Sestoj črničevja {Quercus ilex L.) pod Nanosom A Complex of Quercus ilex L. at the Foot of Nanos (Slovenia, Yugoslavia) Tomaž PETAUER UDK 582.62 (497.12) »Nanos« Prispelo 3. dec. 1978 IZVLEČEK ABSTRACT V strmem prisojnem skalovju nad Sv. On the steep, sunny rock above Sv. Ni- Nikolajem ob vznožju Nanosa (0149/4) kolaj at the foot of Nanos (0149/4, Slo- uspeva gost sestoj zimzelene vegetacije, venia, Yugoslavia) thrives a dense com- V katerem prevaduje črničevje {Quercus plex of evergreen vegetation with the ilex). Sestoj je reliktne narave in po- dominating Quercus ilex. The complex is meni skrajno obubožano obliko združbe of a relict character and represents an Orno-Quercetum ilicis, zaradi krajinske extremely impoverished form of the as- zanimivosti in znanstvenoraziskovalnega sociation Orno-Quercetum ilicis. Because pomena pa je vreden, da ga zaščitimo z of its landscape attraction and scientific ustreznim varstvenim režimom. importance it deserves to be protected by convenient regime of conservation. 1. UVOD Zimzeleni hrast, imenovan črnika ali črničevje (Quercus ilex L.), je tipičen predstavnik evmediteranske flore. V Sredozemlju sestavlja zimzeleno vegeta- cijo, ki je bila včasih razvita v obliki gozda, zaradi človekovega delovanja pa se je skoraj povsem spremenila v grmišča (makij a) in v še bolj degradirane oblike (garige, kamen j ari). V zahodnem Sredozemlju je zimzelena vegetacija razvita kot združba Quercetum ilicis galloprovindale, vegetacija v vzhodnem Sredozemlju, kamor spada tudi naš Jadran, pa se razlikuje od n je po tem, da manjkajo nekatere zahodnomediteranske vrste, uveljavljajo pa se listopadni zastopniki, kot so Fraxinus ornus, Coronilla emeroides, Ostrya carpinifolia, Paliurus spina-christi^ Tamus communis idr., med katerimi so mnoge ilirske vrste. Zato je H o r v a t i č (1958, 1963) to obliko oddelil kot združbo Orno- Quercetum ilicis. Združba Orno-Quercetum ilicis sega ob dalmatinski obali le do Zadra, severne je zaradi bolj hladnega in vlažnega podnebja ne uspeva. Pač pa porašča precejšen del Kvarnerskih otokov in obalni pas južne Istre, k jer sega strnjeno na sever do Vrsarja in rta Črna punta, z ločenimi, manjšimi otočki v območju Lanterne, v Labinščini in na severni strani Plominskega zaliva. Precej bolj severno od njenega strnjenega areala jo najdemo ob tržaški obali med Devinom in Nabrežino, k jer sta jo L a u s i & P o l d i n i (1962) opisala kot posebno subasociacijo — Orno-Quercetum ilicis cotinetosum. Tam manjkajo nekatere evmediteranske vrste, značilne za tipično obliko te združbe (Orno-Quercetum ilicis typicum), kot Pistada lentiscus, Lonicera implexa, Cyclamen repandum idr. (v popisih omenjenih avtorjev (1962, tab. 4) manjka tudi Myrtus communis, vendar pozneje P o l d i n i (1965: 186) navaja tudi to vrsto), pridružujejo pa se razne vrste iz zveze Orno-Ostryon. Kot diferencialne vrste navajata Cotinus coggygria, Acer monspessulanum in Rhamnus rupestris. Po T r i n a j s t i č u in Š u g a r j u (1976) najdemo to subasociacijo tudi v Istri, in sicer med ustjem reke Mirne in območjem Lanterne. Od strnjenega areala združbe, ki večinoma pripada subasociaciji typicum in se začenja južno od Vrsarja, jo ločijo sestoji listopadne vegetacije. Poleg tega opisuje T r i n a j- s t i č (19-65) z vzhodne obale severnega dela Cresa v okolici Merga še posebno subasociacijo Orno-Quercetum ilicis ostryetosum z diferencialnimi vrstami Ostrya carpinifolia, Sesleria autumnalis, Cornus mas, Acer campestre, Primula vulgaris, Listera ovata, Potentilla micrantha in Aristolochia pallida. Po T r i - n a j s t i č u (1965: 139) »subasocijacija Orno-Quercetum licis ostryetosum po- kazuje znatnu florističku srodnost sa subasocijacijom Orno-Quercetum ilicis cotinetosum, ko ju su iz okolice Trsta opisali L a u s i i P o 1 d i n i (1962). Može se čak predpostaviti, pogotovo na temelju podataka, što ih donose ti autori (L a u s i & P o 1 d i n i , 1962; Tab. 4) da je subasocijacija Orno-Querce- tum ilicis ostryetosum raz vi j ena i u trščanskoj okolici, gde bi se kao diferenci- jalna vrsta mogla označiti i Cyclamen europaeum. Npr. snimke broj 30, 3,2, 34, 39, 40, 41 i 42 u Tabeli 4 (L a u s i & P o l d i n i , 1962) predstavljale bi aso- cijaciju Orno-Quercetum ilicis ostryetosum, dok bi snimke broj 31, 33, 36, 37, 43, 45, 47, 48, 49, 50, 55 i 56 predstavljale prijelaz prema subasocijaciji Orno- Quercetum- ilicis cotinetosum, ko j a postiže optimum razvoja u sastojinama pri- kazanim npr. snimkama 28, 29, 44, 46, 51—54.« Ob slovenski obali združbe Orno-Quercetum ilicis ni. Vzrok za to je ne le hladnejše podnebje, temveč tudi hladna in vlažna flišna podlaga. Pač pa uspeva črničevje marsikje v notranjosti, na strmih prisojnih skalnatih pobočjih, kot npr. na Steni v dolini Dragonje, nad Ospom, Črnim kalom, Movražem, na Sabo- tinu nad Solkanom, na nekaj mestih ob vznožju Trnovskega gozda in v stenah Nanosa med Vipavo in Podnanosom. Večinoma so to posamezni grmi ali manjše skupine, na nekaj mestih pa se močneje zgostijo. Tako je nad Ospom, k jer je W r a b e r (1977) raziskal sestoj in ugotovil, da povsem ustreza subasociaciji Orno-Quercetum ilicis cotinetosum. Poleg črničevja raste tam tudi lovor in je to njegovo edino avtohtono nahajališče v Sloveniji, poleg njega pa od evmedite- ranskih vrst še Pistacia terebinthus, Phillyrea latifolia, Rosa sempervirens, Lonicera etrusca, Ruscus aculeatus, Asparagus acutifolius, Teucrium jlavum, Osyris alba, Smilax aspera. V Lijaku pri Novi Gorici se črničevje tudi močno zgosti, vendar pa ne tvori strnjenega sestoja. In končno uspeva črničevje v ska- lovju nad Sv. Nikolajem pod Nanosom, k jer raste v tako gostem, sklopu in ima tako pokrovnost kot nikjer drugje v Sloveniji. Ta sestoj si bomo pobliže ogle- dali. — Delo sem opravil na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani s finančno pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije. 2. LEGA IN OPIS SESTOJA Na kompleks črničevja nad cerkvico Sv. Nikolaja med Vipavo in Podnano- som (0149/4) — 23 kilometrov v zračni črti od morja in 45 kilometrov od Ljub- ljane, si. 1 — je opozoril že T o m a ž i č (1928: 100), ki navaja, da je »našel tudi v gornji Vipavi na strmih apnenih čereh in pečeh nad Gradiščem (na Kožniku, Vranjem školju, Razprani steni, Barbinem školju) pravo pravcato zimzeleno grmovje, sestavljeno skoro izključno iz teh hrastov; l judje ga nazivajo ,črni- čevje'. Zlasti pozimi je že od daleč vidno kot črna lisa na apnenem sivem skalovju.« Omenja tudi druge »mediteranske in kraške rastline«, ki uspevajo skupaj s črničevjem: Pistacia terebinthus, Ruscus aculeatus. Asparagus acuti- folius, Coronilla emeroides, Ruta divaricata, Colutea arhorescens, Ostrya carpinifolia, Aristolochia pallida, Cotinus coggygria, Prunus mahaleh, Quercus puhescens, Fraxinus ornus, Acer monspessulanum, A. obtusatum, Paeonia offici- nalis, P.corallina, Erysimum sHvestre, Sesleria juncifolia, S. autumnalis, Atha- mantha turhith, Rhamnus rupestris, Daphne alpina in Juniperus Sabina. —• Rastišče je težko dostopno; v sestoj vodi le en pristoip, ki je precej neroden, ni pa nevaren, ker dajejo debla in veje prav dobre oprimke, vendar ga je težko najti . Povsod drugod je zaradi strmega, gladkega, deloma previsnega skalovja možen dostop le za plezalca. V prisojnem skalovju, ki prehaja v travnate in z grmovjem poraščene police in žlebove, sem našel: Quercus ilex L., Quercus puhescens Wild., Ostrya car- pinifovla Scop., Fraxinus ornus L., Acer monspessulanum L., Sorbus arica Cr., Amelanchier ovalis Medik., Coronilla emeroides Boiss et Spr.,Ccrylus avellana L., Juniperus Sabina L., J. communis L., Cotinus coggygriu Scop., Euonymus T. PETAUER SI. 1 — Lega sestoja črničevja {Quercus ilex) pri Sv. Niko- laju blizu Podnanosa. Fig. 1 — The situation of the Quercus ilex L. stand near the ruins of the church Sv. Nikolaj at Podnanos. verrucosa Scop., Rhamnus rupestris Scop., Rh. catharctica L., Asparagus acuti- folius L., A. tenuifolius Lam., Ruscus aculeatus L., Hedera helix L., Rosa canina aggr., Sesleria autumnalis (Scop.) F. Schultz, S. juncifolia Suffr., Mercurialis ovata Sternb. et Hoppe, Euphorbia cyparissias L., Erysimum sylvestre Scop., Arahis hirsuta (L.) Scop., Hepatica nohHis Mill., Cyclamen purpurascens Mill., Cynanchum vincetoxicum (L.) Pers., Melittis melissophyllum L., Dictamnus albus L., Polygonatum odoratum (Mill.) Druce, Globularia cordijolia L., Silene nutans L., Teucrium montanum L., T. chamaedrys L., T. flavum L., Phyteuma charmelioides Biroli, Galium lucidum L., Daphne alpina L., Anthericum ramo- sum L., Hypericum perforatum L., Digitalis laevigata W. et K., Veratrum nigrum L., Ruta divaricata Ten., Allium pulchellum G. Don, A. ochroleucum W. et K., Thalictrum minus L. subsp. minus, Seseli gouanii Koch, Inula spiraei- foUa L., Asplenium trichomanes L., A. ruta-murariu L., Ceterach officinarum DC., Viola suavis Bieb. (V. sepincola Jord.), Primula auricula L., Aristolo- chia pallida Willd., Satureja montana L., subsp. variegata (Host.) P. W. Ball, Campanula persicifoUa L., C. pyramidalis L., Aethionema saxatile (L.) R. Br., Aster amellus L., Orobanche gracilis Sm., Lilium bulbiferum L,. Sempervivum tectorum L. Vrst., Pvstacia terebinthus in Colutea arbor es- cens, ki ju omenja T o m a ž i č (1928: 100), nisem našel, Acer obtusatum, ki ga tudi omenja, pa raste ob vznožju skalovja. Sicer pa je vprašanje, ali se Toma- žičev seznam rastlin nanaša prav na sestoj in njegovo neposredno okolico ali na vse skalovje proti Gradišču, kjer uspeva črničevje. Avrikelj raste sicer bolj v osojni legi, vendar sega le nekaj metrov do prvih grmov črničevja. Pogosten je v vsem skalovju Nanosa; nad Gradiščem pri Vipavi se spušča celo do kakih 250 metrov in je to verjetno njegovo najnižje nahajališče v Sloveniji. Na desni strani sestoja črničevja pa porašča skalovje obsežna zaplata smrdljivega brina (Juniperus Sabina), ki je prav tako vidna že od daleč. Posamezni grmi črničevja so tudi izven sestoja; tu in tam uspeva kakšen še visoko v skalah v smeri proti Podnanosu, proti Vipavi pa so redno posamič ali v manjših skupinah. Pr i vipavskem Starem gradu najdemo vsaj tri primerke, od katerih ima eden pravo drevesno rast s košato krošnjo in 55 centimetrov debelo deblo! Tega bi kazalo zaščititi kot dendrološki naravni spomenik. V gornjem delu vdira v sestoj listopadna vegetacija, ki v spodnjem delu, kjer se črničevje razredči, praktično manjka. Naslednji popis se nanaša na srednji del, k jer je sestoj na j gostejši in še najlaže dostopen. Ekspozicija: SSW-WSW, nagib: 40», pokrovnost: 100 Vo, popisna površina: 200 m-. Nižja drevesna plast (do 5 m, pokrovnost 100 /̂o) 3—4.3 Quercus ilex 1.3 Corylus avellana 2.3 Ostrya carpinifolia 1.2 Acer monspessulanum 2.3 Fraxinus ornus 4 .2 Quercus pub esc ens Grmovna plast (pokrovnost 70—80 ' 3.3 Cotinus coggygria 2.3 Asparagus acutifolius 2.2 Euonymus verrucosa 1.3 Ruscus aculeatus 1.2 Quercus ilex 1.2 Rhamnus rupestris Zeliščna plast (pokrovnost 30 ̂ /o) 1.2—3 Sesleria auturnnalis 1.1 Cotinus coggygria + .2 Viola suavis H- Cyclamen purpurescens + Dictamnus albus + Teucrium chamaedrys + .2 Rhamnus catharctica + .2 Rosa canina aggr. + Fraxinus ornus + Coronilla emeroides r Juniperus sahina -f Asplenium trichomanes -f Ceterach offidnarum Y Veratrum nigrum T Quercus ilex r Asparagus tenuifolius SI. 2 — Sestoj čimičevja {Quercus ilex L.) je najbolj viden pozimi. Fig. 2 ~ In winter, the view of the Quercus ilex L. stand is the best. P. SKOBERNE Drevesne vrste, ki tvorijo sestoj, so večinoma panj äste rasti in dosegajo naslednje debeline: Drevesna vrsta Premer debla največji srednji Quercus ilex 14,5 cm 8 cm Ostrya carpinifolia 11,5 cm 7 cm Fraxinus ornus 6,5 cm 5 cm Corylus avellana 13 cm 11,5 cm Acer monspessulanum 8,5 cm 7,5 cm Quercus puhescens 10 cm 9 cm SI. 3 — črničevje (Quercus ilex L.) in razvaline cerkvice Sv. Nikolaja. Fig. 3 — The Quercus ilex L. and the ruins of the church Sv. Nikolaj. P. SKOBERNE 3. SKLEP Iz popisa je razvidno, da pomeni sestoj črničevja pod Nanosom skrajno ob- libožano obliko združbe Orno-Quercetum ilicis. Edine evmediteranske vrste, ki nastopajo tam, so Quercus ilex, Asparagus acutifolius in Ruscus aculeatus, manjkajo pa Pistacia terehinthus, Phillyrea latifolia, Rosa semper vir ens, Pali- urns spina-christv, Celtis austraUs, Osyris alba, Lonicera etrusca, Laurus nohilis in Smilax aspera, ki jih še dobimo na drugem rastišču te združbe, nad Ospom (W r a b e r , 1977: 196). Kljub temu lahko sestoj uvrstimo v subasociacijo Orno- Quercetum ilicis cotinetosum (v subasociaciji Orno-Quercetum ilicis ostryeto- sum Cotinus coggygria manjka ali pa je le pičlo zastopan, poleg tega pa nase- l ju je ta sub asociacij a obalni pas, medtem ko leži naš sestoj v notranjosti, v montanskem pasu). L a u s i & P o 1 d i n i (1962) sta subasociacijo cotinetosum razčlenila na dve varianti: 1) var. Phillyrea et Ruscus, in 2) var. Cotinus coggy- gria, k jer obe navedeni vrsti manjkata. Medtem ko lahko združbo z osapskega rastišča brez pomislekov uvrstimo v var. Phillyrea et Ruscus, naš sestoj ne sodi v nobeno od navedenih variant. V njem manjka Phillyrea latifolia, Ruscus aculeatus pa je obilno zastopan. Poleg tega tu nastopajo nekatere vrste, ki jih ni v nobenem od popisov že omenjenih avtorjev (L a u s i & P o 1 d i n i , 1962; T r i n a j S t i c , 1965; T r i n a j s t i č & S u g a r , 1976: W r a b e r , 1977). To so predvsem Corylus avellana. Rosa canina aggr, in Rhamnus cathartica pa še nökaj zeliščnih vrst, ki so redkejše in nastopajo bolj na obrobju sestoja, izven sestoja pa so pogostnejše. Gre torej za posebno varianto, ki bi jo lahko označili kot Orno-Quercetum ilicis cotinetosum var. Corylus avellana, v kateri se kljub veliki pokrovnosti zimzelenih sestavin bolj kot kjerkoli drugod uveljavljajo sestavine zveze Orno-Ostryon (iz združbe Seslerio autumnalis-Ostryetum). Uspevanje kompleksa črničevja nad Sv. Nikolajem je mogoče razložiti z dvema momentoma. Za uspevanje zimzelenega evmediteranskega rastl inja tako globoko v notranjosti in na taki nadmorski višini je potrebna dovolj ugodna mikroklima, ki kompenzira neugodno regionalno klimo. To je doseženo z ekspo- zicijo: jugozahodna lega in strmo skalovje, ki se močno segreje. Vendar je v tem primeru vegetaciji na voljo le toliko prsti, kolikor se je nabere na policah in v skalnih razpokah. Uspevanje zimzelene vegetacije ne le v obliki posameznih grmov, temveč v obliki sklenjenega visokega grmišča si lahko razložimo s kra- jevno zmanjšanim nagibom (40^), tako da se je lahko nabralo dovolj prsti za uspevanje tako razvite vegetacije. Vendar pride ekspozicij a do veljave le podnevi, v j asnem vremenu. V oblačnem vremenu in ponoči ne igra nobene vloge in so temperature izenačene, golo skalovje pa se ponoči celo hitreje ohladi kot z vegetacijo poraščena okolica. Prav ti temperaturni minimi v obdobjih, ko ekspozici j a ne pride do veljave, pa onemogočajo uspevanje večini evmediteranskih predstavnikov, razen na jmanj občutljivih. Rastišče črničevja pod Nanosom je nedvomno reliktne narave. V holocenu, zlasti borealu, je bil areal termofilne evmediteranske in submediteranske flore precej obsežnejši, kot je danes. Ob poslabšanju klimatskih razmer je to floro v pretežni meri izpodrinila bolj mezofilna, vendar so se na mikroklimatsko ugodnih mestih ohranili večji ali manjši otoki termofilne flore. To velja za številna nahajališča submediteranskih vrst v notranjosti Slovenije, ki marsikje tvorijo posebne termofilne združbe, kot so Querco-Ostryetum, Cytisantho- Ostryetum, Orno-Ostryetum in Genisto-Pinetum (P e t a u e r & sod., 1977). Čeprav L a u s i & P o l d i n i (1962: 40) priznavata, da za uspevanje združbe Orno-Quercetum ilicis na obali Tržaškega zaliva ni odločilna regionalna klima, temveč toplejša in aridnejša mikroklima, jo štejeta za klimatozonalno. Proti tej trditvi sta možna dva ugovora. Klimatozonalna vegetacija bi morala biti pogojena z regionalno klimo in poraščati bolj ali manj vse lege, in ne le mikroklimatsko ugodnih (ob tržaški obali je ekspozicija pretežno jugozabodna). Poleg tega je združba ob tržaški obali močno ločena od strnjenega areala združbe v Istri. To, da združbe v obalnem pasu Reškega zaliva ni, si lahko razložimo predvsem z bolj vlažno klimo (na območju Trsta pade na leto nekaj več kot 1000 milimetrov padavin, na Reki pa več kot 1500). Razmer na zahodni istrski obali pa si ne moremo razlagati na enak način. Ce izvzamemo slovensko obalo, k je r je glavni razlog, da te združbe ni, flišna podlaga, nam ostane še območje južneje od nje. Kot je bilo že omenjeno, so že fragmenti združbe na območju Lanterne, ki pripadajo subasociaciji cotinetosum, s širokim pasom listopadne vegetacije ločeni od sklenjenega areala združbe Orno-Quercetum ilicis. Severno od ustja Mirne pa združbe sploh ne srečamo več, tam je kot klimatogena vegetacija razvita združba Carpinetum orientalis. Vse to govori v prid sodbi, da je subasociacija Orno-Quercetum ilicis cotinetosum, kjerkoli nastopa, torej tudi ob Tržaškem zalivu, ekstrazonalna. Pri obeh slovenskih nahajališčih te združbe — nad Ospom in pod Nanosom — pa ne moremo imeti nikakršnih pomislekov: gre za ekstrazonalna, reliktna fragmenta sredi klima- togenega pasu združbe Seslerio-Ostryetum, Sestoj črničevja nad Sv. Nikolajem pod Nanosom torej pomeni skrajno obubožano obliko združbe Orno-Quercetum ilicis oziroma subasociacije cotine- tosum, v kateri je število zimzelenih evmediteranökih vrst najmanjše, ki pa kljub temu dosegajo veliko pokrovnost in dajejo videz m^editeranske maki je (si. 2). Čeprav zaradi težke dostopnosti verjetno ni ogrožen, je vreden, da ga uvrstimo v seznam naše najpomembnejše naravne dediščine in zaščitimo z ustreznim varstvenim režimom — kot botanični in dendrološki spomenik ozi- roma gozdni rezervat, saj gre za strnjen sestoj in hkrati najgostejši kompleks črničevja v naši republiki. Za pomoč in nasvete bi se rad zahvalil doc. dr. Tonetu Wrabru in doc. dr. Vladu Ravniku. 4. SUMMARY The association Orno-Quercetum ilicis is a climatozonal community of the eumediterranean region of our Adriatic coast. It extends northward up to Zadar, covers a great part of the Quarnero islands and the coast of the southern par t of Istria up to Vrsar and Cape Crna punta, with smaller, separate fragments around Lanterna, in the area of Labin and at the northern side of the Gulf of Plomin. Much more to the north it thrives again on the coast of the Gulf of Trieste between Devin and Nabrežina, where it was described as a specific subassociation Orno-Quercetum ilicis cotinetosum (L a u s i & P o l d i n i , 1962) with the differential species: Cotinus coggygria, Acer nwnspessulanum and Rhamnus fupestris. On the Slovene coast the association Orno-Quercetum ilicis is missing, mainly because of the cold and wet flysch ground. However, some elements of this community, particularly Quercus ilex, thrive somewhere on steep, sunny 5. I