je bil • Roman Strupih v kategoriji do 99 kg drugi, • UroS Petrovski v kategoriji do 70 kg tretji, • Bostjan Peterca v kategoriji do 76 kg tretji. • Blaž Lenarčič v kategoriji do 76 kg četrti Veteran Rajko Bevk pa je v kategoriji do 70 kg osvojil četrto mesto. lekmovanje je potekalo v prijetnem tekmovalnem razpoloženju bre/ zaple-tov in z dobro sodniško trojko. Domaći tekmovalci se zahvaljujemo Podjetju Optirna Leasing, Mizarstvu To maž Zabret ter Napredku za pomoč pri organizaciji ter jih vabimo k sodelovanju tuđi v bocloče. Vsem članom pa pohvala za dobro organizirano tekmovanje. SIMON JEINIC Ob 25. obletnici sole Rodica objavljamo razpls tekmovanja: REKREATIVNI TURNIR V BADMINTONU »RODICA 97« DOMŽALSKE REGIJE ZA POSAMEZNIKE 01. Organizator: ŠŠD RODICA 02. Izvajalec: ŠŠD RODICA 03. Termin: Nedelja, 1. junija 1997, ob 8. uri 04. Kraj tekmovanja: Telovadnica OŠ Rodica (vodja tekmovanja je Marjan TANČIK) 05. Prijave: Pisno ali po telefonu - najkasneje do Ponedel|Ka, 26. maja 1997, na organizatorja. Prijavnina je 1000 bil na posameznika, ki se poravna na dan tekmovanja. VsaK udeleženec dobi majico z logotipom sole. 06. Kategorije: ženske - moški - do 30 let (letnik 1967 in mlajši) - do 40 let (letnik 1957 - 1966) - nad 40 let (letnik 1956 in starejši) _ 07. Sistem tekmovanja: Igra se po dvojnem izločilnem sistemu, in sicer samo ena igra podaljšana za ženske do 15 točk, oziroma do 21 za moške. 0a Propozicije: Igra se po pravilih Badminton zveze Slovenije. 09. Žogice: Peresne ali plastićne (po dogovoru) 10. Priznanja: Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalja 11. Varnost: Tekmovalci tekmujejo na 'astno odgovornost/a morebitne poškodbe na tekmovanju organizator ne odgovarja. 12. Opombe. Udeleženci so dolžni upoštevati navod.ia organizatorja glede poteka tekmovanja Organizator sj pridržuje pravico spremembe sistema teKm°Y,anja, Kar je odvisno od Stavila prijavljenih tekomovalcev. Poraženci so dolžni soditi tekme. ŠE POSEBEJ VABUENI NEKDANJI UČENCI SOLE RODICA! _________ DRŽAVNO PRVENSTVO IN 12. DNEVNIKOV KROS Tudi tokrat uspešni organizatorji Blizu 100U mladih tekačev in tekaćic iz vse Slovenije se je v Športnem parku Induplati Jarše pomerilo na osnovnošol-skem in srednješolskem prvenstvu Slovenije v krosu, ki je hkrati štelotudi za 12. kros DNEVNIKA. Prijetna tekma je bila organizirana v okviru prireditev ob prazniku obćine Domžale, izvedel jo je Atletski klub Domžale, odprla pa Marjan Gorza, predsednik AK Domžale ter vodja tekmovanja, in Županja Cveta Zalokar Oražem. Lep aprilski dan, množica mladih atletov iz vse Slovenije in veliko Sportnih tekov, vse to je prispevalo k prijetnemu druženju mladih in njihovih mentorjev, čeprav so bili zma-govalci vsi, se bodo krosa v Jaršah najraje spominjali osnovnoSold iz Železnikov ter di-jaki I. Gimnazije iz Celja, pa tudi Jolanda Ste-blovnik in Bekim Bahtiri, oba iz Atletskega kluba Velenje, ki sta bila najboljSa med čla-ni< vimi oz. dani in sta za uspešna teka prejala ludi denarni nagradi. Med domačimi tekmovalci so bili naju-speSnejSi: med osnovnoSolci: šestošolec Domen jare, OŠ Domžale (peti), Vida PreiSeren Re-pnik iz OŠ Rodica med učenkami Šestih raz-redov (ćetrta); med dijaki prvih in drugih letnikov je bil Tomaž Kušar peti, Boštjan Bmot je zmagal med dijaki tretjih in četrtih letnikov, v tej kategoriji je bil Klemen Avbelj tretji, med dija-kinjami teh letnikov pa je bila Meta Punger-čar, dijakinja Srednje Sole Domžale, ćetrta, tekla pa je tudi med danicami, kjer je bila Šesta; med člani sta tekla tudi Lukovčana Ro-bert Kotnik (Šesti) in Toma2 Gabrovec (osmi). Športni park Induplati JarSe je Se enkrat dokazal svojo veliko primemost za izvedbo množifnih lekmov.mj, sodeluioći pa so zelo hvalili tudi Atletski klub Domžale, saj je tudi ob pomori sponzorjev ter pokroviteljstvom Občine Domžale že desetič uspeSno izvedel enega izmed republičkih krosov. Vodstvo in tekmovalci kluba so prepričani, da borno v obrtni Domžale v letu 1998, ko Atletski klub Domžale praznuje 20-letnico, lahko pozdravili Se več' atletov. Smucarji zaključili sezono v velikem stilu LetoSnja smućarska sezona, ki se je na začetku zime začela s presenetljivo količino snega tudi po dolinah, se je iz-tekla dokaj hitro in le snežne zaplate na najvišjih vrbovih še spominjajo tište, ki smučajo tudi zunaj urejenih smučišč. Za člane Smućarskega društva Domžale se je pestra in uspeSna tekmovalna sezona koncala konec marca na Soriš-ki planini s paralelnim slalomom in slavnostnim zaključkom, podelitvijo priznanj in zabavo v Majćevem dvoru v Jaršah, kjer so gostili tekmovalce in druge predstavnike vseh 12 klubov osrednje slovenske regije. Letos so prizadevni člani Smučarskega društva Domžale pripravili res lepo Stevilo smućarskih tekrnovanj za svoje člane pa tudi za druge. Kar nekaj časa bi potrebovali, da bi naSteli vse FIS tekme, državna, regijska, občinska in druga tekmovanja. Pripravili so res lepo Stevilo tekem za cicibane, pi-onirje, mladince, člane, ćelo vrsto sindikalnih in branžnih tekem, zadnji letoSnji vrhu-nec pa je bil vsekakor tekma v paralelnem slalomu na Sorici. Ne le za- to, kjer je bila zadnja, temveč tudi zato, ker priprava takš-ne tekme zahteva precej več organizacij-skega znanja in izkuSenj in ker je tekma se enkrat potrdila, koliko je letos kdo veljal v smučanju na območju centralne regije v Sloveniji. Paralelne smučarske tekme so precej bolj privlačne in prava paSa za oči in živce gledalcev, vendar letos organizatorji nišo imeli dosti sreče z vremenom. Pihal je veter, občasno pa so zagrozili tudi oblaki, tako da kljub zanimivim dvobojem gledalcev ni bilo posebno veliko. Treba pa je tudi zapisati, da so takrat zaradi pomanjkanja snega že zaprli večino slovenskih smučiSč, prizadevnim domžalskim organizatorjem tekme pa je vseeno uspelo najti toliko snega, da so tekmo lahko odlično pripravili in izvedli. Na Sorici se je najprej v klasičnem veleslalomu v vseh starostnih kategorijah najprej pomerilo 175 tektnovalcev iz vseh 12 druStev osrednje regije. 48 tekmovalcev - po osem najboljsih iz vsake jakostne kategorije, pa se je na koncu pomerilo še v paralelnem slalomu. SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK V MAJČEVEM DVORU Po tekmovanju na Sorid so se tekmovalci in predstavniki vseh klubov osrednje regije preselili v larše, kjer so imeli v Majčevem dvoru slavnostno razglasitev rezultatov, po-delitev priznanj najboljšim in vesel zaključek tekmovalne sezone. V končni razvrstitvi so tekmovalci Smučarskega društva Domžale zasedli nehvaležno četrto mesto,ki pa daje upanje na še boljše rezultate v prihodnji sezoni, Se zlasti, ker imajo v mlajših vrstah druStva kar precej obetavnih tekmovalcev, ki so na manj zahtevnih tekinovanjih dosega-li odlične rezultate, na pomembnejSih te-kmah pa so zaostajali za tekmeci, ki so jih drugače premagovali. Z več izkušnjami bodo lahko to zlahka nadoknadili. Eden od trenerjev, Mitja Arnuš, ki je bil zadolžen za vrsto cicibanov, nam je pove-dal, da je s četrtim mestom zadovoljen: »Glede na število tekmovalcev, ki jih imamo, sem s sezono in doseženim četrtim mestom zelo zadovoljen. Lahko bi posegli ćelo po tretjem mestu, vendar imamo za kaj takega res premalo tekmovalcev. Imamo nekaj fantov, ki so želeli, in so tudi sposobni, doseči Se kaj več, vendar so imeli tudi malo smole in jim to ni uspelo. Kar se tiče delovnih navad, treningov in discipline na njih moram reci, da so zelo zavzeti in tudi na terenu se zelo dobro razumemo. Če borno imeli v prihodnje več: tekmovalcev, borno tudi dosegli kaj več:. Upam ćelo, da borno kdaj imeli tudi kakega tako dobrega tekmovalca, da bodo rekli, ta reprezentant pa je prišel iz Domzal. Sicer pa je bila sezona kar naporna. Imeli smo tri državna tekmovanja, osem regijskih tekmovanj in državno prvenstvo. Na snegu smo bili 56 dni, kar je malo manj, kot smo sprva načrtova-li, vseeno pa je bilo smučanja kar dovolj«. S sezono so zadovoljni tudi njegovi va-rovanci in nekateri so v šali ćelo napoveda-li, da borno kmalu o njih poslušali, kot smo včasih o Križaju, Koširju in drugih. SPA consulting d.o.o. BOATS SALE PRODAJA PLOVIL IN OPREME ******************************************* * lp©m. Viktor Brajdk (Olimpija); MlajSe deklice: 1. Šaša Farič (No vinar), 2. Petra PodgorSek (Dolomiti), 3. Tina Saksida (Domžale); Mlajši dečki: 1. Matija Zavrišek (Olimpija), 2. Tomaž Dragar (Olimpija), 3. Matja/ Mulec (Dolomiti); Starejše deklice: 1. Špela Bertoncelj (Olimpija), 2. Sandra Jerše (Valentin Vodnik), i. Petra Šinkovec (Novinar), Starejši dečki: 1. Rok Rutar (Olimpija), 2. Luka Jures (Olimpija), j. Ojran Petrijevčanin (Olimpija). Skupno po klubih: Cicibanke in cicibani: 1. SKOIJMPIJA, 2. SD KRKA ROG, i. NOVINAR 4. DOMŽALE; Mlajše deklice in dečki: 1. SK OLIMPIJA, 2. SD DOLOMITI, i, NOVINAR, 4. DOMŽALE; Starejše deklice in dečki: 1. SD NOVINAR, 2. OIJMPIJA, ',. VALENTIN VODNIK, 8. DOMŽALE ABSOLUTNO: 1. SK Olimpija, 2. Novinar, i. Krka Rog, 4. Domžale. MIRO ŠTEBE Najmlajši tekmovalci na Sorici pred startom. Trije od najuspešnejših mladih smučarjev SD Domžale in njuna trenerja: Od leve proti desni stojita: Bojan Hribar in Tina Saksida, ćepijo: Jan Marincelj ter trenerja Mitja Arnuš in Miha Murovec. Helios zmagal proti mariborskim Ovnom Zadnje dejanje letošnje sezone so igralci domžalskega Heliosa začeli zelo dobro, saj so premagali gostujoco ekipo iz Maribora. Prvi polčas je minil v i/ena-čeni igri obeh ekip. Tokrat v začetni peterki Heliosa ni bilo Jakuba Genjca, kar se je moćno poznalo pod domačim obročem, saj Domžalčanom ni uspelo pobrati izpod koša skoraj nobene zo-ge. V drugem polčasu so si igralci Heliosa priigrali rnanjšo prednost, ki pa jo je Maribor-ćanom uspelo izničiti. Zadnjih pet minut je minilo v znamenju metanja prostih metov za Helios. Kljub dvema dosezenima trojkama s strani (.)vnov - dosegla sta jih trvin Drag-šič in Miljan Goljević - je ekipi Heliosa vseeno uspelo zmagati. K temu sta z natanćnim zadevanjem prostih metov veliko pripomogla predvsem Marjan Košak in (ože Žitnik. Najboljši strelec srećanja je bil Jože Žitnik z 31 točkami. URŠKA GABRIČ Tretje mesto za mlade tekmovalce KDK v Renčah ~>. aprila so se mladi tekmovalci Kotalkarsko drsalnega kluba (KDK) Domžale udeležili mednarodnega kotalkarskega tekmovanja za pokal Renč. Med tekmovalci iz 12 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije so v skupni razvrstitvi zasedli odlično 3. mesto, kar je dobra napoved za sezono, ki se začenja. Še zlasti je treba pohvaliti Grega Sabola, ki je bil v kategoriji dečkov A (letnik 85-86) prvi ter Andreja Frangeža (dečki C - letnik 89-90) in Majo Pretnar (cicibanke 1991 in mlajše), ki sta bila v svojih kategorijah tretja. Uvrstitve članov KDK na 5. mednarodnem pokalu KK Renče: Cicibanke: 4. Maja Pretnar, 6. Tina Novak, 7Živa Sabol; Dečki - C (89-90): 4. Andrej Frangež; Deklice C (89-90): 11 Sara Puslotnik, 21. Ajda Vodlan; Deklice - B (87-88): 12. Sandra Frangež, 17 Vesna Narič; Dečki - A (85-86) 1. Grega Sabol. Uvrstitve klubov: 1. KK Renče (SLO), 2. KK Uljanik Pula (HRV), i. KDK Domžale (SLO), 4. Mon-techio, 5. Schio, 6. Vipava Peć (vsi ITA), 7 Svoboda Ljubljana, 7 Pirueta Domžale, 9. Perla Nova Gorica (vsi SLO), 10. Breganze, 10. Pieris (oba ITA) in Skating Medulin (HRV). 24 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale Soliden nastop kotalkarjev KDK ob 50. obletnici Nove Gorice in priprave na Rogli Mladi kotalkarji KDK ■ ■ . •■ vso vnemo nabirajo tekmovalne izkuš-nje in se pripravljajo, da bodo Sli po stopinjah svojih starejših klubskih tova-rišev, ki jih kitijo naslovi državnih prva-kov in druge lovorike. 20. aprila so se udeležili tekmovanja v umetnostnem kotalkanju za pokal ob 50-letnici nove Gorice. Geprav sta Andrej Frangež, pri pionirjih C, in Grega Sabol, pri pionir-jih A, osvojila srebrni medalji, kar govori, da fanta počasi napredujeta in pridobivala samozavest, je treba se Soliden nastop v Žalcu Konec aprila, 26. 4. je bila v Žalcu pokalna tekma v karateju za mladin-ce, na kateri je sodelovalo kar kakih 150 tekmovalcev iz 35 slovenskih klu-bov. Domžalski Karate klub sta zašto pala Luka Vrančić in Borko Vrečko. Še zlasti dobro se je odrezal Luka, ki je v kategoriji fantov do 75 kg in 21 let os-vojil odlično tretje do četrto mesto, Borko Vrečko pa je v kategoriji do 65 kg in do 18 let osvojil 5. in 8. mesto. Za tište, ki se ne vedo, pa naj pove-mo, da je glavni trener in vodja Karate kluba Domžale Darko Kotar, 22. marca na državnem prvenstvu na Ptuju, na katerem se je za naslove naj-toljših potegovalo kar 171 karateistov iz 13 slovenskih karate klubov, obra-nil naslov državnega prvaka v kategoriji do 80 kg, ki ga je osvojil lani na državnem prvenstvu v Škofji Loki. M. ŠTEBE . ■ .■■ ■■■■■. ■., •• . :• ■■■, i,.i 13. mestu pri piuiiirkah C Poznavala oce-njujejo, da Sara že kaže možnosti, da se razvije v izvrstno in uspešno tekmo-valko in da homo o njej Se slišali in pisali. Sicer pa so bile glede na konkuren- co in zaćetek sezone zadovoljive tuđi uvrstitve drugih. Ajda Vodlan je bila pri pionirkah C 19., Vesna Narić je pri pi-onirkah B zasedla 20., Sandra Frangež pa 25. mesto. Nika Pengal je med pi-onirkami A dosegla 16. mesto, Ivana Vujovič pa je bila med kadetkami 12. Teden dni po tekmovanju v Novi Gorici pa so mladi elani KDK Domžale orlšli na teden priprav na Roglo. 15 mladih kotalkarjev se je naselilo v kompleksu hotela Planja, kjer so imeli zares odlične možnosti za vadbo in nabiranje kondicije. Ni čudno, da si Roglo za priprave rade izberejo tuđi re-prezentnace drugih slovenskih š|X)rtni-kov. Na razpolago so imeli vse od bazena, telovadnic, trim kabineta in drugih šporlnih objektov in naprav. ćeprav je bilo zunaj bolj slabo vreme, mladih kotalkarjev to ni motilo. Pridno so se pripravljali na bližnje nastope, zraven pa je bilo tuđi še dovolj časa za smeh in zabavo. V klubu menijo, da bodo takšne priprave se pripravili. M.ŠTEBE NEKAJ STO PRIJATELJEV TEKA V NARAVI Mladi radi tečejo Prav vse osnovne sole z območ-ja nekdanje občine Domžale in tuđi edina srednja sola, s katero se lahko pohvalimo, so se udeležile spomladanskega krosa, dela programa Športne zveze Domžale, ki |e organizacijo letošnjega krosa za-upala Atletskemu klubu Domžale. Kljub silno nestanovitnemu aprilske-mu vremenu, saj je dopoldne še sne-žilo, se je popoldne v Športnem parku na Viru zbralo nekaj sto ućencev in di-jakov ter njihovih mentorjev. Pomerili so se na lepo urejenih progah in se veselili medalj ter toplega čaja, s katerim so jim postregli gostitelji. čestitke zaslužijo vsi, se posebej pa zmagovalci: predšolski: Marko jutršek, OŠ ]anko Kersnik Brdo Nina Vrankar, OŠ Janko Kersnik Brdo osnovnošolci: fantje 1. razred: Blaž Svetic, OŠ Domžale 2. razred: Anže Pevc, OŠ Venclja Perka 3. razred: |ure Novak, OŠ Venclja Perka 4. razred: Andraž Gregorić, OŠ Domžale 5. razred: Uroš Pogaćar OŠ Trzin 6. razred: Domen |arc, OŠ Domžale 7 razred: Milorad Drljača, OŠ Mengeš 8. razred: Gašper Tomšić, OŠ Mengeš dijaki: I. in II. letnik: Semad Mahič, Srednja sola Domžale dijaki III. in IV. letnik: Tine Gregorič, OŠ Roje dekleta Karmen Hribar, OŠ Domžale Šaša Ilovar, OŠ Mengeš Suzana Mladenović, OŠ Domžale Lea Džanan, OŠ Venclja Perka Irena Peterka, OŠ lurij Vega Moravče Vida Prešeren, OŠ Rodica Karmen Hribar, OŠ Mengeš Ana SvoljSak, OŠ Dob Katja Lončar, OŠ Roje Meta Pungerčar, Srednja šola Domžale Vsem najboljšim in njihovim men-torjem športne vzgoje iskrene čestitke in veliko uspeha tuđi na vseh drugih tekih! V. Ko učim druge, napredujem tuđi sam Karate je ena tistih veščin, pri katerih nepoznavalci najprej pomislijo na slikovite filmske pretepe in lomljenje opek i golo pestjo, vendar je karate vse kaj drugega. To je ena od vznodnjaških veščin, ki je v prvi vrsti posvećena človekovemu osebnemu razvoju. Razvija njegovo telesno pripravljenost, krepi njegovo voljo, koncentracijo, samozaupanje ter ga uči sproščanja napetosti. Učenje udarcev, blokad in drugih borilnih spretnosti je le pot k doseganju osnovnoga cilja, za prave karateke oziroma karateiste, kot jih običajno kličemo, je to le nekakšen stranski učinek treninga karateja. Le redki začetniki pridejo v karate klub, da bi se naučili no-vega načina življenja. Pridejo, da bi se znali braniti, da bi po-znali kakšen učinkovit udarec ali pa da bi se dobro razgibali, trenerji pa jim že kaj kmalu pokažejo, da gre za nekaj več in da to ni pretepaški šport. Usmerjajo jih na novo pot in k no-vemu načinu življenja. V Karate Klubu Domžale v zadnjem času največ začetnikov seznanjata z osnovami karateja brata Matjaž in Boris Jerkič z Vira pri Domžalah. Matjaž trenira čiste začetnike, tište, ki napredujejo po hierarhični lestvid, pa na-to prevz.ime Boris. »S karatejem sem se začel ukvarjati pred desetimi leti,« je začel svojo pripoved Boris, ki se zdaj ponaša z modrim pašom (2. kvu). »Navdušil me je prijatelj, ko sem trenira! že eno leto, pa mi je sledil se brat Matjaž. Sprva sem se zelo navduševal za borbe, tekme in podobno, kasneje pa sem se usmeril v trenersko delo. Zdaj treniram druge 2e sedem let. V glavnem skrbim za pionirske kategorije, vodim pa tuđi sta-rejso skupino belih in rumenih pasov. Čutim, da s tem, ko učim druge, tuđi sam napredujem in si izno|jolnjujem znanje. No, moram reci, da poleg tega, da treniram druge, treniram tuđi sam zase. Karate mi kar precej napolnjuje življenje, saj se z njim ukvarjam skoraj vsak dan. Ob torkih in četrtkih treniram začetnike in druge, ob ponedeljkih in sredah treniram v Ljubljani s sebi enakimi, ob sototah pa obiskujem trenerske tečaje, ki jih vodi naš mentor Vlado Paradižnik. Povrhu spremljam tuđi te-kmovalce na tekmovanja, sodim na tekmah, včasih tuđi te-kmujem, občasno pa obiskujem še razne seminarje za trener-je, sodnike in višje pasove.« Čemu posvečaš največ pozornosti na treningih začetnikov? Trudimo se, d.i bi bil trening dosegljiv oziroma sprejemljiv za vse, da ne bi bil namenjen le peščici najbolj usposobljenih. Vsi delamo enotno kot skupina. Trener mora biti kar dober psiholog, da zna spodbuditi posameznike, da delajo tako, kot je treba. Opazovati je treba njihove reakcije, znati jih moraš disciplinirati, v njih moraš buditi samozavest, pokončnost. Razvijati jih moraš kot osebnosti. To se pri naših varovancih kaj kmalu |x>kaže tuđi v vsakdanjem življenju, v soli, doma in dru-god. Kmalu morajo spoznati, da ne gre za pretepanje. Tuđi tište, tx)lj vroćekrvne, znamo hitro disciplinirati. Imamo nekaj disciplinskih ukrepov za taksne vrex":ekrvneže - pri tem ne gre 7.3 ne veni kakšne rigorozne ukre|x;. S tistimi, ki bi se radi pre-tepali, st1 |X)govorim, jim pojasnim doloćene stvari in moram reci, da to običajno z.ileže. V svoji trenerski karieri sem imel le nekaj takšnih primerov. V skupinah pa se običajno pojavi tuđi [X) kaksen dober posameznik, ki izstopa iz povprećja. Takšne ponavadi usmerimo v tekmovalne skupine in jim omogočimo dodaten š|X)rtni razvoj. Sicer pa je tako kot v drugih š|X>rtih. Eni so dobri za to, drugi /a drugo. Trener jih mora znati opazovati in izkoristiti njihove sposobnosti. Treniraš kaj dobrih tekmovalcev? V klubu imamo kar nekaj vrhunskih tekmovalcev. Začnem lahko že pri vodji kluba in državnem prvaku Darku Kotarju, večkratni državni prvak je tuđi Luka Vrančić, omeniti pa moram ludi Borka Vrečka, Davida Tekavca in mogoće Majo Zu-pančič, ki je februarja letos na prvi pokalni tekmi v Velenju zasedla 3. mesto v katah. Treniral sem Davida Tekavca, ki je zdaj kljub relativno kratki dobi treniranja državni prvak in ima za se-boj ćelo vrsto drugih uspehov na tekmovanjih. Mislim, da od njega lahko prićakujemo še precnj zmag. Kolikor poznam druge klube, lahko rečem, da je naš kar močan in uspešen. Imamo čez 250 ćlanov in ćelo vrsto uspešnih tekmovalcev, će uspešnost kluba ocrnjujemo po tej plati. Dvakrat na leto tuđi v Domžalah pripravimo karate turnir. S tem skrbimo za promocijo karateja, hkrati pa imajo na takšnih tekmovanjih možnost nasto-pa tuđi tišti, ki se na tekmovanja na državni ravni drugače ne bi prebili. Sicer pa v klubu tuđi drugaće poskrbimo za bolj mikaven trening. Skušamo spodbuditi ludi družabno življenje. Poleti se družimo, tuđi če nimamo treningov, vsako leto pa se člani kluba udeležujemo tuđi poletnega tabora karateistov v Umagu. Letos borno šli na poletno taborjenje že dvajsetič. Med n.išimi člani je to taborenje zelo priljubljeno, saj je zelo (X'stro. Treningi so prilagojeni širšemu krogu, tako da nišo preveč naporni, po-pestriti pa jih skušamo tuđi z raznimi igricami, pogovori in podobnim. Ti si tuđi sodnik na tekmovanjih karateistov? Da, zadnjih nekaj let tuđi sodim na karate tekmovanjih, na državni ravni. Sodniki lahko postanejo nosilci višjih pasov, zelo važno pa je tuđi, da se tuđi sam udeležuješ tekem, da se boriš. Če nimaš izkušenj v borbah, zelo težko ocenjuješ, kako je bila izvedena kakšna akcija, ali si je tekmovalec prislužil pol točke, ćelo točko, ali je bil udarec pravilen. O tem imamo sodniške seminarje, kjer usklajujemo merila in določamo pravila, zelo |x> membne pa so še vedno izkušnje, ki jih dobivamo v borbah. Opravljen sodniški seminar je eden od pogojev za napredovanje k višjemu pasu. Moram pa reći, da svojo prihodnosl v k.i-rateju vidim predvsem v vlogi trenerja. MIRO ŠTEBE KK PIRUETA Spopad slovenskih in italijanskih klubov v Novi Gorici KUK Nova Gorica je 20. 04. 1997 organizira! mednarodno (slovensko-italijansko) tekmo v Novi Gorici za kategorijo od naj-mlajših do skupine mlajših mla-dincev, na kateri so se spopadli te-kmovalci iz 10 klubov. Udcležili so se je tuđi tekmovalci KK PIRUETA. Tekma je bila izredno napeta predvsem za mlajše kategorije, kjer se je med sabo spopadlo preko 20 tekmovalcev. V skupini C je z izvrstnim nastopom MAXI CERAR zasedla drugo mesto in napovedala ogorčen boj f.ivoritkinjam iz drugih klubov. Dober naslop je Alji MAROLT prinesel 7 mesto, Petra VIĐALI, ki je bila nekaj časa poškodova-na in zato odsotna na treningih, pa je pristala na 14. mestu. V skupini B sta bili Kaja Volker n-tekalo v deževnem vremenu, zato je bilo še toliko težje napovedovati favorite za prva mesta. Najprej so se morali tekmovalci uvrstiti v polfinalno oziroma finalno vožnjo. Sele zadnji nastop je odlo-čal o prvih mestih. Zopet se je izkazal |er-nej STIPANIČ, ki je bil tako na dolgi kot kratki progi tretji in upravičeno dobil oba pokala. Tuđi drugi so se zelo dobro izkazali. KRONIKA 113 Gašper Stipanič je bil četrti, njegova sestra Ana pa peta. V kategoriji starejših dečkov je Matej Stipanić pristal na pe-tem, Bernarda Lagoja in Andreja Ruč-man pa sta v svojih kilegorijah osvojili U. mesto. S tako dobrimi rezultati je klub PIRUETA med 29 nastopajočimi klubi (iz Slovenije so rastopili še klubi Naklo, Piran in Murska Sobota) zasedel odlično 9. mesto. Ker se je sezona sele začela, je takšen začetek več kot obetaven, kajti resnejši Ireningi so se zaćeli zaradi objektivnih razlogov sorazmerno pozno. Še zlasti velja to za (erneja Stiptmiča, ker je pred tem kot reprezentant mladinske hokej-ske odprave sodeloval na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Kanadi, kjer so osvojili 1. mesto v skupini mlabincev do 14. let starosti. Ta obojestranski š|xjrt-nik, član KK Pirueta, si upravičeno zasluži vse pohvale /a tako nacrtno delo in udejstvovanje v obeh športnih discipli-nah in s,imo uparno, da borno še naprej pisali o njegovih us|x'hih, še zlasti v okviru KK PIRUETA iz Domžal. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Uspešen začetek sezone Na kratko še o rezultatih neka-terih spomladanskih atletskih te-kmovanj in klubskih mitingov, ki se jih redno udeležujejo tuđi mladi atleti Atletskega kluba Domžale. Začelo se je s prvim spomladan-skim atletskim mitingom v Kopru, tu je edino zmago za Domžale pris|X'va-la Bojana VO|SKA v teku na 400 me-trov z ovirami. Še- lx)ljši je bil C irc-gor BREZNIK, državni rekorder, na mitingu v Novi Gorici, kjer je v teku na 200 m zasedel prvo mesto ter bil drugi na 1(X) m. Čestitke pa tuđi Lenartu Milanoviču, ki je bil v metu krogle tretji. V. jM£RS Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel./fax 714-875, tel. 721-726 OB ŽALNEM TRENUTKU VAM NUDIMO: * DEKORACIJO VEZICE * VENCE * ARANŽMAJE: IKEBANE IN ŠOPKI * PAKETE SVEČ * DOSTAVA S KUPONOM^KORISTITE 10%_POPU£T________ T KUPON: 10% POPUST ~! ________5y_?ILlpARNA_OjyiERS___' KRONIKA 113 Tuđi v preteklem mesecu domžalski policisti nišo bili brez dela. Zgodilo se je kar nekaj vlomov, pretepov in tatvin in ostalih dejanj, ki so po zakonu v naši državi kazniva. Prihajajoči poletni čas dopustov torej oćit-no ne bo preveč miren. Pa pojdimo po vrsti. Pričnimo z vlomi in krajami avtomobilov in motornih koles Lastnik osebnega avtomobila vugo, P U. iz Domžal, je policiste obvestil, da mu je bilo vlomljeno v njegov avtomo-bil, parkiran na parkirnem prostoru pred športnim centrom Ten-Ten v Domžalah. Doslej še neznani lopov je vlomil v njegov avtomobil in mu odne-sel avtoradio. Ker |>a je bil vlomilec prepričan, da brez zvoćnikov nima smisla poslušat i radia, mu je odnesel še zadnjo polico, na kateri so bili pritrje-ni avto-zvoćniki. Lastnika yug|X)lnoma zadovoljen s plenom, lastnik ukradenih stvari pa zagotovo ne z dejstvom, da je vlomilec: zaenkrat se neznan. A. A. iz Domžal, lastnik avlomobi- la jetta, je ostal brez avtoradia prizna-ne znamke Sony ter nekaj kaset, ki jih je imel v avtomobilu. Vse to mu je odnesel vlomilec, ki se očitno kar dobro spozna na »odvze'm« avtoradiov iz avtomobilov. A. A. pa je bil ob tem »stro-kovnem posegu« neznanca oškodo-van za približno trideset tisočakov. L. B., lastnik ctostavnega vozila, p.i je sredi lx'lega dne ostal brez dveh k KRONIKA 113 seclno pred nosom in ga s tem oško-doval za približno 20 tisočakov. Tuđi na Viru pri Domžalah je pred lokalom Bernarcli prišlo do podobne situacije.'. Izpred k'ga lokala je namreč neznano kam izginik) rdeće motorno kolo znamke Tomos, ki ga je lastnik pustil nezakle'njenega. Tatiću se; je tako brez kakšnih već:jih težav lahko uspelo odpe'ljati s tem, 80 tisočakov vre-clnim molorjem. V Mengsii p lastnine priskrbel prevoz do doma. Na parkirišču na Viru pri Domžalah je presenećeni laslnik kombija me;rce-cfcs benz, S. E, opa/il, da mu je' preko noći neznance z omenjeneg,) kombija oclmonlir.il [irednjc; vetrobransko steklo, vrerlno 50 lisoć lolarjev, te;r z njim brez sledi izginil v noć, Malc:e nenavaden eiogodek se je primeril v Mengšu, na parkirišču pred športno dvorano F:il-iop. Neznanci so se n.imreć zne'sli nad osebnim avto-mobilom li.it I2b I'bolj znanim pod imenom »lx)lhie:a«, katere lastnica je K. I. Bolhic ,i je bila nanirci": na parkirišču, verel.ir ne n.i kolesih, kol bi to pravilo-ma moralo biti, .ini|).ik |)re.'vmje;na. Kdo in s k.ikšnim razleigom jo je pre-vrnil in s lem povzročil l.islnici za pri- Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 25 Ten-ten, lepotec sredi zelenja po končani prireditvi rekel g. Dobrovoljc, saj se po ATP Chal-lenger turnirju različna teniska tekmovanja vrstijo ćelo tenisko sezono. Šport no udejstvovanje na svežem zraku, sredi zelenja ob šumenju Kamniške Bistrice je za vse, ki ljubimo naravo ne-kaj najlepšega; teniski pozna-valci pa zagotavljajo, da je tenis šport, ki ga lahko igramo v vseh življenjskih obdobjih, torej kaj lepšega! V Ten-tenu pa ni samo šport listi, ki daje prostoru življenjski ritem. Veliko število parkirišč je ugodnost, ki jo koristno upo-rabljajo lastniki različnih birojev in lokalov, ki so si že v poslovnem svetu pridobili določen pozitivni ugled. Ob vsem prijetnem kar se je v začetku maja meseca dogaja-lo na tem prostoru, ob prijetnem pogledu na zadovoljne obiskovalce prireditve, mi švi-gajo po glavi tuđi take tihe želje, da bi v tem športnem amfiteatru morda lahko poslušali tuđi kvalitetno resnejšo glasbe-no prireditev; vsi poznamo pri-jeten star izrek: »Kdor poje, ne misli slabo.« M. K. Foto: ROK MAJHENIČ Svetovni teniski dogodek v mestu na deželi, kot Domžalam včasih rečemo. Dežela se pričenja takoj, ko se zapeljemo proti Ten-tenu, teniškemu lepotcu, ki mu v vsej državi ni ena-kega. Pred desetimi leti se barva na stavbi še ni čisto posušila, ko smo prvič gostili tenisače, ki so prišli iz različnih krajev in držav k nam, v naše Domžale, kjer so na kvalitetnih igriščih po vseh teniskih pravilih udarjali, odbijali, servirali rumene žogice, ki z veliko hitrostjo potujejo na obe sirani leniškega igrišča. Tisto prvo leto so bile Domžale polepljene s puščicami, ki so tujcem kazale pot proti Ten-tenu; lotos vsega našletega ni-sem opazila. Sklepam, da obi-skovalci te znane prireditve že točno vedo kje se morajo pelja-ti, da prispejo na kraj, ki pozna-valcem tenisa že veliko pomeni. Teniska prireditev Renault Slovenian Open 97 ima že svoj točno določeni datum, kar tištim, ki tenis bistveno bolje po-znajo kot jaz, zelo veliko pomeni - in prav je tako. Kvalitetno speljati Challenger turnir ni mačji kašelj, pač pa zelo resna športna zadeva, ki za-hteva, da se pravila stoprocent-no izvajajo, upoštevajo in vsa-kokrat bolje izpeljejo. Da domžalski teniski center tako urejen pričaka tekmovalce teniske prireditve v maju med drugimi poskrbita tuđi direktor Delniške družbe Ten-ten d. o. o. g. Boštjan Dobrovoljc in vodja teniske službe turnirja g. )anez Prelovšek. »Ten-ten center je Cankarjev dom na vrtu« mi je raMALEs l'oiljetje /.a trgovino in proizvodnjo d.o.o. SI - 1230 IJoiiižalc. Slanini ka rska I, tel./1'aks: 061/715-004 Cenjenim strankam NUPIMO IZPELAVO F0HI5TVA PO NAROČILU IN 05TALIH LE5ENIH IZPELX0V in sicer. - otroške in mladin&ke sobe - spalnice - kuhinje • piearnieko pohiatvo ■■ lesene polizdelke - leseno galanterijo Izvajamo tuđi popravila in obnovo starega pohistva INFORMACIJE: RAM-LES d. o. o. Slamnikarska 1 (v prostorih družbe TOKO LINE d. d.) 1230 P0MZALE. tel./faks: 061/715-004 OBĆINA DOMŽALE JAVNO PO VABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE I. Vlogc lahko predložijo: - lastniki in upravljala kulturnih doinov in Ictnih glcdališć, - lastniki in upravljala drugih objektov, v katcrih so urcjcni prostori za kulturne prireditve, - Ijubitcljska kulturna društva. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna v/drževalna dela na objektih in nabavo opreme / namenom: - preprečevanje propadanja objcktov in - i/boljšanje možnosli organizacije kulturnih aktivnosti v teli objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva /a vzdrževanje in opremo kulturnih domov morajo v prijavi navesti; - ime in sedež objekta, - starost, laslnišlvo objekta in opremljenost, - namcmbnosl objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 1996, - većja realizirana v/drževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih let ih, - nacrt v/dr/cvalnih del ler nabave opreme v lelu 1997, - predraćunska vrednost v/drževalnih del in nabave opreme v letu 1997, - vire financiranja in prićakovani delež i/ obeinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov borno upoštevali naslednje kriterije: - stanje v/dr/evanosti in opremljenosti objekta, - delež kulture v namembnosti objekta, - intenzivnost kulturnoga dogajanja v objektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitcv drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih pelih Ictih ii> njihova namenska uporaba. V. Vlogc /a sofinanciranje obnove kulturnih domov lahko vlo/ile v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBĆINA DOM/ALI , Oddelek /a dru/bene dejavnosli. Ljubljanska 69, 1230 Dom/alc. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022 int. 97 ali 89. Županja KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 bližno 80 tisočakov Škode, policisti še raziskujejo. Goljufije, kraje in mamila Kaj bi svet brez naivnežev, je dejal neki znani mož. Tak nekako menijo tuđi tisli, ki s pomočjo goljufij na lahek način pridejo do zaslužka. Za svojo žr-hy je akviziter U.)., kateremu naj to ne hi bil prvi |xxivig, lokral i/hral L. I. i/ Tr-zina. Njej je prodal masažni aparat, vreden H) tisoč tolarjev. L. I. je bila zadovoljna z masažnim aparatom, do-klt'r je ni ponovno obiskal isti akviziter. Povedal ji je zgodbico o tem, da mora masažni aparat, ki ji ga je pred časom že prodal, odnesi i na pregled. L '• je nasedla njegovi /godili ter mu izučila svoj masa/ni aparat, on pa ji je i/dal »|X)trdilo«. Ker se akviziter ni in ni °glasil / njenim masažnim aparatom, 1° poli< istom povedala, kaj se ji je pri-m(lrilo. Polic:isti tega akviziterja pospe-^'iio isčejo. Tuđi PA. iz Krasnje je nasedla golju 'u- Eokrat je bila na ta|x-ti posoda zna-n°ga podjetja Solingen. PA. je nezna-111 pioelajaloc na njenem domu propri-Clll drobnej-fem pregledu izkazalo, da je posoda j/vrsten |)onaredek znane |H>sode So-""gen, vend.ir niti slučajno ni vredna ]()|iko, kot jo za njo pl.it n! p(i|i( isii je poi/vedujejo. V lovarni Sarrio Slovenija, sicer bolj a'<)ni pod prejšnjim imenom Papirni-c'l Kolićevo, je delavki B. |. iz gardorob-ne »marke izginil donar. l'olic isti, ki so Prihiteli na kraj slorjenega kaznivega .^janja, so ngotovili, da je neznani sto-n'ec garderobno omarito oćilno od- klenil z originalnim ključem, kajti sle-dov nasilnega vloma ni bilo opaziti. V Napredkovi prodajalni Su|xt N v Kolodvorski ulici v Domžalah je ne-znanec razbil izložbeno steklo ter s polit: v izložbi odnese! v noč dva avtora-dia priznane znamke Sony. Napredko-vo prodajalno je tako oškodoval za 100 tisoč tolarjev, pa tuđi zamenjava razbitega izlozbenega stekla ni bila preveč poceni. V Na|)redkovem diskontu v Jaršah so odgovorni obveslili policiste, da so zalotili osebo, ki je ukradla Skatlico ci-garet znamke Marlboro. Neznance je nato |)obegnil iz diskonta ter se skril. Policisli, ki so prihiteli na kraj (k)godka, so v blizini diskonta našli 23 letnga E. K. iz Domžal. Po temeljitem razgovoru, v katerem jih \o E. K. poskusil na-plahtati, da je cigarete odvrgel nazaj na prodajalno polico, so prišli do de-janske resnice. E. K. je namreč cigarete zakopal v blizini diskonta. Ker je lakšnih tatvin |irecej, si mogoče niti ne bi zaslužila, da priđe v to rubriko, ven-dar pa so |x>licisti pri |>reglecJu našli pri E. K. bi-'lo, praškasto snov, /j katero se je kasneje pri kemk'ni analizi izkazalo, da je ta snov mamilo, in sic er heroin. E. K. je priznal, da je odvisen od mamil, zaradi posedovanja droge pa se bo moral zngovarjali pri sodniku za pre-krške. V Mengsu so policisli pri svojem re-dnem delu legitimirali 16-letnega O. M. in 21-letnega M. T., ob<) iz Mengša. Pri njiju so našli dva zavitka z rastlinami. Ker so (X)sumili, da gre za mamilo, so jima zavitka odvzeli ter ju poslali na kemično analizo, (b se lx> izkazalo, da je v resnici šio za mamilo (suni je bil, da je to marihuana), bosta morala \w obisk k sodniku /a prekrške. Z,iradi tega, ker pa je C). M. bil še mladoleten, so ga ob tem pregledu policisli odpe- ljali s seboj na policijsko postajo Domžale, kjer je počakal na starše, ki so ga, po predhodnem obvestilu policistov prišli iskat na policijsko postajo. Prepiri, pretepi in natllegovanja Neznani moški, star nekje med 40 in 50 let, visok približno 175 cm, kraj-ših, osivelih las, oblečen v svetlejše kav-bojki^ in jakno, je 21. aprila malo pred 14. uro v Šolski ulici v Mengšu v blizini osnovne sole Mengeš nadlegoval učenko omenjene osnovne sole. Med drugim jo je zgrabil tuđi za roko, ven-ciar se mu je iztrgala. S tem dejanjem si je od neznanca prislužila klofuto, a se ji je kasneje le posrećilo, da je zbežala domov. Ker policisti še vedno iščejgumen, da bi počakal na |x>lk iste. Ti so ga kasneje našli na njegovom domu ter ga povprašali o na-menu obiska na srednji soli. Zaradi napada na učitelja so mu podali predlog sodniku za prekrške. Policisti pa so nam še zaupali, da tovrstni primer na žalost ni osamljen. V Spodnjih Lokah je v njunem stanovanju prišlo do fizičnega obračuna med zakoncema L. |. in L. M. Slednja je med prepirom zagrabila tuđi kuhinjski nož ter porezala moža po roki. Spor se je na srečo končal le s to vreznino. Vendar pa je moral E. |. kljub temu po zdravniško fx)m(x"' v Zdravstveni dom Domžale. Ker je napad z nožem, ki ga je na svojega moža uprizorila L.)., tretiran kot kaznivo dejanje, bosta morala oba zakonca svoj prepir pojasniti pred sodnikom za prekrške. Tuđi v Mengšu je prišlo do prepira. Policisti so morali opraviti intervencijo v Zoranini ulici, kjer se je D. B. spore-kel s starši ter mlajšim bratom. Malo je tuđi razbijat po stanovnaju, pred policisti pa se je zaklenil v sobo. Ker so policisti menili, da se bo D. B. ohladil ter pustil domaće pri miru, so kmalu zapustili prizorišče tega dejanja. Izkazalo se je, cia se D. B.-ju jeza ni ohladila. Kajti po odhodu policistov je prišel iz svoje sobe ter skušal obračunati s svojim bratom. Temu je uspelo pobegniti pred njim na dvorišče. Ker D. B. ni uspel fi-zično obračunati s svojim bratom, se je znesel nad njegovim osobnim avtomo-bilom ter pri tem razbil tuđi nekaj ste-kel. Ponovno so morali intervenirati policisit. D. B. se je preci njimi tokrat skril v shrambo. Policisti so menili, da bo najbolje, da se mu začasno odvza-me prostost, kajti prepričani so bili, da bi tuđi po njihovem drugem odhodu še naprej fizično obračunaval z doma-ćimi. Zato so ga s pomočjo sile izvle-kli iz shrambe, na kraju samem pa ga je pregledala tuđi zdravnica Zdravstvenoga doma Mengeš. Ta mu je po pregledu napisala napotnico za obisk v psihiatrični bolnici, kamor so ga zdravstveni delavci v spremstvu policistov tuđi odpeljali. Pijani vozniki, nesreća pri delu ter smrti v stanovanjih Policisti so pri svoji redni patrulji v Mengšu opazili, da voznik avtomobi-la Mitsubishi vozi po cesti cik-cak. Ker so menili, da z voznikom le ni vse tako, kot mora biti, so ga zaustavili. Vendar se le-ta ni hotel takoj odzvati na pozive za zaustavitev. Ko so ga le us- peli zaustaviti, se je voznik zaprl v vozilo ter priče! kričati na policiste. Potem ko jim je le uspelo priti do njega, so iz-vedeli, da je voznik, ki je vozil cik-cak, R. D, star devetinštirideset let, doma iz Mozirja. Odklonil je alkotest, policisti pa so mu prepovedali nadaljevanje vožnje. Ker pa se je izkazalo, da prepo vedi nadaljevanja vožnje ne bo upoš-teval, so mu policisti nadeli lisice ter ga odpeljali v prostore za streznitev. Svoje pa bo moral ta voznik povedati tuđi sodniku za prekrške. V prostorih za pridržanje pa je nekaj časa preživel tuđi B. A. iz |arš. Pri prvi intervenciji pred Valentin barom v Domžalah so ga policisti le opozorili, da krši javni red in mir, ob drugi intervenciji pa je bilo že malo drugaće. Pijani B. A. je prikolovratil do gostinskoga lokala Fresh ter tam zaradi mcx;ne pijanosti zaspal. Policistom ni preostalo nić drugoga, kot da pijanega B. A. od-peljejo v prostore za streznitev ter mu seveda napišejo tuđi predlog za obisk sodnika za prekrške. V Prevojah pa se je s svojim in tuji-mi življenji poigraval pijani F?M. S »ka-trco« je vozil po cesti M 10 iz srneri Trojan proti Ljubljani. Njegova vožnja še od daleč ni bila niti približno podor>-na vožnji treznega voznika, žalo so ga policisti na Prevojah ustavili ter mu odredili alkotest. P M. je »napihal« kar 2,25 g/kg (dovoljeno 0,5 g/kg), vendar tega »rezultata« ni priznal. Žalo so policisti odredili strokovni pregled krvi, vendar PM na to ni pristal. Policisti so mu prepovedali nadaljevanje vožnje, ker pa se tuđi za to ni zmenil, so ga odpeljali s seboj v prostor za streznitev na policijski postaji v Domžalah. Svoje pa bo moral o tom dogodku povedati tuđi pri sodniku za prekrške. Na obrnočju kamniških policistov st a povzročila prometno nesrećo vo- znika S. N. in K. A. Kljub temu se; ta primer prevzeli domžalski policisti. Pri preizkusu alkoholiziranosti voznikov so ugotovili, da je S. N. vozil v vinje-nem stanju in z oćitno preveliko hitrostjo. Seveda mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana, ćesar pa S N. ni upošteval. Zaradi tega so ga policisti prepeljali v prostore za streznitev, kjer je prebil ncxT:. Obisk pri sodniku za prekrške pa bo seveda sledil. V tovarni Sarrio Količevo se je v enem izmed skladišč primerila nezgoda na delovnem mestu. 54-letnega skladiščnika R. J. so zasule palete in rnu povzroćile hujše telesne poškod!x>. Policisti so pri pregledu mesta nesreće ugotovili, da so bile palete nestrokov-no nalo/ene in tako nevarneza mimo-idoće. Kdo je odgovoren za to nesrećo, se še ne ve, vendar bodo policisti kmalu prišli do dna tuđi v tej zadevi. Policisti so pred dnovi prejeli obve-stilo, da so v eni izmed stanovanjskih hiš na Viru pri Domžalah našli truplo mrtvega V C. Ko so vdrli v notranjost hiše, so ugotovili, (Ja je truplo staro že približno mesec dni in da gro za 55-let-nega V C, ki je v hiši živel sam. Zdrav-niki so ugotovili, da na truplu ni bilo opaziti sledov nasilja. V Gorici pri Moravčah je na gradbiS-c'u s sodelavci delal A. I., ki mu je med delom postalo slabo. Sodelavcem je povedal, da čuti bolećine v predelu srca. Takoj scj ga odpeljali v Zdravstveni dom Moravče, vendar je A. I. umri že med prevejzom k zdravniku. V Spodnji Dobravi pa so domaći našli v hiši mrtvoga 42-letnega T. V Zdravniki na truplu nišo opazili sledov nasilja, ugotovili pa se;, da je T. V umri zaradi prevelike količine alkohola in podhladitve. JANEZ STIBRIČ 26 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-OZZ Spoitovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili. Pišem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne borno mogli objaviti. Spoštovani Oglašam se na vaš izziv v april-skem Slamniku za občinsko upravo oz. za Občinski svet s sledećim predlogom - pobudo. Već let je že minilo in tuđi nekaj mednarodnih ekoloških taborov »BISTRICA«, ko sem ustno podala zelo evropsko idejo (kjer ni već železne za-vese), da se dve občini Domžale - Ka-mnik povežeta z vodotokom, reko Kamniško Bistrico (Ribiška družina Bistrica že tako povezuje već kot tri ob-čine). Seveda ne morem podati projekta (so institucije, ki delajo samo to), ven-dar pa le nekaj besed o moji ideji, ki se je porodila že pred 13 leti, ko sem se sprehajala ob podobni reki v Švici. Dobro vemo, da so vodotoki in tuđi cea 30 m na obeh straneh vodnega brega državna last v upravljanju Vodne skupnosti Slovenije (nekateri pa si to prisvajajo brez dovoljenja z jekleni- mi ograjami). Torej ni problema z last-niki (ni plaćevanja zemlje in urejanja v zemljiški knjigi). Oba bregova K. Bistrice bi lahko postopoma (čas, denar) zasadili z drevesi (kostanj, oreh -žlahtno ali pa divje) in pod drevesi na obeh straneh naredili peš pot in klopi (na enem bregu) ter kolesarsko in konjsko stezo (na drugem bregu). Tako urejena vodna nabrežina bi bila utrjena (korenine) in razbremenje-ne ceste (nišo primemo urejene za pešce, kolesarje in konje). Torej dve muhi na en mah, bi lahko imeli z mi-nimalnimi stroški (vsakoletni ekološki tabori) in s tem poskrbeli za urejeno okolje, za katerega so dolžni poskrbe-ti na občinskem nivoju (samo moje želje in dobre namere tega ne more-jo urediti). Vemo pa tuđi, da so travniki in go-zdovi v privatni lasti in se ne more nihče sprehajati s konjem, psom, ko-lesom, če ni iastnik. Ne delam nobene reklame, ampak menim, da je v občini primerna stro-kovna ustanova IGRO Domžale, Savska 5, Domžale tel.: 711-935 in seveda Studentski klub Domžale (organizator vsakoletnega ekološkega delov-nega tabora). Pričakujem pismeni odgovor na moj naslov, in vas pozdravljam. A. NASTRAN W. Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebnišva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 20/95) je Od-delek za finance in gospodarstvo Občine Domžale v dogovoru z Ljubljansko banko, Banko Domžale d. d. sprejel SKLEP o razpisu posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 220.000.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - uvajanje oz. nadomešćanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); - nakup nove in generalno obnovljene opreme in na-domestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostora v; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti - pospeševanje turizma v občini 3. den Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neopore-čen, energetsko varčen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - so turistično in promocijsko usmerjene, - ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. 4. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim za-sebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popol-no vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. dru-gega zasebni ka. Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega za-sebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vraćanja posojila znaša 4 leta, letna obrestna mera pa TOM + 5%. Posojilojemalec prične vraćati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo skle-ne z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost izkoriščanja posojila, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dode-litvi posojila, ne izrabi posojila. 7 člen Prosilci vložijo prošnjo zj posojilo v zapiti kuverti sku-paj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Obćina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, pri-imek in naslov prosilca, opis in predraćunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo last-nega deleža, rok zakljućitve investicije in predviđeno šte-vilo novozaposlenih delavcev. 8. ćlen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/1,1/2) potrjenega od krajevno pristojne iz-postave RUJP oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, - obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, - drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika, - podjetje v zasebni lasti: fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami, dokazili o do-kapitalizaciji in odločbo o opravljanju dejavnosti. 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizićne osebe: potrdilo RUJP - Izpostava Domžale o plaćanih davkih, ki ni starejše od 3 mesecev - pravne osebe: BON 1 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele poslovati, ki ni starejše od 3 mesecev 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev); pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega (»pravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišć za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih de-lih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškok-njižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vraćanja posojila, 4. dokazilo (fotokopijo obrazea - prijav delavcev v za-varovanje M 1/2), da je odgovorna oseba podjetja v de-lovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. ćlen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 11. ćlen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o do-delitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o iziđu natećaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke, Banke Domžale d.d., s katero je Občina Domžale sklenila us-trezno pogodbo. ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Razmišljanje o razstavi cvetja v Arboretumu oziroma o »avtoretumu« Če bi pesnik Aškerc danes še ži-vel, bi verjetno spet zapisal: »Sejem bil je živ.« Toliko obiskovalcev, toliko avtomobilov Slovenija v enem dobrem tednu na istem prostoru najbrž še ni videla. Najhujši promet je bil na prvomajska praznična dneva. Kolona avtomobilov s štajerske strani se je sredi dneva začela zgoščati in vmes ustavljati že na Prevojah, od Vira proti Radomljam pa je bila večina strnjena. Podobno je bilo z ljubljanske in gorenjske strani. Te vrstice imajo prednost zato, ker je ta »sejem« posebno za-znamovala tuđi prometna situacija. Pa pojdimo na zaćetek. Najprej pohvala Arboretumu, ki je sposoben zdramiti skoraj sto tisoć Slovencev, da si spet in spet pridejo ogledat razkoš-no razstavo cvetja. Letos je bilo veliko novega, dodanega in spremenjenega. Posebno je bil opazen nov kompleks zasaditve, kombiniran z bajarčki levo ob drevoredu. Izredno zanimive in po-življajoće na celotni površini so bile nove oblike ali figure zasaditve; prijetne za pogled, predvsem pa lepše kot lan-ska velikanska greda. O bogatem raz-košju cvetja in vseh mogočih barv tu-lipanov pa je kar težko pisati - to se da samo videti. Svoje povedo veseli, na-smejani in zadovoljni obrazi tisočev obiskovalcev. Trume so se valile in va-lile. Na praznična dneva je bilo kljub velikemu prostoru in površini marsikje le pregosto. Zato je bilo zadnjo nede-Ijo popoldne najbolj prijetno, gneča je bila namreč ravno pravšnja. Seveda je bila posrečena letošnja komercialno-turistićna poteza. To je bila predstavitev Holandije z njenim simbolom, mlinom na veter. Človek skoraj ne bi verjel, da nekaj posrećenih kulis holandske skoraj pravljično prićara neki popolnoma novi svet. In to v dve smeri - v pogled in v finanćno plat. Saj je imela vsaka »stavba« sejemsko stoj-nico, ob katerih se je ves čas razstave trio ljudi. V okviru te vaši je bil tuđi oder za nastopajoče, na katerem so se sko/i ves teden vrstili različni vokalni in instrumentalni koncerti. Vse skupaj je predstavljalo predvsem turistično srečanje dveh dežel, Holandije in Slovenije. Lepo je, da je bila prva na vrsti Holandija, saj je? tam doma tulipan. Kot vse večje prireditve ima tuđi lm je bil pa letos dokaj skromno zasajen. Marsikje bi se dalo vzeti dve ali tri gredice in jih prestaviti sem. Zase problem pa je bil zopet letoš-nji promet, to je prihod in odhod. Na prvoga maja so bili avtomobili parkirani od Količevega in od Mengša. Se pravi, do Arboretuma dobra ura hoje, saj se je vmes treba umikati avtomobilom, tam dve uri ogleda in od tam spet na-zaj. Težava je tuđi v tem, da vračajoči se obiskovalci nosijo v naročju otroke in rože. Ocena - in posledica utrujene noge, naveličani in utrujeni obrazi. Na prvega maja sta se ob desetih v Radomljah spajali dve strnjeni koloni avtomobilov, v križišču pa ni bilo ne re-darja in ne prometnega policaja. Teh ni bilo niti v /gornjem radorneljskem niti v hujskem križišću, pač pa sele pri vho-du v park. V naslednjih dneh so počasni promet urejali dvilisti in redarji, |x>-licaj pa je bil samo v Radomljah in pred vhodom. Vozniki, ki se navelića-jo cijazenja v koloni, parkimjo kar za cesto in nered je tu, s tem pa znstaja-nje kolone. Kakorkoli že, urejenost prometa je na i/pitu padla. Med Mlinšći-co in Bistrico je zelo veliko prostora. Vse se da uredili. Veliko bi tuđi pripo-moglo, če bi veliko parkirišče imelo svoj vhod in svoj izhod. V izrednih konicah se ob vsaki veliki razstavi na ozki cesti od Radomelj počasi premikajo procesije obiskovalcev, vmes pa, večkrat ćelo počasneje, avtomobili. Na oba majska dneva je bilo najbolj ozko prometno grlo nas-proti Šrajevega motela. Tam Arboretu-mova ograja šega tik do ceste. Tako je bila kar na cesti parkirana dolga vrsta avlomobilov, za dvosmerni promet in za dve procesiji pešcev je ostalo štiri metre širine, kolone avtomobilov pa so ćakale in čakale. Tuđi zaradi te neure-jenosti so Ijudje pešaćili od Količevega in od mengeškega Leka. Zaradi vsega tega bi bilo nujno od Radomelj do vhoda v park urediti Sestmetrsko cesto, na obeh straneh pa dva - do trimetrska pločnika. Kljub tem in različnim drugim nev-šečnostim pa lahko rečemo, da je raz-stava turistično in ekonomsko zelo uspela. V prazničnih dneh je k temu veliko pripomoglo lepo vreme. Tuđi vrt-narji in cvetličarji na stojnicah so bili zadovoljni, saj so veliko prodali. Žalost-no ali kar hlapćevsko pa je to, da je toliko teh firm z neslovenskimi imeni. Ljudje ne gledajo na to, saj kupujejo le lepo, kvalitetno in koristno blago. Še to. Ali kdo pomisli na prebivate Arborotumove bližnje okolice, saj v prometnih konicah niti iz hiše ne mo-rejo. Vsaj za te bi veljalo, da bi bilo po sosedovsko lepo, ko bi dobili brczplač-ne celoletne vstopnice. Škodo imajo pa tuđi drugi stanovalci ob cestah. Prav zato bi bil te čas, da se za naprej ure- Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, St. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru s Hranilno-kreditno službo Domžale, p.o. sprejel SKLEP o razpisu posojila za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale 1. ćlen Razpisana vsota posojila znaša 25.200.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov .b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopol-nilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup specialne opreme za hribovske in visinske kmetije e) za nakup kmetijskih zemljišč f) za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, će ima vsaj en družin-ski član status kmeta in investirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetij-ska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev re-publiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na obmoćju obćine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki |X)sojila iz občinskega proračuna še nišo pre-jeli in prosilcem iz demografsko ugroženih območij obćine. 5. člen Doba vraćanja posojila znaša 5 let, letna obrestna mera pa TOM + 4%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene s HKS. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost korišćenja posojila, če v roku .3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 7. ćlen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dnr:h od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zakljućitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usmeritveno razvojni program kmetije 5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi dol 6) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme 7) poručilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 8) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišć 9) potrdilo Republiške selekcijske službe o pore-klu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in (pred)račun za nakup plemenske živali 9. člen Ne[xipolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o iziđu nateča-ja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Llranilno-kreditne službe Domžale, p. o., s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Domžale /lamnik MAJ VELIKI TRAVEN 27 ZAHVALA! Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je sprejem g. nadškofa v domaći fari potekal slovesno in prisrčno. Posebna zahvala gre g. Jožetu Ručigaju, sosedom, gasilcem, narodnim nošam, pevcem, konjenikom in g. župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družina Rode dijo dovolj velika parkirišča, predvsem pa da clohod in izhod za avtomobile ništa n.i istom mestu. FRANCECERAR Slamnik ima čedalje več bralcev Na osnovi precejšnjih povečini spontanih razgovorov s posame-zniki - sam sem pobudnik le red-kokdaj - ugotavljam, da se bralci nad Slamnikom vedno bolj na-vdusujejo. Glede na različnost, potrebe, osebno prepričanje in naravnanost posameznih bralcev je razvideti, da so najbolj brani dopisnik Vera Vojska, dr. Bogdan Dolenc, Stane Stražar, Dada Brejc, Janez StibriC in podpisani Ivan Kepic; takšne so namreč ugotovitve (nenaročene) ankete neke moje kolegice, vrstni red pa je naključen. Seveda pa pri tem ne gre zanemarjati niti »najne-znatnejšega« dopisnika. Matematicnc- resnke so sprojem ljive za vsakog.ir, ki im.i normalno razvito mišljenje, ker so v marsiCem ćloveska tvorba. Življenjske resnice pa nišo m.itomalicne, /alo se glede svetovnega nazora odločimo (odlo-fam«) /,\ listeg.i, ki se nam zcli bolj preprit"-|jiv, in kdor pravi, da se glede tega ne odloća, se je s tem ze, Oepr.iv slabo, odloćil. In podobno velja za branje član-kov oziroma (ne)[)ritrjevanje njihovi sporodlnosti. Nekdo je menda dejal, da moje članke protere tuđi do Iri-krat, ne glede na to, v koliki mori se z njimi strinja. Neka bralka pa je moji kolegici zaupala, da je starojsa sa-movšecnica izjavila: »Mi Ivćka s[)loh ne beremo.« Bog (jomagaj. Sicer pa: kdo so tišti »mi«. Kolegica pa je na navedeno izjavo reagirala: »Kdor se tako narcisoidno opredeljuje, te prebire ludi do Stirikrat.« In kaj naj rečem sam: včasih so papcži govorili v prvi osebi množine (Ml), danes tako Pravijo ze navadni zemljani. Napre-dek, kajno? Nasploh pa velja, da si vsakdo ob branju vsakega članka lahko ustvari svoje mnenje - in kaj bi bilo, če bi bili vsi «naki in imeli vsi enak okus;1 Ob |ej priloznosti |x>zdravljam tuđi svoje »nebralce«. IVAN KEPIC (IVČEK) Prešernova 48 1230 Domžale Tel.: 061/722-920 KSENIJA LUBI savna solarij masaža PREHITIMO POLETJE: NAŠE SONCE NIKOLI NE ZAIDE. Skupna šola da ali ne? Po nekajmesećnem premoru se ponovno obraćam na vas, ga. Županja, v upanju, da boste vi in člani sveta KS Dragomelj-Pšata ponovno proučili svoje sklepe in ravnanja v zvezi z odločitvijo o izgradnji (na-domestni gradnji zaradi gradnje AC) ustrezne - (optimalne) osnovne Sole Dragomelj. K pisanju me je s|xxibudila neura-dna novica o javni razgrnitvi spre-membe zazidalnega nacrta za potrebe navedene novogradnje. Iz te predlaga-iio lokacije je razvidno, da |x>novno za-v.ijate javnost, saj je bilo na Zboru kra-janov v letu 19% predlaganih več loka-< ij. V spromombo je predlagana naj-manj ugodna oz. najbolj oddaljena lokacija od glavnine solskega okoliša, l'rav približevanje nove sole pretežnomu dolu bodočih solarjev je bil argument nasprotnikov gradnje skupne OŠ, zato predlagana lokacija ni sprejemlji-va za večino prebivalcev Dragomlja in Psate z izjemo Male Loke in Bisč. Kot ste |X)udarjali, je glavni vaš argument pri nasprotovanju gradnje skupne OŠ s sosednjo KS Podgorica-Šenl Jakob, volja krajanov, izražena na Zboru kra-janov v letu 19%. Čv je lo res, lakopre-izkusite to voljo še enkrat z resnič-nimi podatki in posledicami, ki jih vaša prizadevanja prinašajo v naš sol-ski okoliš. Ne pozabite navesti resnič-nih razlogov za svojo rešilev in more-bitne strahove do alternativne rešitve. Ne morem razumeti vašega energic-nega nasprotovanja sku()ni rešitvi solskega problema olx'h sosednjih KS. Ne poznam primora, da bi bili v taki blizini zaradi občinskih meja dve zasta-reli nepopolni OŠ, katerih standardi so ze zdavnaj preziveti. Morda se ino-tim oz. ne poznam skritih interesov, ki so skrivajo za vašim ravnanjem. Upam, da se v vašem ravnanju ne skriva vaša notranja želja po gradnji »Berlinskega zidu« na občinski moji. Upam, da vaše zapiranje v občinske moje ni |x»le-dica t.i. strokovnega izobraževanja o lokalni samoupravi na »eksotič-nem« Mavritiusu. Vse |X)budnike in zagovornike gradnje nepopolne podružnične OS naj s|x>mnim, da je bil sprejet Sklep Zbora krajanov (sklimn zadnji dan pred oddajo sklepa) /a gradnjo najmanj šestrazredne sole z moznostjo dogra-ditve v naselju Pšata. Na |xxllagi strokovnega variantnega predloga Ministrstva /a šolstvo sla |k> nujeni dve varianli, od katerih je bila z vaše strani, ga. Županja, ponujena samo izgradnja pel razredne |x>družnične sole (enake stopnje kot sedanja) v Dra-gomlju {za usnjarno), za kar ste tuđi ze prodlagali spremembo zazidalnega okoliša. Sprašujem vas, kjeje vaša deklarirana demokratičnost postopkov s predstavitvijo vseh strokovnih pozitivnih in negativnih vplivovobe/i variant, ki jih je proučilo pristojno ministrstvo. Predstavite vse te poglede krajanom v dokončno odločanje, saj odločitev o gradnji optimalne Sole ni le stvar Sveta KS in tuđi ne samo »vaša županska zadeva«. Prosim vas, ne sklicujte se na voljo na hitro sklicanega Zbora krajanov v letu 1996. Pričakujemo ponovni sklic Zbora krajanov v najkrajšem možnem času ob prisotnosti zainteresiranih krajanov in pristojnih občinskih in državnih organov. Nesprejemljivo je, da moramo kraja-ni mimo organov KS in Občine organizirati akcijo za obveščanje krajanov tega okoliša v tako pomembnih zadevah, ki borio imele dolgoročne posledice za sedanje in bodoče generacije. Ce je bila volja za sklic Zbora krajanov za na pol izsiljeni DA, imejte korajžo tuđi se-daj in povejte Ijudem, da obljubljene-ga ne bodo dobili, otroci bodo pa se vnaprej obsojeni na razdvojenost med domom, Domžalami in Ljubljano in da RES RABLJENI, VENDAR KOT NOVI! SUBARU LEONE 1.8 DL RANGER / 1992 / 4 x 4 / 31000 km / ZELENA METALNA FORD D ESCORT 1.8 ELEGANCE / 1992 / 55.800 km / RDEČA METALNA RENAULT 19 CHAMADE I6V/I0I KW/1991 / 91.000 km / RDEČA RENAULT 21 / 79 KW / 1990 / I 12.000 km / RDEČA ALFA ROMEO 33 / 1991 / 118.000 km / SIVA BMVV525TDS/ 105 KW/ 1992/ 153.000 km / CRNA / KLIMA, AIR BAG.SERVO, RADIO VW GOLF JXD / 1989 / 164.00 km / 3 VRATA / MODRA METALNA VW GOLF JXD / 1990 / 184.000 km / 5 VRAT / RDEČA VWGOLFJXD 1.6/ 1988/40 KW/ 123.000 km / 3 VRATA / BELA VW GOLF JXD 1.6 / 1989 / 40KW / 136.000km / 3 VRATA / RDEČA VW LT 35 FURGON POV1ŠAN / 1995 / 57.000 km / RDEČA TOYOTA COROLA 1.6 GLI / 1994 / 84 KW / 40.000 km / RDEČA FORD ESCORT CARAVAN 1.6 CLX / 1993 / 70.000 km / BELA FORD MONDEO I6V / 1994 / 82 KW / I 18.000 km / MODRO- ZELENA METALNA 12.000 DEM 13.200 DEM 16.400 DEM 1.100 DEM 11.100 DEM 29.900 DEM I22IHI 10.400 DEM 7.800 DEM 9.800 DEM 32.500 DEM 23.500 DEM 16.200 DEM FIAT TIPO 1.4 MEDIA / 1991 / 57 KW / 87.700 km / 5 VRAT / BELA 23.300 DEM 8.800 DEM RENAULT R5 CAMPUS / 1991 / 70.000 km/ 5 VRAT / ZELENE METALNA LAĐA SAMARA 1500 S / 1993 / 41.000 km / METALNA SIVA AUDI 100 2.5 TDI / 1992 / 130.000 km / SIVA METALNA AUDI A4 1.9 TDI / 1995 / 90 KM / 35.000 km / ZELENA METALNA ALFA ROMEO 164 2.0 TS / 1993 / 120.000 km / RDEČA 6.800 DEM 5.700 DEM 26.000 DEM 41.000 DEM 17.500 DEM GOLF JXD / 1988 / 88.000 km / 3 VRATA / RDEČA KADET IDA 1.4 S / 1991 / 55KW / 99.000 km / RDEČA VW GOLF VR6 2.8 / 1992 / 128 KW / 156.000 km / 5 VRAT / ZELENA METALNA OPEL IDA SENATOR 3.0 / 1990 / 195.000 km / 5 VRAT AUDI 80 1.8 S / 1991 / 87.200 km / 7.900 DEM 15.400 DEM 9.500 DEM 13.800 DEM POSEBNA PONUDBA: Pri nakupu avtomobilov AUDI S4 in AUDI A8 je redni servis za naslednjih 30.000 km brezplačen! AUDI S4 4,2 Q / 1994 / 128.000 km / ZELENA METALNA AUDI A8 4.2 Q / 1995 / 46.000 km / SIVA METALNA AUDI A8 18 / 1995 / 47.000 km / CRNA AUDI A8 4.2 Q / 1994 / SIVA METALNA 62.000 DEM 89.000 DEM 69.000 DEM 97.000 DEM AS DOIVI2ALE Vse informacije: AS DOMŽALE, servis in trgovina d.o.o., Ljubljanska I, 1230 Domžale, tel.: 061/ 715 059,716 l85,fax:06l/ 716 183 je nemogoč razgovor o tej temi s sosednjo KS Šentjakob-Podgorica. (lokal-patriotizem pa tak). Povejte Ijudem, da smo samozadostni in ne potrebujemo sofaranov z druge (beri tuje) občine. Kolikor Se naprej vztrajate na zapiranju v občinske meje, vam predlagam uved-bo posebnih ukrepov za discipliniranje obmejnih območij (beri neposlušnih krajanov), ki bodo mogoče prispevali k spoštovanju oz. poluSnosti »centra«. Na koncu povabim vse sokrajane, naj se aktivno s svojim glasom in mne-njem udelezijo vseh aktivnosti, ki bodo sledile na temo »gradnja Osnovne sole«. Vse dosedanje nasprotnike gradnje »skupne sole«, še posebej go. Županjo in člane Sveta KS pozivam, naj realno in pošteno, brez skritih interesov, brez skrivanja elementov izgradnje, še en- krat proučijo vse argumente za in proti svoji odločitvi in le te ponovno odkri-to predstavijo svojim volivcem oz. so-krajanom. Občinskemu svetu pa pred-lagamo, da prisluhne tuđi argumentom za gradnjo »skupne sole« ter na podla-gi tega sprejema končne odločitve, kar bo tuđi preprečilo neracionalno trošenje denarja davkoplačevalcev. Ga. Županja, zaradi objektivnosti vas prosim, da v morebitnem odzivu navajate samo aktivnosti, ki ste jih sto-rili do mojega pisanja, ne navajajte svojih dejanj, h katerim vas bo spodbudi-lo to pisanje, kar je bil primer vašega odziva na to temo v letu 19%. Spoštujmo argumente! Franjo Hrovat Pšata Čudna so pota Gospodo va Spoštovani poznavalec Jelinčića in evropskih norm (Slamnik, april 1997)! Jaz Jelinćiča ne poznam (ne toliko, kot ga vi), a tuđi vas le po vaših člankih v Slamniku. In če sem tu opazil, da za vsebino in dolžino vaših člankov (Stražarjevih in še od katerega) ni omejitve, mi to o vas pač pove nekaj več. Kaj, ko bi o kršćanski »demokraciji« zapisali kdaj še kako drugaće? Pa vam ni treba seči v daljni srednji vek, ko je kato-liški kler, kjer je le mogel, uveljavljal svoje (boljševistićne) »evropske norme«! Pohitite! Glede na vaša leta, za svoje poboljšanje nimate već do-sti časa. (Je pa pri Bogu vse mogoče!) IOC TRZIN BREZOVCE 8 TEL.: 716-034 PONOVNO ORGANIZIRA VELIKO RAZPRODAJO SEZONSKIH MODNIH TKANIN V PETEK 30. IN SOBOTO, 31. MAJA OD 9,19. URE V IOC TRZIN TAKOJ ZA PIRAMIDO CENA OD 500 SIT NAPREJ Atletski klub Domžale vabi vse prijatelje rekreacije in teka v naravi na tradicionalno množično tekaško prireditev OLIMPIJSKI TEK, ki bo v petek, 20. junija 1997, popoldne s startom pod ihansko skakalnico. Izbirali boste lahko med štiri in enajst kilometrov dolgo progo, speljano v okolici skakalnice. Za vse udeležence olimpijske majice, osnovnošolci brez startnine! Pridite in se pridružite olimpijski družini saj OLIMPIJSKI TEK tečejo po vsem svetu! Veselimo se vašega sodelovanja! lokam nad zaslepljenostjo (neve-dnostjo) Slovencev! Ali je naša nepismenost r« tolikšna? Ali ste v soli pri p(xiku zgodovine vsi »sedeli na usesih«?! Ali je sprevračanje resnice pravilo? Ali vaša/ naia topoglavost (kratka pamet) šega do nebes?! Ne trošite »cvetlk« o demokraciji v usesu nič hudega sluteći (nepouće-ni, vse bolj »zmešani«, vse bolj drogirani, pa tuđi se kako drugaće »načeti«) mladini! Pogled nazaj: razni verski redovi; sekte; Hitlerjugend; Komsomolci... Pogled naprej: spremenite samo imena! Ze res, da je v vsem tem tuđi nekaj visokih vzgibov, je pa tuđi nekaj strupa! (Temu strupu danes pravimo - manipulacija). Nekdo se navduši za vzvisene ideale in jih dobi po glavi, zastrupljeva-lec pa dobro živi na ta račun! - No, toliko »filozofije«! Zdaj pa se malo o go-zdovih (ki so seveda samo vrh ledene gore)! Tišti, ki se hvalijo, da so kristjani, bi pać morali vedeti, da je Zemlja (in zemlja) božja in da je Bog ćloveka »poslal« na Zemljo delat! Bog ni nić govoril o lastninjenju, prilasčanju, privatizaciji... zemlje. Bog Adamu ni prisepnil: ćimvec otrok imej, potem pa tebi ne bo već treba delati! Ni mu rekel: izkoriičaj ženo in otroke, naj crkajo! Torej: po naravi stvari (božji zakon!) zemlja ni nikogars-nja last in VSI moramo delati!! Ker pa smo Ijudje sebična bitja (drug drugemu v zlo!), so si ljudstva začela (po ćloveS-kih pravilih povsem utemeljeno) lastiti PRAVICI) do BIVANJA na nekem kosu zemlje. To pravico so kasne)e razni pris-vajaći nenehno »drobili« ter vse sledo-ve o srenjski zemlji zabrisali! (Ponekod so neki »ostanki« se v spo-minu kot »vaska« zemlja.) Se pa tuđi za gozdove se ve, da so (bili) skupna »last«. Marka 28 MAJ VELIKI TRAVEN /lamnik Domžale (nadaljevanje s prejšnje strani) (Nemci so uporabljali besedo allegeme-in, odtod beseda - gniajna!) Če bi bili Kranjci kaj bolj pismeni, bi eden izmed njih morda že tedaj zapisal izraz -družbeno premoženje! (Z »družbeno lastnino,« »splošnim družbenim premo-ženjem«, »državno lastnino«... danes manipulirajo novi sleparji - koristolovci! Pri tem jim pomaga (asistira) kar precej slepcev! Slovenci! Dovolj dolgo so nas zape-Ijevali razni »demokrati« (z vsakršnimi izmišljotinami) in nas izkoriščali. Nekda-njo skupno ljudsko posest (tuđi tako se lahko reče), so si svoj čas prilastili tuji za-tiralci - okupatorji! To so bili tuji cesarji (»po božji volji«), tuji graščaki, tuja du-hovsčina! - Zato je ta duhovščina (kler) v spominu (tlačenega!) ljudstva (strokov-ni izraz: v »kolektivni zavesti« idr) se ve-dno tuja in prisvajalska! (Tega si ni iz-mislil Z. lelinčič!) Kler se skriva za ljudstvom (cerkvijo). Tuđi boljseviki so govorili, da so ljudska oblast! Pa se vrnimo malo nazaj, do Mojze-sa! On je poznal človeško naravo (morda pa mu je res Bog odprl oči), zato je tistikrat zemljo (ki so jo ludje prisvojili najbolj surovo in podlo!) razdelil med vse njihove rodove, ražen Levijemu, ker je tega pač določil za duhovniško službo! Katoliški kler seveda pozna razloge, zakaj se je Mojzes tako odločil, pa vse-eno ravnajo nasprotno! Kat. kler pa seveda ne izigrava samo tega božjega pravila! Ali naj se kaj naštejem? - To bo seveda preseglo 40 vrstic! Presegalo bi tuđi 40 knjig! Glede na to, da zdaj vsakršnji »krist-jani« klicejo na pomagaje »vso Evropo«, pač lahko tuđi jaz pozovem škofa F Ro-deta, npr. tako-le: ali ni lezus govoril ne-kaj o skromnosti in poniznosti? (Zato sem neke vaše zemeljske naslove izpu-stil!) Ali naj vam On (Jezus) ponovno pove nekaj takih prilik (novejSih različic), kot je npr. tista o bogatem mladeniču? Pa da ne naštevam naprej! Pozivam vas: odpovejte se vsemu, kar ste zahte-vali, pa se čemu! Razmislite, in če vsaj malo umevate božjo voljo, (neko posebno božje razsvetljanje za to sploh ni potrebno!), boste uvideli, da ste se grdo (z)motili, da ste ravnali hudo napak! Ne veni, zakaj imam jaz tolikšno za-upanje v božjo modrost?! (Za naše razu-mevanje ta deluje resda poćasi) Zakaj ste v skrbeh za materialni (telesni) bla-gor duhovščine? »Ne skrbite, kaj boste jedli in pili... glejte ptice pod nebom...« (Kolikokrat so to že slišali vsi siromaki tega sveta! - Ali za duhovščino to ne velja?!) Verjemite, če bi si vi vsi začeli kdaj ravnati po Je-zusovih napotkih, od tistega trenutka dalje v narodovem srcu ne bi bili več »tuja duhovščina! In će veste, kdo »piše« v ljudska srca, potem mi ni treba razlagati se kaj več! Nekateri Slovenci so v vas spregledali jastreba (ne brez razloga)! Kaj ne bi bilo lepse, ko bi v vas (in vseh duhovnikih) videli skromne in ponizne božje služab-nike, takšne, kakršen je (baje) bil škof Modestus (po imenu in ravnanju!)? Ne-katerim Slovencem se je tuđi zamerilo (meni ne, ker že dolgo vem, kam ta pes taco moli!), ker ob papeževem obisku nismo »dobili« svojega svetnika - Za mene je svetništvo škofa Modesta in bratov Cirila in Metoda dovolj poučno! Ob koncu naj vas še spomnim na Je-zusove besede (nekoliko prilagojene): »Usmiljenja, dobrote, poštenja... hočem, ne pa klerikalskega sektaštva...« Ali ne bi bilo boljše (in lezusa všečnejše), ko bi se duhovniki med seboj stalno opozar-jali na primer Elijevih sinov? Mojzes tuđi ni rekel: poslušajte nas (levite), toda Upoštevali smo vaše želje, pričakovanja in predloge. Obogatili in razširili smo program prodajalne Mladinske knjige Trgovine, d.d., na Ljubljanski cesti 83 v Domžalah. Preselili smo se v nove, lepše in večje prostore v isti poslovni stavbi. Otvoritev prodajalne bo 10. 6. 1997. Po promocijskih cenah (-10%) vam do 20. 6. 1997 ponujamo igrače Aquaplay, izdelke programa 3M in Lyra (vse vrste pisal, barvic, flumastrov...) Vabljeni! Od 10. 6. 1997 Mladinska knjiga K. Trgovina, d.d., v novih prostorih na stari lokaciji v Domžalah. ne glejte nas! - Ljudstvo ima (po božji volji!) pravico do gledanja in do ocene vašega ravnan ja! Ali res želite samo skrbeti za gozdo-ve? Prosim, skrbite! Duhovniki, kot slu-žabniki Boga in ljudstva ste navsezadnje dolžni poskrbeti (po svoji moči) tuđi v tej smeri! Vsi vemo: ti, ki se zdaj »gredo« državo, nišo (za)dosti sposobni! Pameti manjka, izkušenj, modrosti... (ta primanjkljaj nekateri hočejo izkoristiti!) - Kot jaz vidim te stvari, vsem zelo manjka strahu božjega. Tuđi v Vatikanu! MARIJAN SLEVEC To nas moti! V zadnji številki Slamnika je bil objavljen članek |. S. (foto B. O.) v samo zanj ustvarjeni rubriki z naslovom »To nas moti!« V članku |. S. komentira zbiranje podpisov Združene liste za referendum o vračanju gozdov Cerkvi in tujcem in pravi, da so »predstavniki prefarbane stranke« zbirali podpise v času, ko so Ijudje oddajali napovedi za odmero dohodnine in zavajali ljudi, ki da zato nišo vedeli, kaj podpisujejo. O kulturi, ki jo je ]. S. izkazal z zmer-janjem Združene liste s »prefarbana in nadrealisti«, ne bi zgubljali besed, bral-cem Slamnika je znan pod imenom Ja-nez Stibrić. Gospod). S. verjetno ni podpisal re-ferendumske pobude Združene liste, ker bi sicer vedel, da je treba obrazec, ki bi ga dobil na stojnici pred obćino, podpisati pred upravnim organom, to-rej izpolniti in pred okencem na občini podpisati z osebnim dokumentom. Zato je trditev, da so bili Ijudje zavedeni in nišo vedeli, kaj podpisujejo, milo rečeno, podcenjevanje pameti ljudi, ki so pisni in polnoletni. Referendumsko pobudo so podpisali Ijudje, ki znajo razmišljati vnaprej in vedo, kaj pomeni vračanje boeastva za našo državo in državljane. Čas hlapčevstva, ko je gospodar (veleposestnik ali župnik) razmišljal za svojega hlapca, kaj bo lahko podpisal, je minil! Združena lista, Slovenska nacionalna stranka in Zelena alternativa so zbrali v 14 dneh po vsej Sloveniji zahtevanih 40.000 podpisov za podporo referen-dumski odločitvi o vraćanju gozdov in premoženja Cerkvi in tujcem - v Domžalah približno 1300 podpisov. Z uspeš-no akcijo, ki bi lahko preprečila vračanje gozdov in posesti, so izrazili voljo državljanov. Državni zbor pa je odloćil, da bo o ustavnosti referendumskega vprašanja odločilo Ustavno sodišče v roku enega meseca. Ali referendum bo ali ne, kljub jasno izraženi volji volivcev za zdaj še ni jasno. Za konec pa še to. Uredniški odbor Slamnika je bil v preteklosti dosleden v tem, da morajo biti članki podpisani z imenom in priimkom, v tem primeru pa je za ). S. in B. O. (predvidevamo za ja- neza Stibriča in glavnega urednika Bogdana Osolina - SKD) naredil izjemo in zanj tuđi uredil prostor v novi rubriki ali pa si ga je uredil kar sam. Za članke Združene liste je velikokrat »zmanjkalo prostora« v Slamniku ali pa so se kar izgubili in Združena lista v domžalskem glasilu še vedno nima pravice do svojega predstavnika, kot ga imajo vse druge svetniške skupine. To pa nas moti! Združena lista socialnih demokratov Domžale Kristina Brodnik Javno pismo Cveti Zalokar Oražem, Županji občine Domžale občinskemu svetu občine Domžale in svetu KS Dragomelj - Pšata Spoštovani! Kljub temu • da vam je Ministrstvo za šolstvo za področje KS Dragomelj - Pšata in KS Podgorica - Šentjakob kot enako-vredno varianto ponudilo izgradnjo popolne devetletne osnovne sole, vrt-ca in velike telovadnice v skupni površini 3.504 m2 • da je pri izgradnji skupne osnovne sole za navedeno območje finanć-no pripravljena sodelovati Mestna ob-ćina Ljubljana • da KS Podgorica - Šentjakob so-glaša z izgradnjo skupne popolne osnovne sole v Dragomlju, na desnem bregu Pšate • in kljub številnim drugim strokov-nim argumentom za izgradnjo skupne devetletke, ki so vam bili v zadnjem letu posredovani - pa se vanje niste poglobili, nameravate v Dragomlju zgraditi lokalistično zaplankano, nerazumno, kratkovidno, pedagoško-psihološko neustrezno ter gospodarsko neopravi-ćeno petrazredno osnovno solo. S tem boste zavestno in skrajno neodgovorno povzročili: • da bo KS Dragomelj - Pšata za već desetletij ostala brez popolne osnovne sole in velike telovadnice, za kar so le še kratek čas vse možnosti • da bo ob možnost popolne osnovne sole tuđi sosednja KS Podgorica - Šentjakob • da bodo otroci 6.-9. razreda bo-doče devetletke iz KS Dragomelj -Pšata in KS Podgorica - Šentjakob neutemeljeno za desetletja obsojeni na položaj vozačev • da bosta KS Dragomelj - Pšata in KS Podgorica - Šentjakob ostali brez primernega kulturnega in športnega centra (većnamenskega prostora, velike telovadnice!) • da bodo prezrti resnični interesi otrok iz KS Dragomelj - Pšata in KS Podgorica - Šentjakob POHIŠTVO salon DNEVNO POHIŠTVO »veliki gotovinski popusti« POHIŠTVO IZ ZALOGE IZREDNA PONUDBA - PRILAGOJENO VAŠIM MERAM - dnevne sobe v masivnem lesu - največja ponudba novih modelov! - sedežne garniture iz blaga in usnja - določeni modeli uvoženih garnitur na zalogi. - kuhinje (46 modelov v smreki, hrastu, jelši, boru ter različne barvne kombinacije) - ter spalnice in otroške sobe in drugo pohištvo v salonu Liiz Karantania Domžale, Antona Skoka 2 tel.: 711-804 in Ljubljana, Topniška 5 tel.: 302-689 CENE DOLOČENIH MODELOV VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOGE! • in da bosta v razdalji manj kot 1 km zgrajeni dve majhni, negospodar-ni in neprimerni Soli z neprimernima telovadnicama. Zgrešeno S-razredno osnovno solo boste morda zgradili. Otroci, ki jim boste s tem za desetletja storili hudo in nepopravljivo krivico, se vaši odločitvi ne bodo uprli. Krajani, ki so danes brezbrižni ali pa ste jih z enostran-skimi informacijami zavestno zavedli, ne bodo protestirali in bodo s spač-kom ob Cobovšku nekaj časa morda ćelo zadovoljni. A vedite, le do takrat, dokler se ne zavedo pravih vzrokov, ki so pripeljali do njegove izgradnje na napaćni lokaciji in dokler se ne zavedo posledic. Vaša odgovornost za zgrešeno od-loćitev pa bo trajna in neodpustljiva, kajti razpolagate z vsemi potrebnimi podatki in sredstvi. Enako napako svojih prednikov boste ponovili še tretjić v zadnjih 100 letih. Ali se niste sposobni zavedati posledic napaćne odlodtve, katere čas se usodno pribli-žuje? Ali niste sposobni razumeti, kako pomembna pridobitev za naš okoliš je popolna osnovna šola? Vzroki in posledice zgrešene odio čitve so jasni sedaj in še bolj jasni bodo v prihodnje. Dokumentacijo o tem borno ohranili prihodnjim generaci-jam s področja KS Dragomelj - Pšata in KS Podgorica Šentjakob. Alenka Resman, Roman Lazar, Robert Dragar - Dragomelj Franjo Hrovat, lože Rihtar, Zvone Bolta - Pšata Mali oglasi SLAMNIK 714-f 99, 7tl»l SERVIS Sivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserjc (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. V PORTOROŽU oddam lepo enosobno opremljeno stanovanje. Tel.: 066/771-365. ASFALTERSTVO RORC d.0.0. vam poasfallira dvorišće, dovozno pol, izvršimo ludi kompletne izkope z nasutjem tampona. Tel. si.: 061/ 883-265, dom.: 061/873-156, mob.: 0609/613-186. PRODAJAM komplet novo opremo za renoviranje zavornih čeljusti in lamel sklopk. Batič - 066/ 68-035. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738- 662. NAJAMEMO dvo ali trosobno opremljeno stanovanje v bloku, na relaciji Domžale-Kamnik. Tel.: 041/ 633-953, 0609/63.3-953. GARAŽO, zidano, zunanjo v SPB, prodam. Tel. dop.: 1.3-38-636, pop. oz. zvećer: 13-18-148. KUPIM većjo garsonjero v Domžalah ali bližnji okolici Tel.: 061/723-475. Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 INSTRUIRAM kemijo, kemijsko raćunstvo, fizikalno kemijo in matematiko. Tel.: 727-211. INSTRUIRAM raćunalnistvo (DOS, Windows3x, Windows95, Ms-offir.e, Osnove intcrneta, Izdelava html datotek). Tel.: 061/727-654 (Sobaslijan). PRODAMO komfortno trisobno, delno opremljeno stanovanje, velikosti 84 m2, z garažo, v centru Domžal. Informacije SIB Nepremičnine, d.o.o., Ljubljana, tel.: 125-62-13. ENONADSTROPNO, dvodruzinsko privatno hišo s sadovnjakom in vrtom (755 m') v Domžalah, Ljubljanska cesta 60, takoj prodam. Pisne ponudbe za morebitni nakup posijite na naslov: Karei Vojska, Ižanska c. 269, 1000 Ljubljana. NA VIRU oddamo v najem 33 m2 poslovnega prostora s telefonom. Informacije po telefonu 712-143 -dopoldan. HIŠO PRODAM na Podrečju pri Domžalah. Tel.: 061/621-444 teog, *^ DOMŽALE * obžagovanje polomljenih dreves * ohrezovanje živih mej * obrezovanje okrasnega drevja in grmičevja Mobitel.: 0411664 615 PO kopalmco v Metalko Od 20. 5. dO 7. 6.1997 ■ kopalna kad SONATA, 170 cm, bela..................................................... 22.990.- - kopalnlški blok EKO 60 (omarica, umlvalnlk, marmorna plošča, ogledalo, svetllka )..................................................................................38.990.- - WC KOMPLET (školjka, deska, splakovalnlk)........................................ 8.150.- - enoročna vodovodna armatura za umlvalnlk UNITAS, art. 007...... 9.990.- - enoročna armatura za kopalno kad UNITAS, art. 305.......................10.990.- - kopalnlški pribor jaca, (6delnl)........................................................... 7.790.- AKCIJSKE CENE: - KAD ZA PRHANJE Step 80- bela....................... 12.990. - wc školjka siMPLON......................................... 4.890. - švedska wc desk kan - bela........................... 4.490. ■ wc splakovalnlk laguna................................. 3.790. ?, - WC splakovalnlk fontana - bell..................... 3.990. - vodovodna armatura UNITAS Val 7355, dvoročna, keramična, za kopalno kad............ 7.990. ■ El. grelnlk vode GORENJE TIKl TG - 80............. 17.990. ■ stojalo za sušenje perlla GlMl TOP................... 1.190. - italijanske keramlčne ploščlce SM0V: art. 87203,1m2................................... 1.595. art. 87206, im2................................... 1.700. 98.900- 10% POPUST za vodovodne armature UNITAS 10% POPUST za grelnlke vode GORENJE TIKl 5% POPUST za keramlčne ploščice GORENJE 10% POPUST za Italijanske keramlčne ploščice SMOV METALKA TRGOVINA PRODAJNI CENTER DOMŽALE Ljubljanska 63, tel: 061/721 267 METALKA TRGOVINA Slovmka trgovina * Iradhifo | AUDIO I VIDEO I TV SERVIS I GORJUP Domžale /bmnik MAJ VELIKI TRAVEN 29 raFIZIOCENTERTRZIN v^ po enem tednu se počutite kot prerojeni... ^ 721 -386 Izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapevtov in maserjev Plesnajcla Miri 1230 Domžale POLETNI PLES1M1 TABOR ot> petka, 27. 6., t>o obote, f. 7., v kiArint>o1u v Beli krajini Tabora se lahko u deležijo vsi otroci, starejši od 6. let, ne glede na predhodno znanje. Otroci se bodo lahko odloćili za jazz balet, standardne in latinsko-ameriške pleše ali hip-hop. Cena: 26.000,00 SIT PRIJAVE zbiramo do 30. maja. Minimalno število prijavljenih otrok je 30. Informacije dobite na telefonu 0609 635 783. Program poletnega plesnega tabora boste dobili ob prijavi. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA^^ dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. Spoštovani! Obveščamo Vas, da je telefonska številka na Kliniki za male živali spremenjena. Namesto (061) 372-967 sedaj pokličite (061) 16 83 700 Hkrati Vas obveščamo, da smo ob tej priliki spemenili že dolgo načrtovani simbol in ime podjetja, ki se sedaj glasi: SI ŽIVLJENJE, RAD ZAHAIAI MiD IJUDI, ZDAJ OSTALA ROLK'JNA, KER ZAPUSTIL SI NAS TI. ZAHVALA Na pragu 76. rojstnega dne je sklenil svojo življenjsko pot dragi mož, ata, stari ata, brat in stric Nande Majdič borec Šlandrove brigade iz Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece in darove za svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču in gospodi.iM.ni Šlibarju za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem gasilskim društvom in praporščakom, posebno se PCD Moravče in delavcem Termita za izkazano slovo na njegovi zadnji poa Zahvaljujemo se tuđi govornikom: g. Janežiču, g. Kosu in predstavniku LY> Moravče g. Kvedru ter g. Močilnikarju za zaigrano 7 išino. Vsem, ki ste se z lepo mislijo v velikem številu poslovili od njega - HVALA. Vsi njegovi POMLAD NA ZEMLJO SE POVRNE, PETJE PTIĆ SE OGLASI. ZEMLJA S CVETIEM SE OGRNE, TEBE PA OD NIKODER NI. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Franja Godlerja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za podarjeno cvetje, svece in izrečena sozalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi UNZ Ljubljana za zaigrano Tišino slovesa in pevcem za čut no zapete žalostinke. Žena Štefka LJURIL SI ŽIVLJENJE, LIUBIL SI SVOJ DOM, A TIHOSIODŠEL V VEĆINI DOM. V LK)MU NAŠEM IE PRAZNINA, A VSRCIH BOLE/INA. V SPOMIN Dvanajstega maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil Ivan Merela iz Žej pri Dobu Spomin nate bo večen, kakor je večna zemlja, ki te pokriva. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Žena Milka in vsi njegovi UTIHNILIE TVOJ GLAS, OBSTALO JE TVOJE SRCE. OSTALI SO SLEDOVIPRIDNIH ROK IN KRUTO SPOZNANJE, DASENEVRNEŠVEC. ZDAJ V GROBU MIRNO SPIŠ, A VSRCIH NAŠIH ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi Ijubega moža, očeta, dedka, brata in strica Janeza Šinkovca iz Spodnjega Prekra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem PTT servisa za izrečeno sožalje, cvetje, svece, darovane svete mase in drugo pomoč. Iskrena hvala g. župniku Viktorju Primoziču za lepo opravljen cerkveni obred, Moškemu pevskemu zboru in g. Renku za ganljive besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi LJUBIL SI ŽIVLJENJE, LIUBIL SI SVOJ DOM, ZDAJ V GROBU MIRNO SPŠ, A V NAŠIH SROHŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA Ob boleči izgubi nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Mirko Požek iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, zaposlenim in upokojencem Tosama, gospe Stanki Vidmar za lep, ganljiv poslovilni govor in izrečena ustna ter pisna sozalja, darovano cvetje in svece ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Ivu Petrci za lepe poslovilne besede, organizaciji ZB Domžale, dr. Farkašu in dr. Zenkovičevi za dolgoletno zdravjenje in Pihalni godbi Domžale za zaigrano Tišino in pevcem iz Tržiča. Še enkrat hvala vsem. Njegovi najdražji ZAMAN JE lili. TVOI BOI, ZAMAN VSIDNEVI UFANJA, TRPLJENJA, BOLEZENIEBIIA MOČNE/ŠA ODŽIVIJENIA. ZAHVALA V triinšestdesetem letu nas je zapustil dragi mož, ata, brat in stric Marjan Hauptman iz Nožić Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Leka za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece, denar za svete maše in cerkev ter drugo pomoč. Zahvaljujemo se za pisna in ustna sozalja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Lojzetu Colobu za svečano opravljeno sveto maso, homškim cerkvenim pevcem iti Oktetu bratov Pirnat za lepo petje ter gospodu Tonetu Pavliču za iskrene poslovilne besede. Iskrena hvala tuđi dr. Lombarju, patronažnima sestrama, ge. Marjani Pavlič in ge. Dragici Šarec za veliko skrb med njegovo boleznijo. Najlepsa hvala tuđi taksi službi Meri lmpex pri prevozili in nesebično pomoč ter tople besede. Zahvaljujemo se vsemu osebju Nefrološke in CAPD klinike, še posebno primariju dr. Andreju Cucku ter primariju dr. Kvedru. Iz srca pa smo hvaležni družini Franceta Kralja iz Sr. Jarš, družinam Novak, Senica in Dečman ter gospodu Vinku Kavčiču, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi V SPOMIN Jožeta Novaka Dacarjevega ata iz Imenj Deseta se pomlad razevita v prelesti vsej, odkar si spravljen s svetom tem odšel na nam še neznano pot. Spomin nate pa je vse bolj živ, saj vnuček tvoj je s slavo svojo ponesel glas o tebi, tvojem rodu in ljubljeni slovenski zemlji po svetu celem. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Njegova številna družina ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre, tete in sestrične Ivane Merkužič Žnidarjeve mame s Studenca Najlepsa zahvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji stali ob strani ter ji pomagali v težkih trenutkih njenega življenja. Hvala, ker ste jo spremljali na zadnji poti, se od nje poslovili, darovali za sv. maše, cvetje in svece. Zahvaljujemo se g. kaplanu Jožetu za lep pogrebni obred, sveto maso in poslovilne besede. Hvala KUD Miran Jare in pevcem za zapete pesmi ter spremljavo pri sveti maši. Zahvaljujemo se tuđi osebju Odd. za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana ter dr. Farkašu za pomoč med njeno boleznijo. Vsi njeni ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, prababica in tašča Frančiška Urankar roj. Podbevsek s Korena Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena ustna in pisna sozalja, darovano cvetje, svece, darove za svete maše in cerkev ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Ob tem se zahvaljujemo tuđi dr. Farkašu, dr. Pogačarjevi in patronažni sestri Sabini za zdravstveno pomoč in nego. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete pesmi in g. Francu Novaku za ganljive poslovilne besede. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ali ste nam stali ob strani. Naj ostane naša mama vedrio v lepem spominu vsem, ki smo jo cenili in jo imeli radi. Vsi njeni ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mami in babi« Terezija Kotar iz Sp. Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tuđi osebju Doma poćitka Mengeš in jarškemu župniku g. Kvaterniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Vsem še enkrat iskreno hvala. Vsi njeni ZDAJ BIVAŠ VRH VIŠAVE JASNE, KJER NI MRAKU, KJER NI NOĆI, TAM SONCl SREĆE TI NE U(ASNE, RESNICE SONCE NE STEMNI. (S. Cregorćič) ZAHVALA V sedeminsedemdesetem letu starosti je osemnajstega marca 1997 umri Karei Flis krojaški mojster v pokoju Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Domžale - Ljubljana ■!■&■!■ AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE <$tc G0% Jy AKCIJA! % "15% GOTOVINSKI POPUST\ PS 906x samo 58.105,00 SIT + darilo pralne kroglice Barvni TV ekran 37 cm, TTX 38.900,00 SIT Kovinski rezalnik 18.900,00 SIT Bogata izbira bele tehnike - pralni stroji - pomivalni stroji - štedilniki - hladilniki - zamrzovalne omare in škrinje - barvni TV glasbeni stolpi - sesalci, likalniki in... 8% POPUSTA NA 3 OBROKE 5% POPUSTA NA 5 OBROKOV BREZPLAČNA DOSTAVA Nove knjige v domžalski Knjižnici RAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE Aprila smo v domžalski Knjižnici vpisali 277 naslovov novih knjig, videokaset in avdiokaset. Prejemali smo tuđi nove števil-ke časnikov in revij, ki jih lah-ko preberete v naši čitalnici. Na splošnem področju smo vpisali Zbirko vodnikov; ta predstavlja slovenske vodnike od leta 1965 do 1995. V zbirki so predstavljeni kulturni spomeniki in naravne znamenitosti Slovenije, v njej pa bral-ci lahko najdejo tuđi bibliografsko kazalo. Področje filozofije je pridobilo več novih del, med njimi de-lo Ivana Mohoriča Odkod, člo-vek, tvoja pot?: kriminalka pra-zgodovine: nore ideje za vsak-danjo rabo. Avtor v knjigi razprav-Ija o kozmogoniji in prazgodovini. Psihologija je pretekli mesec postala bogatejša za delo Willa Parfit-ta Prvine psihosinteze. Parfitt govori o psihosintezi in psihoterapiji, ustvarjalnosti, osebnem razvoju, duševni higteni in samorealizaciji. Verstvo je pridobilo kar nekaj novih knjig, med njimi delo Hansa Ursa von Balthasarja Teologija tri-dnevja. Avtor s knjigo predstavlja kristologijo, dogmatiko, trpljenje, veliko noć in Kristusovo vstajenje. Sociologija je bogatejša za delo Staneta Andolška Uvod v zgodo-vino socioloških teorij: gradivo za pripravo na maturo. Ućbenik ni primeren le za mlade, ki se pri-pravljajo na maturo, ampak prika- Poročilo CPV za mesec april Mengeš, 3. 4. 97 ob 15.09 so gasilci sprejeli sporo-čilo centra za obveščanje, da na obrežju razbremenil-nega kanala Psata gori podrast. Ogenj se je s pomočjo vetra širil, a so ga pogasili gasilci z Mengša in CPV. Dragomelj, 5. 4. ob 23.00 se je zgodila huda prometna nesreća, kamor se odhiteli tuđi gasilci. Voznik rdeće renojeve 5 je iz neznanega razloga ćelno trčil v hrast moćnejšega premera in vklešćen obtićal v objemu zverižene pločevine. Voznik je utrpel tako hude poš-kodbe, da je preminil na kraju. Truplo so iz zverižene ploćevine resili gasilci. Domžale, 6. 4. ob 16.08 je odpeljala intervencijska enota, kajti gorel je stari, odsluženi fičko na Cesti talcev; nekdo ga je zaradi objestnosti zažgal. Ognjene zublje pa je moćan veter hitro širil na podrast, s tem je bila og-rožena tuđi okolica. Gasilci so ogenj hitro pogasili z vodo. Podmilj, 11. 4. ob 20.45 so bili gasilci preko telefo-qa obvešćeni, da se je v stanovanjski hiši vžgala obloga v notranjosti dimnika in se je ogenj razširil na celot-no ostrešje. Tako je odpeljala intervencijska enota, dežurni operater pa je preko daljinskega vklopa alarmiral še društva občine Lukovica. Gasilci so videli, da gre za dimniški požar, ne pa za celotno ostrešje, kot je bilo spr-va sporoćeno. Do objekta so prišle tri enote: Blagovi-ca, CPV in Lukovica. Zaradi slabe ozke ceste so druge enote poćakale na navodila ob magistralni cesti, po ob-vestilu o dogajanju so se vrnile v matična društva. Gasilci so na kraju dogodka temeljito pregledali okolico dimnika in ogenj delno omejili z ročnimi aparati na prah. Ko je ogenj pomineval, se je dimnika temeljito lotil lu-kovški gasilec, dimnikar, pa ga je ometel in odstranil 2a-reće saje. Mengeš, 15. 4. ob 20.45 je izbruhnil požar v stanovanju, ko je padla žerjavica v plastično košaro, v kateri je bil papir. Ta se je vžgal in se razširil na sedežno garnituro, stene, strop in omaro. V druge prostore se ogenj 313 Petelinjek 25. IV ob 23.r> silovito trčenje med vozili je terjalo življenje komaj dvajsetletnega voznika. Noć ima svojo moć! Vir 24. IV. ob 5."4so razbesneli ognjeni zublji spre-menili nove delovne stroje v kup odpadnega zeleza, s tem dejanjem je bil uspesen obrtnik oškodovan za zajeten finančni izkupiček. še ni razširil zaradi hitre intervencije gasilcev. Na pomoć so priskočile gasilske enote iz CPV Mengša, To-pol, Loke, Homca, Stoba in Domžal. Vir, 24. 4. ob 5.04 uri je sledilo već telefonskih kli-cev z enako vsebino, da v Sonćni ulici gori. Kljub ne-popolnim podatkom so gasilci odšli in opazovali okolico ter res prišli do kraja požara, kjer je po dvorišću in pod tovornimi vozili gordo s plameni, kot bi se bili vneli naftni derivati. Gasilci so takoj zaćeli gasiti s srednjo pe-no. Ko je bil požar lokaliziran, so na pomoč priskočili še gasilci z Doba, Vira, Domžal in Štude. Zakaj je za-gorelo, še ni pojašnjeno, ve se le to, da je lastnik utrpel zelo veliko škodo, saj je imel zaradi (X)žara popolnoma uničeni dve vozili, stari komaj nekaj mesecev. Delno pa sta bili poškodovani še dve vozili, nekoliko starejši, obe še uporabni. Lastnik uporablja vozila za vzdrževanje javne razsvetljave in druga opravila na visini. Petelinjek, 25. 4. ob 23.55 so bili gasilci v CPV ob-veščani o prometni nesreći, ki se je zgodila na magistralni cesti. Po prihodu enote na kraj so takoj začeli re-ševati mlađega voznika iz zverižene ploćevine. ZcJrav-niki, ki so se pripeljali naključno, so takoj nudili prvo pomoč, vkljućno z domžalskimi reševalci so se na kraju izredno trudili za preživetje mladenića, a je med pre-vozom v bolniško oskrbo podlegel hudim telesnim poškodbam. Zakaj je prišlo do čelnega trčenja osebne-ga in tovornega vozila, na kraju ni bilo točno znano. Krašnja, 26. 4. ob 15.00 sta silovito ćelno trčila osebno vozilo Opel Vectra in vlačilca ruske registracije. Iz razbitin osebnega vozila so gasilci resili hudo poš-kodovanega voznika in ga prepeljali v bolniško oskrbo. Nekajkrat so gasilci posredovali še pri čišćenju vo-zišča po prometni nesreći, pri vlamljanju vhodnih vral in zapiranju vode v stanovanjih. Tekst in fotografije Viktor Svelin (CPV) zuje sociološke teorije na način, ki bo zanimiv tuđi za druge bralce. Na področju ekonomskih znanosti smo vpisali zbornik Od kapitalizma do kapitalizma: izbrane zamisli o razvoju slovenskega gospodarstva v XX. stoletju. Zbornik govori o ekonomski zgodovini Slovenije v 20. stoletju, njenem gospodarstvu, ekonom-skem razvoju, razvojnih strategijah, ekonomskih sistemih in politiki ter prikazuje tuđi zgodovinski pregled omenjenih tem. Pravo je pridobilo novo delo Iva Kopa Verovanje in zaščita poslovnih skrivnosti, ki opisuje poslovne skrivnosti in njihovo zašči-to ter varovanje. Na podroćju vzgoje in izobraZe-vanja smo pripravili za izposojo Zbornik Zoisovih štipendistov, diplomantov visokih šol. Zbornik bo zanimiv posebej za tište posa-meznike in podjetja, ki imajo na-men zaposliti visokoizobražene Ijudje, saj se v njem predstavljajo nadarjeni diplomanti visokih šol. Matematika je pridobila več del Dušana Bajca s skupnim naslovom Matematika; opisujejo naloge z rešitvami, zbirko razrešenih nalog po vprašanjih in priročnik za matematiko. Dela bodo iskana pred-vsem pri mladih, ki zaključujejo srednjo solo in se pripravljo na zaključne izpite ali maturo. Področje medicine je bogatejše za delo Svvami Satvanda Saraswa-tija Amaroli: urinoterapija; to bo zanimalo bralce, ki prebirajo in spoznavajo alternativno medicino. Raćunalništvo je pridobilo već novih del, med njimi še vedno zelo iskano in aktualno delo Internet pojmovnik, avtorja Braneta Šala-mona. Šalamon predstavlja raću-nalniško omrežje in računalniške mreže, kratice in angleško-sloven-ski slovar s tega podroćja. Na podroćju vođenja in organizacije poslovanja podjetij smo pretekli mesec vpisali več novih del, med njimi delo Staneta Možine, Milje Tavčarja in Ane Ninie Knežević Poslovno komuniciranje. Av-torji bralce seznanjajo s poslovnim komuniciranjem, načini komuniciranja pri poslovnih razgovorih, poslovno korespondenco, poslovno etiko in poslovnim bontonom. Področje umetnosti je tokrat pridobilo zanimivo delo MIKIjA MUSTRA Zvitorepec za odrasle, v katerem lahko najdete slovensko politično karikaturo. Šport je bogatejši za delo Vivien Saunders Golf: priročnik za učenje igranja in vodič po najime-nitnejši igri. Priročnik seznanja z osnovami golfa, ki zaradi najrazlić-nejših razlogov postaja ćedalje bolj aktualen šport tuđi pri slovenskih VlPovcih. Literarne teorije in studije so pri-dobile knjigo /ožeta Koruze Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti: literarnozgodo-vinske razprave, ki opisuje zgo-dovino in razvoj slovenske dramatike. Na podroćju zgodovine smo vpisali faksimile Celjske kronike, avlorja l^nacija Oražna. Delo bo zanimivo za tište bralce, ki jih za-nimata kronološki pregled in zgo-dovina Celja. Vsi naši obiskovalci, pa ludi tišti, ki pri nas še niste vpisani, ste vab-Ijeni, da nas obiščete med uradni-mi urami Knjižnice, saj smo prepričani, da borno za vsakefja posame-znika n ašli knjigo, kaseto ali revijo, zanimivo za branje ali gledanje. BZO Pet različnih Žrtve vojnega nasilja (rešenih primerov: Kamnik 80%, Domžale 30%) Domžale Kamniku še do pasu ne se/ejo, za rešene pravice tenek kruhek režejo. Kljub armadi brezposelnih (ali druga plat medalje) Pri bek m di levu / lucjo bos iskal, da pridiK!;;,! si dcLivcu boš n,ls^^l in i/hral. »Naša ali Osolnikova tiskar na? (Naj se ne izgovarja na tiskarskega Škrata!) Osnline i>ivkr$čuj<' nam vOsolnike, mesa slične s lem, h> ii<>\'o d,i l,i problem še ili priznan! in seiiialor tam rešen bo n,i »svelefia niknl.ic (! številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pri-čel izhajati Občinski poroćevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022, (0609) 634505 Pomoćnica odgovornoga urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROSELI, VERA VO|SKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednka strani obeine lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednici sirani obeine Moravće BFRNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v I >>m/.alah. Urednišlvo FRNA ŽABJEK-KOČAR, 714-7)9, 72Um URADNE URE: vsakosredood I5.-1Z ure R'hnieni urednik JANEZ DEMŠAR Leklor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glosilo i/hcijn v ririkliidi 14.(X)() i/vodov in j;.i prejem.ijo vi..i ^ospoHinjstva brczpl.i(*no. Nn podlngi z.ikon.i o prometnem fl.ivku in mnenj.i mini- strstv.i /a kulturo sp.id.i ^l.isilo med proizvode, z.i k.ilere se pl.K'uje S7o d,tvel< od promelrl proi/vorlov. IISK: 01K ) ■■ lisk r.i',opr,ov in icvij, d.d, l)nl>lj.in,i ^ GORENJE! V <£" Odprto od 8. do 19. ure, V. ob sobotah od 8. do 12. ure pr-F^fjr-rFF^jzr- ^r-. PEUGEOT 106 PEUGEOT 306 1 406 BREAK