LETO XVI	ŠTEVILKA 40 (552)	VELENJE, 17. OKTOBRA 1980	CENA 5 DINARJEV	YU ISSN 0350-5561
Potem ko sta predsednika skupščin občin Pucarjevega in Velenja Mustafa Poljarevič ter Franjo Korun simbolično prerezala trak in odprla novo cesto, so se po njej prvi zapeljali kolesarji
V. vzorčni sejem sozda Gorenje
Predstavitev stabilizacijskih in izvoznih prizadevanj *
V ponedeljek. 20. oktobra bodo v velenjski Rdeči dvorani (ob 9. uri) odprli V. vzorčni sejem sozda Gorenje. Na sejmu bodo poudarili še posebej stabilizacijska in izvozna prizadevanja Gorenja ter njegovo vključevanje v slovenske in jugoslovanske gospodarske tokove.
Ta. že tradicionalna manifestacija Gorenja želi v letošnjem letu predstaviti kvalitetni in oblikovni razvoj s posebnim poudarkom na funkciji in kvaliteti proizvodov v prizadevanjih za gospodarsko ustalitev in vsesplošna prizadevanja za varčevanje z energijo. Seveda pa bo ob ponovno izraženi enotnosti Gorenja prikazana tudi vizija razvoja v naslednjem srednjeročnem	obdobju
1981 — 1985.
Med novostmi V. vzorčnega sejma sozda Gorenje velja omenili posebej še tiste s področja profesionalne elektronike (robot in program računalništva) ter medicinske elektronike.
Med predstavitvijo inovacijskih dosežkov želimo še posebej opozoriti na zamrzovalno omaro z bojlerjem. Toploto, ki nastaja med delom zamrzovalne omare, bodo uporabljali za gretje vode. kar je zagotovo pomemben prispevek v prizadevanjih za varčevanje z energijo. Gorenje TGO bo v velenjski Rdeči dvorani predstavilo izdelke bele tehnike, ki bodo na tržišču prihodnje leto. Zraven drugih novosti bo gotovo dovolj zanimanja tudi za čitalec mikrofilmov. ki ga izdeluje tozd Elektronika Ptuj. pa za novo okno z izolacijskim steklom, izdelek lesne industrije Gorenje — Glin Nazarje, za novo molzi-šče Gorenje — Fecro iz Slovenj Gradca itd.
Kot vsa prejšnja leta se bodo tudi letos v Velenju, v dneh V. vzorčnega sejma sozda Gorenje. srečali kooperanti, finalisti in distributerji izdelkov Gorenje. s čimer naj bi ponovno utrdili enotnost jugoslovanske-
ga tržišča in tudi na ta način prispevali svoj delež pri preseganju poskusov zapiranja tržišča v lokalne meje. V dneh sejma, odprt bo do 31. oktobra, sicer ne-bedo podpisovali novega samoupravnega sporazuma reprodukcijske celote DOM za novo srednjeročno obdobje, bodo pa z razvojnimi hotenji in smernicami seznanili podpisnike sporazuma. Podpisali pa naj bi sporazum ob koncu leta.
Uvodoma smo poudarili, da bo V. vzorčni sejem sozda Gorenje predstavil tudi stabilizacijska prizadevanja Gorenja. Zato ni slučaj, da so že v pripravah na to manifestacijo skrbno S preučili sleherni strošek in se dogovorili, da stroški sejma ne smejo biti višji od tistih iz leta 1979.
In še to: V. vzorčni sejem sozda Gorenje si bodo lahko v soboto in nedeljo. 25. in 26. oktobra ogledali vsi. ki jih zanimajo dosežki in razvojni načrti Gorenja.	M.L.
0b našem prazniku
Včeraj, danes, jutri
•	V torek, je bila 85. razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Velenje. Imenovali so delovne skupine. občinske konference, ki bodo ocenile politične razmere v osnovnih organizacijah ZK. v vseh večjih organizacijah združenega dela ter v nekaterih krajevnih skupnostih.
•	( lani občinskega sveta ZSS so na včerajšnji 12. redni plenarni seji obravnavali aktivnosti sindikata pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročne obdobje, pregledali. kako tečejo priprave na drugo konferenco v ZSS. spregovorili pa so tudi o dejavnosti v zvezi z obravnavo devetmesečnih gospodarskih rezultatov.
•	Na današnjem referendumu bodo delavci delovnih organizacij Vino Šmartno ob Paki in Era Velenje odločali o združitvi teh dveh trgovskih organizacij. V novi organiziranosti naj hi Vino Šmartno ob Paki dobilo status temeljne organizacije Ere.
•	Šaleški študentski klub praznuje letos 20-lelnico delovanja. Jubilejna skupščina bo danes popoldne ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Študentje bodo seveda najprej spregovorili o 20 letnici kluba, v nadaljevanju seje sprejeli delovni program za naslednje obdobje, ter izvolili novo vodstvo.
•	V torek se bodo sešli na sejo člani medobčinskega sveta SZDL celjskega območja. Najprej bodo obravnavali poročilo o delu sveta v preteklem mandatnem obdobju ter sprejeli programske usmertve. Razpravljali bodo tudi o srednjeročnih načrtih, ob koncu pa izvolili še novega predsednika in predsedstvo.
•	Mladi v Gornji Savinjski dolini bodo letos dogradili še drugi objekt partizanske bolnišnice v Robanovem kotu. za katere obnovo so se pred leti odločili. Na delovni akciji se bodo znova zbrali jutri, v soboto 18. oktobra. Tokrat se bodo dela lotili člani predsedstva občinske konference, predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ter člani Zgornjesavinjske-ga študentskega kluba.
•	Slabo vreme je prejšnjo soboto delavcem PTT. PAP. prebivalcem krajevnih skupnosti Gornji grad in Ljubno ter brigadirjem mozirske občine onemogočilo delovno akcijo pri izgradnji telefonskega kabla med Gornjim gradom in Radmirjem. Aken jo bodo tako opravili jutri. Zbrali se bodo ob 7. uri v Gornjem gradu, delo bo trajalo do 13. ure. po kosilu pa se bodo vsi udeleženci zbrali na tovari-škem srečanju na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem.
•	Na republiškem tekmovanju kovinarjev, konec preteklega tedna v Ljubljani, so se velenjski kovinarji zelo izkazali. Zlatko Sobota iz DO F.SOje bil drugi v.svoji skupini. Cerim Begič iz RLV sedmi. Dragojlo Sekulič iz TEŠ pa osmi. Za uspeh tudi naše čestitke.
RADIO VELENJE vabi na prireditev
Samorastniki
kulturnega parnasa
v četrtek, 23. oktobra 1980 ob 18. uri v domu kulture v Velenju.
Nastopili bodo pevci, literarni ustvarjalci, instrumentalisti, recitatorji in drugi.
Vstopnice prodajajo v knjižnici kulturnega centra Ivan Na-potnik Velenje, dve uri pred predstavo pa v domu kulture v Velenju.
Mladi gredo na nabor
Od ponedeljka do srede bo v občini Velenje organiziran nabor za približno 300 mladih iz vseh naših krajevnih skupnosti. Občinska konferenca ZSMS Velenje se na nabor že pripravlja in bo v sodelovanju s kulturno komisijo na Gimnaziji organizirala krajši kulturni program, ki ga bodo mladi kulturniki izvajali pred domom SLO.
Naborniki bodo na naborna mesta prihajali organizirano, tako. da se bodo zbrali na zbornih mestih v svojih krajevnih skupnostih. od tu pa bodo odšli pred dom SLO. kjer bo omenjeni kul-tuni program, kratek nagovor ter pregled bodočih vojaških obveznikov.
vinjskem gaju pa skupno za nekaj več kot milijon.
V gospodarstvu je največ škode v temeljni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati in sicer za 1,4 milijona dinarjev, v oceno pa ni vštet izpad proizvodnje v tej delovni organizaciji in v Modni konfekciji Elkroj, ker bodo škodo nadomestili z delom ob prostih sobotah. Voda je zalila med drugim tudi mehanične delavnice nazarskega gozdnega gospodarstva in onemogočila delo (na sliki). Komisije, ki jih je imenoval izvršni svet SO Mozirje, takoj ob poplavah, bodo podrobno ocenile škodo do konca tega tedna.
Podpisali samoupravni sporazum
Prejšnjo sredo je bila skupna seja delavskih svetov razširjena s predstavniki družbenopolitičnih organizacij delovnih organizacij Toplovod, KOC in DOM Velenje, na kateri so ob prazniku občine Velenje na svečan način podpisali samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju delovnih organizacij. Delavci teh delovnih organizacij so se namreč na referendumu odločili za nadaljnjo skupno delo, ki naj bi prinesla boljše poslovanje in večje delovne učinke. Upajmo, da bo predviden razvojni program v celoti in uspešno uresničen.
Delovno in z željami
za še večje uspehe
Pretekli teden je bilo Šaleški dolini več prireditev, s katerimi smo občani in delovni ljudje proslavili občinski praznik. Tudi za letošnji 8. oktober je bilo značilno, da smo ga slavili delovno in z željami za še večje uspehe v bodoče. V počastitev praznika in dneva inovatorjev so najprej y sredo v avli skupščine občine Velenje odprli razstavo inovacij, na kateri je o pomenu inovatorstva ter o njegovem razvoju v naši občini spregovoril predsednik odbora za inovacije pri občinskem svetu ZSS Velenje Mirko Žolnir. V četrtek je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun med priložnostno slovesnostjo v prostorih knjižnice Velenje podelil letošnje nagrade in priznanja občine Velenje. Te nagrade podeljujemo v Šaleški dolini posameznikom ter organizacijam, ki so na kakršenkoli način prizadevno sodelovali pri razvoju socialistične samoupravne družbe in prispevali svoj ustvarjalni delež, zlasti za uspehe pri
razvoju naše občine.
V petek popoldne so v Šoštanju ob občinskem in krajevnem prazniku slovesno odprli nove prostore za otroško varstvo, zvečer pa so pod pokroviteljstvom skupščine občine Velenje v galeriji velenjske knjižnice odprli razstavo slik in plastik italijanskega kiparja Valeria Miro-glia. V soboto dopoldne je bilo najprej v dvorani doma kulture v Velenju slavnostno zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, katerega so se udeležili tudi mnogi gosti med njimi Franc Leskošek-Luka. član sveta federacije in častni občan naše občine. Tone Bole. član predsedstva SR Slovenije ter delegacije i/, bratskih in pobratenih občin Vrnjačke Banje. Splita. Pucarjevega. Su-botice in predstavniki splošne plovbe Piran. Udeleženci slavnostne seje so si najprej ogledali film o Velenju, po slavnostnem govoru predsednika skupščine občine Velenje Pranja Koruna pa sta predsednik naše občinske
skupščine in predsednik skupščine občine Pucarjevo Mustafa Poljarevič podpisala listino o sodelovanju med občinama na gospodarskem, političnem, kulturnem in drugih področjih. Po slovesni seji so delegacije položile vence k spomeniku tovariša Tita in k spomeniku Onemele puške, nato pa so vsi odšli na začetek Šaleške magistrale. ki sta jo slovesno izročila svojemu namenu Franjo Korun in Mustafa Poljarevič. prvi pa so se po njej zapeljali kolesarji udeleženci množične trim akcije. Po otvoritvi Šaleške magistrale. tega našega novega pomembnega okna v svet. je bila slovesnost v soseski Salek — II v Velenju, kjer so položili temeljni kamen za nov PTT center Velenje. V nedeljo bi morala biti nato še slovesnost v krajevni skupnosti Skorno-Florjan ob odkritju spomenika 19. padlim borcem Šercerjeve brigade, vendar so to spominsko svečanost preložili na poznejši datum zaradi slabega vremena.
Narasle vode so prejšnji teden močno prizadele tudi Šaleško in Gornjesavinjsko dolino. Se posebej veliko škode je vodna ujma napravila v mozirski občini kjer sta A Savinja in Dreta s pritoki in hudourniki po prvi oceni, ki jo je na torkovi seji sprejel izvršni svet skupščine občine, povzročili za 5 starih milijard dinarjev škode. Najhuje so bili prizadeti vodnogospodarski objekti na katerih je za 15 milijonov dinarjev škode, prav toliko v kmetijstvu, na gozdnih cestah za 8, na lokalnih in krajevnih za 3,2, v stanovanjih za 4, na republiških cestah za 2 milijona dinarjev, v nazarski obrtni coni in Sa-
U i , JfjTfn
f VMRVJ
Poročate b izvajanju referendumskih programov III. samoprispevka za
obdobje od 1.5. do 30.9.1980
Delovni ljudje in občani v vseh 25 krajevnih skupnostih v občini Velenje so se 20. aprila tega leta z veliko večino odločili za uvedbo III. samoprispevka.
Občani so se odločili, da bodo s sredstvi samoprispevka zadovoljili skupne potrebe v občini in izboljšali svoje življenjske in druge pogoje v krajevni skupnosti.
Za zadovoljitev svojih skupnih potreb so se občani odločili, da bodo del samoprispevka združili in ga namenili za izgradnjo otroških vrtcev, osnovne šole. doma borcev in mladine. PTT centra in sofinancirali nujno razrešitev nujno potrebnih nalog v krajevnih skupnostih. S preostalimi sredstvi pa so se občani odločili odpraviti vrsto komunalnih in drugih problemov v krajevnih skupnostih.
Da se ne bi ponovila napaka iz prejšnjega samoprispevka, ko so se sredstva zbirala na žiro računih posameznih krajevnih skupnostih, so se občani že od sklepanju o razpisu referenduma odločili, da se sredstva samoprispevka združijo na osnovi samoupravnega sporazuma in da se naloge izvajajo po točno dolčenem prednostnem vrstnem redu in tako zagotovili hitrejše, usklajeno in racionalnejše financiranje referendumskih nalog KS. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev samoprispevka za izvajanje programov nalog po prednostnem redu za obdobje 1980-1985 so vse krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti sprejele dne 25. 6. 1980. objavljen pa je bil v Uradnem vestniku za občino Velenje št. 11 z dne 3. 10. 1980.
Krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, podpisniki sporazuma, so za spremljanje, usklajevanje m razporejanje sredstev samoprispevka imenovale dva odbora, in sicer:
—	Odbor za A program, ki nadzoruje, usklajuje, usmerja in razporeja sredstva samoprispevka za A program in v katerem so predstavnik OSSS. OSOV. Obč. SIS za PTT promet, komiteja /a družbene dejavnosti. KS Velenje-Desni breg. Šmartno ob Paki. Šoštanj. OIS. Šalek-Gorica. OKS. OO ZZB NOV. OK SZDL. Naš čas
—	Odbor za B program, ki ga sestavljajo delegati vseh 25 KS nadzoruje, usklajuje in razporeja sredstva za sofinanciranje referendumskih nalog po KS po sprejetem prednostnem redu.
Odbor za B program, ki ga sestavljajo delegati vseh 25 KS nadzoruje. usklajuje in razporeja sredstva za sofinanciranje referendumskih nalog po K S po sprejetem prednostnem redu.
Odbor za A program je imel že 3 seje. odbor za B program pa 2. seji. Odbora sta sprejela tudi poslovnik o svojem delu. Odbora sta na svojih sejah obravnaala in sklepala o razporejanju sredstev samoprispevka samo za tiste naloge po prioritetnem redu. za katere so investitorji (KS) imeli zagotovljeno vso potrebno dokumentacijo — vsa soglasja, načrt, imenovani gradbeni odbor, izvajalca del in terminski program izvajanja programa. Za izvajanje nalog, ki so predvidene v naslednjem letu. pa je odbor zaradi pridobivanja dokumentacije izdajal garancije KS. da ima zagotovljena sredstva samoprispevka v naslednjem letu.
Sredstva samoprispevka, ki se zbirajo na zbirnem žiro računu, se delijo na dva posebna žiro računa, in sicer na žiro račun za izvajanje A programa in žiro račun za izvajanje B programa.
Z votHne seje 0K SZMS
]
Dejavnost še izboljšati
Pretekli teden je bila druga volilna programska konferenca občinske konference ZSMS Velenje. Na prvi volilni konferenci, ki je bila 4. aprila letos, ni bil dosledno pripravljen predlog za predsednika in podpredsednika občinske konference ZSMS Velenje. Tokrat so ta predlog izoblikovali preko področnih konferenc.
Udeležba delegatov, ki so se udeležili občinske konference, je bila sicer zadovoljiva, vendar bi bilo prav, da bi se tako pomembnih sestankov v prihodnje udeleževali delegati vseh osnovnih organizacij mladine. Največ pozornosti so na zadnji seji posvetili poročilu o delu občinske konference in njenih organov v obdobju od aprila. Pri poročilu o mladinskem delu so mladi menili, da to še ni organizirano zadovoljivo. Predvsem se kažejo napake na področju kadrovanja in izobraževanja kandidatov za mladinske delovne brigade. Poudarili so, da bo potrebno evidentiranje za mladinsko prostovoljno delo razširiti preko celega leta, ne pa se ga, kot doslej, lotevati kampanjsko, v času pred akcijami. Nadalje so ugotovili, da je pri delu občinske konference premalo sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi in da bi morali takšno sodelovanje okrepiti.
Na seji konference je bil prisoten
član republiške konference ZSM Slovenije Geza Farkaš, ki je opozoril, da bi morali mladi pri svojem delovanju hitreje prehajati od načelnih sklepov do konkretnih uresničitev.
Mladi so spregovorili tudi o delovanju osnovnih organizacij, ki še posebno v združenem delu, niso dovolj aktivne in pogosto ne uresničujejo zastavljenih nalog. Kljub vsemu pa so na konferenci ugotovili, da je vseh 145 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v naši občini v zadnjem obdobju vendarle delovalo uspešno in da je potrebno njihovo aktivnost v prihodnje še dograjevati.
Na seji so razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika Janka Luknerja, ki pa bo še naprej član predsedstva. Za novega predsednika so delegati izvolili Milana Kreti-ča, dosedanjega predsednika koordinacijske konference mladih v TGO Gorenje, za podpredsednika pa je bil izvoljen Dušan Jeriha, ki je zaposlen v TGO Gorenje, tozd Elektronika.
V nadaljevanju seje so selegati spregovorili še o tekočih nalogah v občinski organizaciji, tesnejšem sodelovanju z zvezo prijateljev mladine, idejnopolitičnem izobraževanju mladih ter o perečih gospodarskih vprašanjih, s katerimi se srečujemo v občini.
Boris Zakošek
Vaši prispevki
Kulturnejši vsakdan
17.770.672.80 din 10.769.808.30 din 7.000.864.50 din
Stanje na dan 15.1». 1980 3.403.943.77 din 2.716.848.90 din 687.094.87 din
Dotok \rci.Klc\ do 23 9, 1980 skupaj
—	/.i A program
—	/a B program Izvajanje programa: A PROGRAM
V letošnjem letuje \ programu:
—	sofinanciranje doma /a varstvo odraslih \ ustni 5.000.000.00 din realizirano
—	porav nava stroškov referenduma OK SZDL \ višini 652.959.40 din realizirano
—	sofinanciranje nalog \ KS: KS Cirkovce za izgradnjo PTT omrežja K S Gorenje in Šmartno ob Paki za izgradnjo K S Plešivec /a izgradnjo PTT območja KS Konovo — nadaljevanje izgradnje doma KS Zavodnje — izgradnja elektr. omrežja Skupaj za A program
Stanje na žiro računu odbora za A program je 2.716.848,90 din
Program nalog v letošnjem letu je v celoti realiziran. Preostala sredstva samoprispevka za A program pa se že zbirajo za sofinanciranje izgradnje PTT centra (položitev temeljnega kamna je bila v soboto 11. 10. 1980), in sicer v letošnjem letu 9.000.000 din, preostala sredstva -pa v naslednjih letih, in sicer:
200.000.00 din — realizirano 700.000.00 din realiziramo 600.000.00 din — realiziramo 1.000.000.00 din — realiziramo 500.000.00 din — realiziramo 8.052.959.40 din
1981
1982
1983
23.500.000 din 25.000.000din 12.500000 din
B PROGRAM
V letošnjem letu je program naslednji: Za sofinanciranje rednega programa KS KS Cirkovce — igradnja PTT omrežja KS Plešivec — izgradnja PTT območja KS Desni breg — toplifikcaija
KS Zavodnje — elektrifikacije
KS Šalek — Gorica — toplifikacija Šaleka
KS Šmartno ob Paki — kanaliz. II. faza
KS Staro Velenje — javna razsvetljava
KS Kavče Podkraj — cesta Glavnik-Major
KS Velenje-Šmartno — izgradnja PTT omrežja
KS Stara vas — toplifikacija KS Lokovica — cesta do Dornika Realizirani niso naslednji programi, vendar so pripravljalna dela v teku:
KS Zavodnje — cesta Sedlar-Velunja KS Šoštanj — toplifikacija KS Topolšica — adaptacija gasil, doma
Skupaj nakazana sredstva
SDK stroški
Stanje na žiro računu
998.665.33 din realizirano 150.000.00 din realizirano 100.000.00 din	realizirano
4.000.000.00 dinnakazanih že 3.000.000 din 100.000.00 din realizirano 310.000.00 din realizirano 900.000.00 din sredstava še niso nakazana
1500.000.00 din realizirano
oz. nakazano
700.000 din 600.000.00 din realizirano
300.000 din 300.000.00 din realizirano
200.000.00 d in realizirano 150.000.00 din realizirano
100.000.00 din 3.000.000.00 din 2.000.000,00 din
Zveza sindikatov Slovenije si že dalj časa načrtno prizadeva, da uresniči v vseh delovnih kolektivih organizirano aktivnost na kulturnem področju. Letos so bila prizadevanja usmerjena v hitrejšo ustvarjanje pogojev za razmah kulturnega življenja delavcev z namenom, da spodbudi to dejavnost v tistih sredinah, v katerih še ni prisotna.
Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner je v enem svojih govorov letos spregovoril o vplivu kulture na naše celotno družbeno dogajanje. Dejal je, da na nobenem področju ni možno doseči napredka brez večje kulturne zavesti. Potrošniška miselnost, ki je med nami vse preveč prisotna, pa vodi k velikemu nazadovanju in siromašenju družbe, Zato se mora sindikat stalno zavzemati za izboljšanje delovnega in bivalnega okolja, razvijati ustvarjalnost, svobodno umetniško ustvarjanje, 0za razvoj pravilnega odnosa do vse materijalne, duhovne in umetniške dediščine za pospeševanje kulturne dejavnosti delavcev v prostem času.
In kaj smo storili v naših delovnih organizacijah na tem področju? Razen nekaterih izjem bore malo. Se vedno nismo zaposlili poklicnih organizatorjev kulture v tistih delovnih kolektivih, ki štejejo nad tisoč zaposlenih, pa čeprav bi morali to že zdavnaj storiti. Še vedno nimamo programov kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah enakovredno vnešenih v razvojne in proizvodne načrte. Nisem še slišal, da bi, bila na kateremkoli dnevnem redu delavskega sveta
Pepca Gnader
Vesela in ponosna
Ob letošnjem prazniku občine Mozirje so postali krajani Mozirja in Nazarij bogatejši za vrsto novih pridobitev. Ena od njih so tudi novi prodajni prostori Elkroja. Na otvoritvi je simbolično prerezala trak naj-zvestejša delavka tega kolektiva Pepca Gnader.
taka namenjena samo kulturi. Sredstva, ki jih delovne organizacije namenjajo za kulturo, so daleč preskopa za dobre prireditve. Vemo, da danes stane operna predstava osem ali deset starih milijonov. To pa je toliko denarja, kot ga nekatere večje delovne organizacije namenijo za kulturo za celo leto. V pravilnike o medsebojnih razmerjih bi morali vnesti in ovrednotiti enakopravno — kot delo v samoupravnih in drugih organih — tudi delo na kulturnem področju. Dogaja se, da mora delavec, ki se ukvarja z neko zvrstjo kulture ali hoče zamenjati izmeno ali dobiti dopust, obiskati mnogo predpostavljenih, preden dobi za to dovoljenje. Če pa bi imeli to zapisano v samoupravnih aktih, bi bilo to mnogo enostavneje.
Mogoče bo marsikdo menil, da je to moje pisanje preobširno in nepomenbno. Pa ni tako. Ko sem bil letos junija na seminarju kulturnih animatorjev delovnih organizacij v Novi Gorici, smo lahko izmenjavali med sabo številne izkušnje. Rečem lahko le to, da imajo marsikje vse to že urejeno, in da je bilo nekaj predavateljev prav iz takšnih delovnih organizacij. Na široko so odprli vrata vsem tistim delavcem, ki radi pojejo, igrajo, slikajo, kiparijo itd.
Prav gotovo bomo morali v prihodnje narediti vsi skupaj mnogo več za naš jutrišnji kulturnejši vsakdan. Gotovo bodo čez nekaj let naši medsebojni odnosi boljši, vsi skupaj bomo duhovno bogatejši in morda se bomo ponovno pozdravljali na stopnicah.
Jože Kotnik
Našo sogovornico delavci Elkroja dobro poznajo. Ob prihodu v delovne prostore tovarne nam je vratar na vprašanje. kje bi jo lahko našli, takoj povedal. Le nekaj trenutkov za telefonskim pozivom, je v vhodne prostore vstopila preprosta ženska. Beseda je dala besedo in pogovor je stekel kot po maslu.
>>Le kaj naj vam povem. Ponosna in vesela sem. da sem v taki) mladem in hitro se razvijajočem kolektivu Elkroja po delovnem siažu najstarejša delavka.c je začela pripovedovati. Že kot otrok, rodila se je leta 1930. je vedno rada prijela za šivanko in škarje ter obdelovala kose blaga. Ko je končala
osnovno šolo. se je odločila, da se bo izučila za krojačico. Po prihodu v Mozirje si je kaj kmalu našla svojega učitelja.. >>Zelo dobro se spominjam začetkov Elkroja. Le kako se ne bi. saj sem se zelo zgodaj zaposlila ter ob šivalni mizi in škarjah preživela najlepša leta svoje mladosti.« Spomin ji seže daleč nazaj, v leto 1948. Najprej tam. kjer je delala je bila zasebna obrtna delavnica. V njej so bili takrat zaposleni dve vajenki in mojster. Kolektiv se je začel počasi večati. Prihajali so novi delavci, nakupili so tudi nove šivalne stroje. Za nemoten potek proizvodnje jim je pričelo primanjkovati primernih delovnih in skladiščnih prostorov. Preselili so se v večje, občinske. S preselitvijo pa so spremenili tudi ime v krojaško zadrugo Mozirje. Začeli so s proizvodnjo moškega spodnjega perila. Potrebe na trgu pa so takrat pokazale, da morajo proizvajati če se hočejo na trgu uveljaviti, še druge izdelke. Zato so se lotili temeljite posodobitve opreme, močno pa seje povečal še delovni kolektiv. Sedaj jim tudi tu ime ni več ustrezalo. Izbrali so novega, in sicer elegantno krojaštvo. ali Elkroj. ■ Za občinski praznik smo bili prav vsi delavci kolektiva veseli. da smo dobili nove prodajne prostore. Ko pa sem zvedela, da bom prerezala na otvoritvi trak je bilo zame veselje še toliko večje. Novica mije segla prav v dno srca in tega trenutka se bom vedno rada spominjala.« je dejala ponosno.
Pozornost, ki je bila Pepci naklonjena, je bila velika. Le kako ne. saj je dobra in pridna delavka.
Dolgotrajne negotovosti je bržkone konec. Prebivalci krajevne skupnosti Solčava so si končno oddahnili. Gradnja večnamenskega objekta zdaj hitro napreduje in z njegovo dograditvijo bodo na Solčavskem razrešili marsikateri pereč problem.
KS Velenje, center Levi breg
Ustanovili svet potrošnikov
Prizadevni krajani krajevne skupnosti Velenje center — Levi breg so ob koncu preteklega meseca ustanovili svet potrošnikov. Svet je sestavljen iz 19 članov, in sicer iz vsake soseske po trije člani. Svoj sedež pa ima svet potrošnikov v prostorih te krajevne skupnosti na Jenkovi 3.
Vsaka pohvala, pritožba in predlogi občanov bodo gotovo pripomogli k njegovemu uspešnemu delu.
POROČILO 0 ZBRANIH SREDSTVIH KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA ČAS 23.8. DO 23.9.1980
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Število	%
zaposlenih
Skupaj
6.313.769.63 din 5.104.30 din 687.094.87 din
Program nalog po B programu v letošnjem letu ne bo v celoti realiziran, ker se bodo dela nadaljevala še v naslednjem letu.
Oba odbora ocenjujeta, daje združevanje sredstev samoprispevka in izvajanje nalog po prednostnem redu ob doslednem spoštovanju samoupravnega sporazuma zagotovila, da bodo sredstva racionalneje in hitreje uporabljena in da bodo naloge, za katere smo občani glasovali na referendumu, v celoti realizirane.
Sestavil Slavko Korenič
Velenje, 9. 10. 1980
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
Bele vode	85	50	9.239,50	50	9.239,50	18.479,00
Bevče	88	50	9.565,60	50	9.565,60	19.131,20
Cirkovce	86	50	9.348,20	50	9.348,20	18.696,40
Gorenje	306	50	33.262,20	50	33.262,20	66.524,40
Lokovica	271	50	29.457,70	50	29.457,70	58.915,40
Družmirje-Gaberke	365"	50	39.675,50	50	39.675,50	79.351,00
Kavče-Podkraj	337	50	36.631,90	50	36.631,90	73.263,80
Plešivec	127	50	13.804,90	50	13.804,90	27.609,80
Paka	257	50	27.935,90	50	27.935,90	55.871,80
Skorno-Florjan	352	50	38.262,40	50	38.262,40	76.524,80
Ravne	390	50	42.393,00	50	42.393,00	84.786,00
Šentilj	317	50	34.457,90	50	34.457,90	68.915,80
Šmartno ob Paki	666	50	72.394,20	50	72.394,20	144.788,40
Šoštanj	1620	30	105.656,40	70	246.531,60	352.188,00
Skale	419	50	45.545,30	50	45.545,30	91.090,60
Topolšica	526	50	57.176,20	50	57.176,20	114.352,40
Zavodnje	119	50	12.935,30	50	12.935,30	25.870,60
Konovo	476	70	72.437,70	30	31.044,70	103.482,40
Pesje	522	70	79.437,95	30	34.044,85	113.482,80
Staro Velenje	487	70	74.111,65	30	31.762,15	105.873,80
Stara vas	377	70	57.404,60	30	24.601,95	82.006,55
Velenje-Šmartno	770	70	117.178,60	30	50.219,40	167.398,00
Šalek-Gorica	2042	70	310.751,55	30	133.179,25	^-"O.SO
Velenje-Levi breg	2467	70	375.428,05	30	160.897,75	536.325,80
Velenje-Desni brfg	3453	70	525.477,55	30	225.204,65	750.682,20
SKUPAJ:
2,229.969,75
1,449.572,00 3,697.541,75
Številka 40 (552) - 17. oktobra 1980	V središču pozornosti		V&3
			
1 Uspehi in naloge gospodarske stabilizacije	1	Lesna Šoštanj	
I I I I I I I
I
I I I I
I
■ mi
I sej
Sodelovati mora vsak
„Gospodrska stabilizacija ni le naloga gospodarstva, tudi ne le komunistov — to je naloga vseh delovnih ljudi ob občanov pri nas. Če si bodo vsi prizadevali za uresničitev zastavljenih nalog, potem bomo gotovo tudi dosegli pričakovane rezultate."
Tako je med drugim menil predsednik CK ZKS France Popit na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta ŽKS za celjsko območje. Člani sekretariata, ki so se jim pridružili še predsedniki občinskih skupščin ter vodilni delavci regijskih organov ter družbenopolitičnih organizacij, so se zbrali na seji preteklo sredo v Rogaški Slatini. V celodnevni izmenjavi mnenj so obsežno spregovorili o že doseženih rezultatih na področju stabilizacije, pa seveda tudi o težavah, s katerimi se še vedno srečujejo. Posebno mesto pa so namenili tudi vlogi komunistov pri vsem tem.
Čeprav je bilo po polletju po posameznih občinah in tudi na nekaterih regijskih organih že več razprav o stabilizacijskih uspehih ter o gospodarskih rezultatih, ki jih po posameznih občinah na celjskem območju dosegajo, je vendarle bila verjetno zadnja razprava na razširjeni seji najpopolnejša. Ne zato, ker bi se spuščali v pretirane podrobnosti, ampak zato, ker so v stvareh spregovoriti kritično in ker so že tudi nakazali vsaj nekatere možne rešitve težav, ki se v posameznih sredinah še vedno pojavljajo. In gotovo je vredno poudariti tudi to, da vendarle večina komunistov resno stoji za stabilizacijskimi prizadevanji. Res je sicer, da nekateri še niso dovolj aktivni, da skretajo z začrtane poti ponekod tudi cele osnovne organizacije. Toda to so redke izjeme. Seveda pa te pomanjkljivosti kažejo, da je treba posvetiti več pozornosti tudi problemom metod dela. Ali, kot je na seji dejal sekretar MS ZKS Janez
Zahrastnik, priti mora do tesnejše povezave med vodstvi zveze komunistov in osnovnih organizacij ter tudi teh do posameznih članov ter širše baze. Treba pa je tudi stremeti za tem, da ne bo prihajalo do razkorakov med stališči in sklepi partijskih forumov ter dejanskim delom v praksi. Prav zato morajo člani komitejev in konferenc češče med člane, pa tudi med ostale delovne ljudi in občane. Če bo delo tako, potem bodo tudi ocene o razpoloženju med ljudmi, o katerih često govorimo, bolj točne.
Kar zadeva uspehov na področju stabilizacije na območju celjske regije so rezultati domala znani. Kajti kaj bistveno se od polletnih rezultatov niso spremenili. Se vedno velja mnenje, da so domala v vseh občinah dokaj uspešni na področju izvoza, na področju zaposlovanja ter še na nekaterih drugih. Prav tako pa se skoraj povsod spoprijemajo s težavami oskrbe s surovinami. In — kot je dejal sekretar komiteja ZKS Velenje Janez Miklavčič — težave niso le s surovinami iz tujine, ampak zadnji čas vse bolj tudi z domačimi. Prav v Velenju je bilo zaradi tega precej težav. Ponekod so morali z delom prenehati — vendar so na srečo delavci to razumeli in ni prišlo do težav. Velenjski razpravljavci so poleg težav na področju energetike opozorili še na težave z devizami. Namreč na dejstvo, da je za oskrbo s surovinami premalo, če delovni organizaciji, kot je na primer Gorenje, ostane le 60 odstotkov ustvarjenih deviz.
Toda predstavniki velenjske občine na seji sekretariata niso govorili le o težavah. Najbolj razveseljivo je bilo poročilo predsednika OK ZKS Velenje Alojza Kikca, ki je dejal, da je gotovo, da bodo velenjski rudarji izpolnili letni plan izkopa premoga in da za planom zagotovo tudi ne bo izostala termoelektrarna. Tako pretirana zaskrbljenost, o kateri
smo lahko pred časom brali, le ni na mestu. Rudarji se namreč izredno trudijo, da bi nadoknadili izpade in tako bodo do konca leta delali tudi vse sobote.
Tudi predsednik Popit je bil s tem poročilom zadovoljen, nekoliko bolj zaskrbljen pa je bil nad optimističnimi napovedmi investicij v velenjski občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju, saj je jasno, daje treba biti na področjih investicij izredno previden. Kot je dejal, morajo imeti načrtovalci vedno pred očmi tudi to, od kod bodo denar dobili. Na banke se ne gre zanašati, saj se tudi te bore z likvidnostjo. Zato je treba resnično investicije načrtovati skrajno realno. Pretehtati razmerje med tistimi na gospodarskem in na negospodarskem področju, posebej pa pregledati še te vsake posebej.
Na seji sekretariata so spregovorili še o mnogih drugih problemih, ki neposredno ali posredno zadevajo stabilizacijo. Tako tudi o šolstvu: tako osnovnim kot tudi usmerjenim. Posebej so poudarili, da je treba tudi šolstvo gledati v luči stabilizacije. Ne v tem smislu, da je treba krčiti vlaganja na to področje, ampak v tem, da je treba izobraževanje prilagajati potrebam gospodarstva. France Popit je v zvezi s tem dejal, da šolske reforme ne bomo dosegli, če se ne bomo bolj usmerili v celodnevno šolo. Na področju usmerjenega izobraževanja pa je treba stremeti za ustrezno mrežo ter za čimvečjim sodelovanjem gospodarstva. Torej tistih, ki bodo kader iz šol zaposlovali.
Zato je bil tudi zadovoljen, ko so mu predstavniki občin celjskega območja povedali, da so na področju usmerjenega izobraževanja stvari domala do popolnosti dogovorili ter da je odprtih le še nekaj vprašanj, ki pa tudi ne bi smele predstavljati resnejšega problema.
Na tem razgovoru najodgo-
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Znova težave v Lučah
V Gozdnem gospodarstvu Nazarje so po tretjem tromesečju dosegli dokaj ugodne rezultate. Letni načrt oddaje lesa so v celoti dosegli 73 odstotno, po temeljnih organizacijah pa so dosežki različni. Za načrtom je namreč močno zaostala temeljna organizacija v Lučah, dosegla je le 65 odstotkov letnega načrta, pa tudi v zasebnem sektorju so nekoliko zaostali za načrti. Tu se srečujejo še s posebnimi težavami. Prejšnja leta je bila namreč oddaja v zasebnem sektorju veliko boljša, letos pa zaostaja celo za letnim načrtom. Vzrok zato je zaviranje oddaje lesa in čakanje na višje cene. V Gozdnem gospodarstvu poudarjajo, da to nima smiselne podlage, saj so se že
uspeli dogovoriti za poračun na dohodkovni osnovi. Prej so bile cene lesa resnično precej pod republiškim povprečjem, sedaj pa bodo izplačali razliko vsem, ki so kadarkoli letos oddali les.
Pri poseku lesa so v družbenih gozdovih znatno presegli načrt, dosegajo namreč 84 odstotkov letnega načrta, posek v zasebnih gozdovih pa za tem dosežkom nekoliko zaostaja. Vzrok je zopet jasen, saj na tem področju močno primanjkuje ustreznih delovnih moči. Zopet je v najslabšem položaju temeljna organizacija v Lučah, ki je sicer načrt dosegla 74-odstotno, sedanje izredno slabe vremenske razmere in sneg v težko dostopnih predalpskih gozdovih,
Gorenje - Glin Nazarje
Iverica v spletu težav
V Lesni industriji Gorenje Glin Nazarje poudarjajo, da so že ob polletnih zelo ugodnih poslovnih rezultatih ugotavljali, da bodo težko zadržali takšno raven do konca leta. Ze ob devetmesečnem obračunu se je pokazalo, da so bile napovedi pravilne. Stanje sicer ni kritično, rezultati pa so le nekoliko slabši kot so bili tri mesece pred tem. V žagarstvu so letni načrt dosegli, v proizvodnji stavbenega pohištva zaradi nekaterih objektivnih težav za njim zaostajajo za pet odstotkov, v tovarni ivernih plošč pa za deset. Prav v Iverni se tudi srečujejo z velikimi težavami in napovedujejo, da bodo ob koncu leta za načrtom zaostali za kakšnih deset odstotkov. Pogosti izpadi v proizvodnji, pomanjkanje reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, predvsem pa izredne podražitve surovin bodo vsekakor bistveno vplivale na njihovo uspešnost. Samo lepilo se je v le-
tošnjem letu že podražilo za 100 odstotkov, poleg tega pa še les za 50.
Zaradi poskusnega obratovanja obe pomembni naložbi, tovarna pohištvenih sklopov in žagal-nica za drobno oblovino, seveda še nista v celoti izkoriščeni, kljub temu bosta delno le vplivali na boljši uspeh ob koncu leta. Ob devetih mesecih so v Lesni industriji Gorenje Glin izvozne načrte sicer dosegli 83 odstotno, ugotavljajo pa, da je v zadnjem tromesečju izvoz močno zaostal. Ob polletju so bili namreč obeti še veliko boljši. Sicer v tem obdobju v Nazarjah nimajo težav s prodajo svojih izdelkov.
Kljub vsem težavam napovedujejo, da bodo letni načrt dosegli, najbrž pa to ne bo uspelo temeljni organizaciji Iverna. Rezultati so torej še vedno razmeroma ugodni, na uspešnost nazarskih lesarjev pa so zagotovo vplivali stabilizacijski ukrepi. V Nazarjah
se namreč niso zadovoljili s formalnim spoštovanjem predpisov in stališč, vsebinsko poglobljeno in temeljito so se lotili iskanja možnosti za doseganje višjega dohodka. Opustili so nekaj programov v proizvodnji stavbenega pohištva in uvedli nekaj novih ter finančno bolj učinkovitih. Lesne .surovine seveda ne uvažajo več in v žagarstvu so se namensko preusmerili v razžagovanje za potrebe stavbnega pohištva. Pri tem so krenili še naprej. Z ustreznimi postopki so namreč pričeli uporabljati tudi manj kakovosten les, nova žagalnica pa omogoča uporabo in izkoriščanje tanjših gozdnih sortimentov. Omejili so tudi porabo, zlasti osebno in sprejeli še vrsto drugih ukrepov in bodo tako letošnje poslovno leto, kljub velikim objektivnim težavam, zaključili razmeroma uspešno.
J. P.
vornejših regijskih delavcev je bilo seveda tudi mesto, kjer so v zvezi s stabilizacijo spregovorili predvsem predstavniki nerazvitih občin tudi o tem, kaj pomeni stabilizacija za njihov hitrejši razvoj. Obstaja namreč bojazen, da se ob teh bolj zaostrenih razmerah organizacije združenega dela z razvitejših občin ne bodo odločale za vlaganja na nerazvitem območju. Pa čeprav je gledano širše tudi tako vlaganje lahko zelo stabilizacijsko. Odpadejo dolgi (in dragi) prevozi, ni tolikšnih težav s stanovanjsko izgradnjo in drugo. Zato bi seveda bilo prav, da se na celotnem območju tudi v sedanjih razmerah zavedajo skupnega regijskega dogovora o odnosu do manj razvitih območij.
France Popit je v svojih sklepnih besedah izrazil zadovoljstvo nad vsem tem, kar je v celodnevni razpravi slišal. Predvsem je poudaril pomembnost tega, da v posameznih sredinah ne poznajo le težav, ampak tudi rešitve za njihovo odpravo. S takim delom je treba nadaljevati, pri tem pa v prizadevanja vključiti vse. V prvi vrsti vse subjektivne sile, prek njih pa tudi vse delovne ljudi in občane. Kajti bitke s stabilizacijo še zdavnaj nismo izbojevali. To bo dolgotrajen proces. Zato je treba posvetiti vsem problemom, ki so, resno pozornost, ter jih drugega za drugim odpravljati.
Predsednik Popit je spregovoril še o širših razmerah stabilizacije, pa tudi o pripravah na 12. jugoslovanski in 9. slovenski kongres zveze komunistov. Ze zdaj je namreč treba pregledati, kaj smo po prejšnjih kongresih naredili in katero delo nas še čaka.
Ob sklepu razširjene seje sekretariata niso sprejeli novih sklepov in stališč. Teh je r.amreč gotovo že dovolj in znano je, kaj je treba delati.
F. Kramer
Serijsko izdelavo stavbnega pohištva opuščajo
V začetku tega meseca je bil v delovni organizaciji, Vegrad-tozd Gradnje referendum, na katerem so se odločali za ustanovitev treh temeljnih organizacij združenega dela. Združila pa sta se tudi tozd Ostrešja Ljubno in Gradbeni sektor Ljubno. S tem pa reorganizacij v Vegradu še ni konec. Te dni se intenzivno pripravljajo na novo samoupravno organiziranost tudi delavci šoštanjske Lesne, ki naj bi se združili z novo ustanovljen.} temeljno organizacijo združenega dela Gradnje Velenje. V tem mesecu in prve dni novembra bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo tako. da bi že prihodnji mesec lahko izvedli tudi referendum. V sklopu tozda Gradnje pa bodo kot načrtu-
delno preusmeriti proizvodnjo. Tako bodo prekinili s proizvodnjo standardnega stavbenega pohištva. več pozornosti pa namenili montaži tega pohištva. Ustanovili bodo — kot predvidevajo — posebne delovne skupine za delo na terenu. V novi organiziranosti naj bi ostala oba že obstoječa obrata, ustanovili pa bi še obrat pripravljalnih del. ki bo skrbel za pripravo del na gradbišču. Večino delavcev bodo prekvalificirali za delo na terenu, nekaj pa jih bo seveda ostalo v delavnicah, kjer bodo izdelovali stavbeno pohištvo po naročilu.
Veliko so si zaposleni v šo-štanjski Lesni obetali od novega proizvodnega programa — izdelavo nekaterih elementov za vi-
Več pozornosti bodo v bodoče posvečali montaži stavbenega pohištva. V ta namen bodo ustanovili posebne skupine delavcev, kijih bodo usposobili za terensko delo
pa lahko preprečijo uresničitev letnega načrta. Gozdarji v Lučah se s težavami srečujejo že vsa leta nazaj. Izjemno težki pogoji sekanja in spravljanja lesa povzročajo zelo visoke stroške, prav zaradi takšnih pogojev pa se otepajo še s kritičnim pomanjkanjem delovne sile v neposredni proizvodnji v gozdu. Delavcev ne morejo privabiti, niti zadržati, pri tem pa jim za spodbudo ne morejo ponuditi niti višjih osebnih dohodkov. Kljub vsemu so v Iučkih in solčavskih gozdovih letos doslej dosegli znatno boljše uspehe kot lansko leto.
Tudi pri gojitvenih delih so bili gozdarji razmeroma uspešni. Obnovo gozdov so dosegli s 76 odstotki, nego s 73, nekoliko slabši
pa je rezultat na področju varstva gozdov. Pri gojitvenih delih so tokrat zatajili v TOK Šoštanj, saj so dosegli bistveno slabši rezultat kot lansko leto in doslej niso uresničili niti polovice letnega načrta. Zelo uspešni so bili nazarski gozdarji na področju gradenj. Nekoliko je izgradnjo novih gozdnih prometnic sicer zaviralo hudo pomanjkanje razstreliva, vendar so težave uspeli nadomestiti z boljšo opremljenostjo in višjo stopnjo organizacije dela. Nazarski gozdarji torej poudarjajo, da bodo letni načrt verjetno dosegli, pogoj zato pa so vsaj povprečne vremenske razmere v zadnjih treh mesecih letošnjega leta.
J. P.
jejo. pričeli delovati z novim letom.
Temeljna organizacija lesna Šoštanj se srečuje s precejšnjimi težavami že vrsto let. Po podatkih, ki jih imajo na razpolago, so letošnje prvo polletje zaključili z izgubo. Ob tem so se delavci, ki delajo v zelo težkih pogojih že vrsto let. ponovno zamislili in takoj pristopili k razrešitvi težav. Ugotovili so. da tako organizirani in slaboopremljeni s proizvodnim programom, ki ga imajo, ne morejo konkurirati močnim sodobno opremljenim lesno predelovalnim delovnim organizacijam. Tu gre predvsem za serijsko izdelo-' vanje stavbenega pohištva. Ta program je nujno opustiti, preusmerili pa bi se lahko v izdelavo stavbnega pohištva po naročilu. Velika pomanjkljivost je bila tudi v tem. da dohodkovno niso bili dobro povezani z drugimi temeljnimi organizaciji v Vegrad. kljub temu. da bi bila nujna povezava vsaj s tozd Gradnjami. Ugotovili so. da bi bilo zanje najbolje. da bi se pripojili k temeljni organizaciji Gradnje. Na ta način bodo lahko zmanjšali tudi režijski kader, ki je za to temeljno organizacijo združenega dela zelo huda obremenitev.
Z združitvijo s temeljno organizacijo združenega dela Gradnje Velenje bodo v šoštanjski Lesni
kende. Vendarpaso.kotpoudarja vodja tozda Franc Rat, omenjenem programu pristopili v trenutku. ko so se srečevali z velikimi težavami in v ta program niso bili sposobni vlagati sredstev. Prepričani pa so, daje to zelo perspektivna proizvodnja, zato ne bi bilo prav, če bi Vegrad od nje odstopil. Upajo, da bodo. ko se bodo reorganizirali našli rešitev tudi za ta program. Zaposleni v šoštanjski Lesni so tako spet pred ponovno in težko odločitvijo. V zadnjih letih bležeijo veliko reorganizacij, veliko so od njih pričakovali, pa vendar so bili vedno znova razočarani. Ostajali so jim slabi delovni pogoji, zastarela tehnologija. s katero ni bilo moč dosegati dobrih rezultatov. Stanje se je v zadnjem času nekoliko izboljšalo. Izboljšali so delovne pogoje, žal pa njihovi rezultati še vedno niso zadovoljivi. Kljub vsemu so optimistični. Nove proizvodne programe sprejemajo z upanjem, da bodo le uspeli. Ostali bodo lesarji. Še naprej bodo predelovali les. ki je na voljo v naši občini, vendar pa je osnovno in poglavitno, da ne bodo več skušali konkurirati velikim in močnim lesno predelovalnim delovnim organizacijam. S primernim programom, pa upajo, da bodo lahko dosegli dobre rezultate.
Mira Zakošek
Danes referendum
_ Delavci DO ERA Velenje in VINO Šmartno ob Paki se odločajo o združitvi
Danes se delavci delovnih organizacij Vino Šmartno ob Paki in Era Velenje odločajo o združitvi teh dveh trgovskih delovnih organizacij. Ta združitev je gotovo najpomembnejša naloga, ki stasijih za letošnje leto zastavili obe delovni organizaciji. Delovna organizacija Vino Šmartno ob Paki se namerava po združitvi. če se bodo seveda delavci odločili zanjo, organizirati kot nova temeljna organizacija združenega dela Ere Velenje.
Kateri so bili pravzaprav glavni cilji, ki so vodili obe delovni organizaciji, k združitvi? Eden od razlogov je enotna nabava alkoholnih in brezalkoholnih pijač v delovni organizaciji Era. Vino Šmartno ob Paki bo postalo nosilec nabave, opreme ter dostave alkoholnih in brezalkoholnih pijač za tozd Maloprodaja v DO Era. Vino si bo tako zagotovilo večje stalno tržišče ter večjo količinsko
prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Znižali pa se bodo tudi transportni stroški. Maloprodajne enote pa bodo imele stalno oskrbo in bogat izbor alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Zaloge v maloprodajnih enotah bodo racionalneje razporejene ter se bodo tako lahko sprostili skladiščni prostori, delavci pa bodo razbremenjeni še določenih administrativnih del. Drug pomemben cilj združitve je sodelovanje in povezovanje Vina v že utečene nabavno prodajne poti delovne organizacije Era. Delovna organizacija Vino si bo s skupnim nastopom razširila tržišče in seveda povečala prodajo. delovni organizaciji Era pa bo enotni poslovni nastop omogočil prevzemanje poslov na širšem področju in uvajanje novih prodajnih programov.
Združitev pa bo imela tudi druge pozitivne učinke, ki
bodo povečali uspešnost nabave in prodaje. Med njimi velja omeniti predvsem uvajanje računalniško podprtega informacijskega in upravljalnega sistema, združevanje sredstev za nove naložbe, prelivanje obratnih sredstev, skupno poslovno in razvojno politiko, izpopolnjevanje organizacije dela in poslovanja, boljši izkoristek obstoječih zmogljivosti ter povečanje učinkovitosti naložb.
Pred delavci obeh delovnih organizacij je torej danes pomembna odločitev, ki naj bi v prihodnjem obdobju obema delovnima organizacijama zagotovila racionalnejše in ekonomičnejše poslovanje ter boljšo založenost tržišča. To pa so pomembne pridobitve, ki bodo koristile obema delovnima organizacijama in seveda tudi naši skupnosti.
B. Z.

Slavnostno zasedanje delegatskih zborov
Mustafa Poljarevič
Gospodarstvo
nosilec povezovanja
»Po večletnem sodelovanju ki se je razvilo iz podobnost: našega nastanka in našega razvoja. smo tudi uradno podpisal listino, ki določa vse oBlike na šega bodočega sodelovanja. Z; obe občini je srečna okoliščina ker je' osnova našega bodočegs sodelovanja sodelovanje na go spodarskem področju. To sodelovanje začenjajo nosilci gospo darskega in družbenoekonomskega razvoja v obeh občinah — sozdi strojno metalurški kombi nat Bratstvo. RF.K Velenje ir Gorenje, kar je zagotovo velik porok za naše bodoče vsestran sko sodelovanje na vseh peni roCj i h življenja in dela.
Želimo, da na teh osnovah št trdneje vzpostavimo sodelova nje tudi z drugimi bratskim občinami, s katerimi občini žt sodelujeta.
S podpisom te listine uresničujemo najdražjo vrednoto, ka tero je vseskozi poudarjal ljub Ijeni tovariš Tito. to je. da čuva mo. razvijamo ter krepinu bratstvo in enotnost kot največji pridobitev naše revolucije ir največje jamstvo naše varnt bodočnosti.«
Pozdrav mladih
Predsednika Franjo Korun in Mustafa Poljarevič izmenjujeta podpisani listini o sodelovanju med občinama
Pomembna prometna pridobitev
Med slovesnim zasedanjem zborov velenjske skupščine so občanom in delovnim ljudem naše občine izrekli čestitko tudi učenci osnovne šole Moša Pijade iz Pucarjevega. Takole so dejali:
»Nam mladim je posebej pri srcu. ker kilometri niso ovira pri uresničevanju skupnih ciljev, ker različne govorice naših republik ne ovirajo izgradnje socialističnih samoupravnih odnosov. Čestitamo k današnjemu podpisu listine in družbenega
dogovora o sodelovanju obeh občin. Naj bo to sodelovanje na čvrstih temeljih in naj se uresničuje na vseh področjih. Mladinci in pionirji naših mest. naših republik; smo še naprej soustvarjalci nalog, kijih postavlja socialistična družba — Titova Jugoslavija.
T/. Pucarjevega vam prinašamo pozdrave, vam pionirjem in mladincem našega bratskega mesta Velenja z željo, da do takšnega srečanja pride tudi v našem mestu.«
Titove misli in dejanja nam ostajajo vzor
V slavnostno okrašeni dvorani kulturnega doma v Velenju so se preteklo soboto dopoldne zbrali na razširjeni seji delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje, borci in aktivisti NOV. predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, delegati medrepubliških in medobčinskih organov ter predstavniki sosednjih občin.
Prišli pa so tudi mnogi drugi gostje, med njimi član sveta federacije in častni občan naše občine — narodni heroj Franc Leskošek-Luka in član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. Poseben pozdrav pa je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun izrekel tudi delegacijam iz bratskih in pobratenih občin Pucarjevo. Split. Vrnjačka Banja, in Subotica ter predstavnikom Splošne plovbe Piran.
V slavnostnem govoru je predsednik Franjo Korun najprej obudil spomin na dogodke pred 39. leti, ko so borci 1. Štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj in ga dve uri obvladovali. To je spomin na množico pogumnih dejanj aktivistov in borcev širom naše občine od Kozjaka. preko Grmade in Graške Gore, delavskega Pesja in drugih zaselkov Šaleške doline do Paških vrhov, v času, ko je slovenski narod v najhujših razmerah začel svoj 4-letni oboroženi in osvobodilni boj. V nadaljevanju je poudaril, kaj vse smo dosegli v obdobju, ki se nam odmika, v spreminjanju gospodarskih in družbenih razmer in kakšno podlago smo ustvarili za naslednje srednjeročne obdobje. Ob koncu govora pa je še o delovanju našega celovitega sistema družbene samozaščite in dejal, da družbena samozaščita dosledno deluje v vseh svojih oblikah, ob veliki zavzetosti vseh občanov in na načelih solidarnosti ter vzajemnosti. To pa je tudi porok, da znamo nastale težave premagovati sami in to daje zaupanje v moč in trdnost našega samoupravnega socialističnega sistema in skupnosti jugoslovanskih narodov ter narodnosti.
Po končanem govoru sta pred-senik Franjo Korun in predsednik skupščine občine Pucarjevo Mustafa Poljarevič podpisala listino o sodelovanju med občinami.
Pred tem je Franjo Korun dejal:
»Današnja seja je posvečena tudi dejanju, s katerim želimo še okrepiti idejo tovariša Tita o bratstvu in enotnosti. Ne ostajamo le pri načelih bratstva in enotnosti, skovanega v narodnoosvobodilnem boju, ampak sklepamo družbeni dogovor o medsebojnem sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Z občino Pucarjevo so naše organizacije združenega dela že vzpostavile konkretne oblike gospodarskega povezovanja. Naš krog neposrednih prijateljev raste v konkretnih oblikah delitve dela in sredstev, v načrtovanju in sprejemanju skupnih programov, kar tudi prispeva k stabilizaciji naše domovine.
Vsega tega se veselimo.
V našem nadaljnem delu nam ostajajo kot vzor Titove misli in dejanja, ki so bila vedno živa ter neposredna. Tudi s tem dejanjem ostada tovariš Tito med nami živ -z bogato dediščino, ki nas zavezuje, da krepimo največjo pridobitev naše revolucije. V znak spoštovanja do teh Titovih idej podpisujemo na današnji seji listino o sodelovanju med občinami Pucarjevo in Velenje in s tein še bolj odpiramo krog pobratenih občin Vrnjačke banje, Splita, Subotice in Pucarjevega za nova pobratim-stva pa tudi za nove, še konkretnejše oblike medsebojnega učinkovitega sodelovanja.«
Po podpisu listine je spregovoril predsednik skupščine občine Pucarjevo Mustafa Poljarevič in med drugim prenesel prisrčne čestitke in pozdrave vseh delovnih ljudi in občanov, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Pucarjevega občanom in delovnim ljudem Šaleške doline za njihov praznik z. najboljšimi željami za še hitrejši samoupravni in družbenogospodarski razvoj občine. Obenem je izrekel čestitke za 8. oktober tudi v imenu vseh pobratenih in bratskih občin Vrnjačke Banje. Splita. Subotice. pa tudi v imenu delegacije Splošne plovbe Piran.
Nato je prišlo na oder 40 deklic-članic plesno ritmične sekcije osnovne šole Moša Pijade v Pucarjevem, ki so z nastopom pod naslovom DOBRU JUTRO BRATSKO MESTO prinesli prisrčno čestitko vseh prebivalcev Pucarjevega. zlasti mladih, prebivalcem občine Velenje. Mlada plesna skupina je od srca navdušila delegate in goste v dvorani s svojim nastopom, njihova nasmejana lica. radost in sreča
svobodnega otroštva pa so bila najlepše darilo občanom in delovnim ljudem Šaleške doline za praznik.
Po končani seji in kulturnem programu, v katerem so sodelovali še godbeniki rudarske godbe Velenje in dekliški pevski zbor velenjske gimnazije, so delegacije položile vence k spomeniku predsednika Tita in k spomeniku Onemele puške na Titovem trgu.
šaleška magistrala nas zbližuje s središči
Letuš. Obe trasi sta bili vključeni v tako imenovani A program republiške skupnosti za ceste. Ob
Na slovesnosti, ki so se je udeležili vsi, ki so prisostvovali slavnostni seji občinske skupščine, je govoril Jože Veber, podpredsednik medobčinske konference SZDL celjske regije
V soboto, 10. oktobra smo predali svojemu namenu tudi Šaleško magistralo. Za izgradnjo te ceste so se občani naše občine odločili leta 1976. ob vpisu posojila za ceste.
Že pred razpisom posojila za ceste je občinska skupnost naročila izdelavo idejne rešitve prometne problematike v smeri Velenje—Arja vas in Velenje—
razpravi o tem programu smo v naši občini sklenili, da ne bomo vlagali sredstev v ovinkasto cesto skozi Penk. temveč naj bi skozi Lokovico zgradili novo. sodobno cesto. Ta cesta pa seveda ni prišla v A program financiranja republiške skupnosti za ceste, pač pa je bila gradnja možna iz tistih sredstev, ki bi jih naši občani ob vpisu posojila za ceste vpisali nad
V Lokovici pa so vse udeležence otvoritve ustavili Lokoviški fantje, ki so v sodelovanju s folklorno skupino Iz Šmartnega ob Paki pripravili šrango
dogovorjeno vsoto. S široko družbenopolitično akcijo nam je uspelo vpisati mnogo več sredstev. kot je bilo dogovorjeno, saj smo vpisali kar 87 milijonov dinarjev posojila. S tem pa je bila izgradnja nove ceste skozi Loko-vieo zagotovljena. Takoj smo v občini pričeli s pripravami /a
gradnji), katere investitorje bila samoupravna interesna komunalna skupnost. Vloženega je bilo mnogo dela. naporov in razumevanja posameznikov, delovnih organizacij in drugih institucij. da smo kljub enoletni zamudi prišli do kraja izgradnje prvega dela Šaleške magistrate.
V soboto smo odprli traso do Gorenja, dolgo slabih šest kilometrov. Vozišče nove ceste je široko 7.4 metra, samo cestišče z bankinami pa 10 metrov.
. S Šaleško magistralo smo v naši občini zelo veliko pridobili. Dolino smo zbližali s Šmartnim ob Paki. z občino Mozirje in nenazadnje tako tudi močno skrajšali pot proti Ljubljani.
Pri gradnji nove ceste so se tako izvajalci del kot investitor srečevali s številnimi težavami. Cesta poteka po mnogo težjem terenu, kot je bilo predvideno, zato se je njena predračunska investicijska vrednost precej povečala. podaljšal pa seje tudi rok izgradnje.
Pri izgradnji nove ceste so izvajalci izkopali in odvozili 224 269 kubičnih metrov zemlje, zaminirali- so 217 439 kubičnih metrov, v cestno telo je bilo vgrajenih 209 925 kubičnih metrov nasipov, uredili pa so tudi 51307 kubičnih metrov cestnih brežin. Asfaltna prevleka Šaleške magistrale meri 72.275 kvadratnih metrov, uporabili pa so kar 2.089 metrov betonskih robnikov. Ob gradnji so morali regulirali 2.096 metrov potokov, urediti " 606 metrov propustov. za izgradnjo opornih zidov pa so porabili 3 703 kubične metre betona. Porušiti je bilo potrebno iri stanovanjske hiše. mesec dni pa je pomagala pri delih tudi mladinska delovna brigada.
Dolžina Šaleške magistrale znaša 5.9 kilometrov, po stari cesti skozi Penk je bilo treba prevoziti kar 9.5 kilometrov. Po stari cesti je bilo možno potovati s hitrostjo 50 km na uro. po novi pa kar 80 km na uro.
Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi Šaleške magistrale, katere so se udeležili vsi udeleženci slavnostne seje skupščine občine Velenje in predstavniki republiške skupnosti za ceste je govoril podpredsednik medobčinskega sveta SZDL celjske regije Jože Veber. Po pozdravu vseh prisot-
nih je spregovoril o veliki pridobitvi, o veliki zavesti naših občanov, ki so ob vpisu posojila za ceste odločili, da se bo naša dolina bolje odprla navzven. Tako smo v tem obdobju uredili boljšo cestno povezavo proti Celju, z asfaltom smo se povezali proti Polzeli, zgradili smo predor v Šaleku in Šaleško magistralo, katere investicijska vrednost znaša 170 milijonov dinarjev. 70 milijonov dinarjev je bilo zagotovljenih z vpisom posojila, ostala manjkajoča sredstva pa so investitorju zagotovile Jugobanka, Beograjska banka in Ljubljanska banka. Obveznosti za vračilo kreditov pa je prevzelo naše združeno delo.
V nadaljevanju svojega govora pa je Jože Veber dejal:" Ravno v teh dneh usklajujemo planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje. Zavedamo se, da bo to stabilizacijsko obdobje, v katerem ne bomo mogli uresničiti vseh naših želja — zavedamo pa se tudi, da bi stagnacija pomenila velik korak nazaj v razvoju. Nazadovanje pa lahko preprečimo z boljšim in bolj produktivnim delom. Zato morajo biti naše težnje v planih usmerjene predvsem v to smer, tako da bomo sprejeli plane, ki bodo realni, vendar pa bodo zagotavljali nadaljni razvoj naše družbenopolitične skupnosti.
Tudi na področju prometa nas čakajo še nadaljnje naloge, katere morajo dobiti svoje mesto v skupnih načrtih. Mislim, da moramo dati prednost predvsem nadaljevanju rekonstrukcije ceste proti Arji vasi in nadaljevanju izgradnje Šaleške magistrale do Letuša. Le tako bomo upravičili do sedaj vložena sredstva in delo, objekti pa bodo le kot celota služili namenu."
Ob koncu govora pa se je Jože Veber zahvalil vsem tistim, ki so s svojim delom, trudom in razumevanjem pomagali realizirati ta objekt.
Priložnostni program je popestrila rudarska godba na pihala ter Šaleška folklorna skupina. Cesto sta nato predala namenu predsednik pobratene občine Pucarjevo Mustafa Poljarevič ter predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun. Prvi so se nato po Šaleški magistrati zapeljali kolesarji, nato pa vsi ostali udeleženci svečanosti. Vendar pa so jih v Lokovici ustavili Lokoviški fantje, ki so v sodelovanju s folklorno skupino iz
Šmartnega ob Paki pripravili šrango. Sprevod so spustili naprej šele, ko jim je boter neveste (Šaleš ke magistrale) odštel, sicer precej nižjo vsoto denarja, kot so prvotno zahtevali. S tem pa je bila cesta tudi predana svojemu name-
Izgovora Franja Koruna, predsednika SO Velenje
Velenje - odprta občina za višjo produktivnost, za nove proizvodne usmeritve
Ker je naš letošnji praznik na prelomu obdobja, ko moramo oceniti, kaj smo v obdobju, ki se nam odmika, uspeli narediti v spreminjanju gospodarskih in družbenih razmer in kakšno osnovo smo ustvarili za naslednje srednjeročno obdobje, moramo poudariti nekaj osnovnih misli, ki so in morajo ostati naše vodilo.
Vodilo je bilo: angažirati čimveč ustvarjalnih sil samoupravnih organizacij in skupnosti.	•
Kadarkoli ocenjujemo preteklo obdobje, smo na vsakem koraku priča izrednim gospodarskim. socialnim in kulturnim uspehom v razvoju Šaleške doline. Ne gre le za spreminjanje zunanje podobe Velenja in njegovih zaselkov. Gre za nagel gospodarski razvoj, ki delovnim ljudem ni bil poklonjen. temveč je bil dosežen s trdim delom rudarjev, kovinarjev, gradbincev. kmetov in drugih.
Teh dosežkov ne morejo zmanjšati trenutne gospodarske težave, ki so povezane z našo skupno odločitvijo, da je v bodoče mogoče živeti in se družbeno razvijati le odvisno od obsega ustvarjenega dohodka. Priložnost in moja dolžnost je. da navedem nekaj osnovnih dokazov, ki izpričujejo, kako smo zavestne odločitve delavcev uresničevali v zadnjem obdobju.
V dobršni meri smo uravnovesili gospodarsko rast in ji postavili nove temelje. Gospodarski razvoj seje v tem obdobju že začel opirati na. nove. intenzivnejše programe. Umiri-
la se je rast zaposlovanja, spreminja se struktura zaposlenih. Stekli so programi modernejšega — mehaniziranega od-kopavanja premoga, program tehnologije embaliranja. vključevanje v program tehnologije za industrijsko predelavo hrane. industrijska proizvodnja stanovanjskih elementov, program pospešenega razvoja kmetijstva, kompletiranje programa vse za dom in gospodinjstvo. predelava plastičnih mas.
Z vlaganji širše družbene skupnosti, so bile zgrajene nove kapacitete za proizvodnjo energije. Povečanje bil izvoz.
V veliki meri smo se osvobodili odvisnosti od uvoza, preizkušajo se programi profesionalne elektronike in robotike, program najmodernejšega hidravličnega podporja. program revitalizacije sekundarnih surovin.
Vse te dosežke pa so obogatili naši delovni ljudje še s sredstvi dveh samoprispevkov in tisoči prostovoljnih delovnih ur.
Dosežki pri uresničevanju teh programov so omogočili, da smo v tem obdobju zgradili 6 otroških vrtcev, zgradili in adaptirali 4 osnovne šole — pred zdajci je peta osnovna šola. pospešili smo trend oblikovanja celodnevne osnovne šole in usmerjenega izobraževanja. zlasti za potrebe našega združenega dela.
Družbeni standard pa smo obogatili tudi s preko dva tisoč novih stanovanj, 40 km asfaltiranih cest in ulic. štirimi trgovinami. s telefonskim omrežjem, ki vodi skoraj do vsake krajev-
ne skupnosti, napeljavo vodovoda do skoraj slehernega gospodinjstva in še bi lahko naštevali.
Teh rezultatov ne more zanikati nihče, hkrati pa potrjujejo, daje bila pravilna odločitev, da so se povsod, kjer je to bilo možno, temeljne organizacije združenega dela osamosvajale z novimi programi in se oblikovale v nove delovne organizacije. pa naj si bo to v Gorenju, rudarsko elektroenergetskem kombinatu. Vegradu. rudarskem šolskem centru in tako naprej. Povsod, kjer so bili dani pogoji in izkazana zadostna pripravljenost delavcev, so oblikovane temeljne organizacije združenega dela. Gospodarstvo v občini je vedno bolj povezano navzven, mnogi proizvodni programi se prenašajo in širijo na druga področja v Sloveniji in Jugoslaviji.
V veliki meri pa nam je uspelo izenačiti življenjske pogoje delovnih ljudi in občanov v vaških krajevnih skupnostih s krajevnimi skupnostmi v mestu. Nadaljnji korak bo storjen z uresničevnjem tretjega samoprispevka.
Ob vsem tem pa se je bistveno spremenila tudi politična in samoupravna podoba naše občine. Prehajamo v obdobje, ko je samoupravljanje do take stopnje preraslo v družbeni socialistični odnos in ko je občina že tako stopila na lastna tla. da ni več mogoče le izven nje govoriti o njenih nalogah in razvoju, temveč je treba v razvoju družbe vse bolj upoštevati njeno »zrelost«-.
Jasneje kot kdajkoli poprej stopa v ospredje potreba, da razvijamo krajevno skupnost skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela v njihovi medsebojni prepletenosti kot osnovo samoupravne občine in s tem omogočimo, da se politika in razvojne odločitve oblikujejo in uresničujejo kot odraz razvitih samoupravnih odnosov prav v krajevni skupnosti. Temeljna organizacija združenega dela in Krajevna skupnost sta tisti obliki samoupravnega povezovanja delovnih ljudi in občanov, kjer morajo sloneti temelji političnega sistema in socialističnega samoupravljanja in tudi občine. Njihova samoupravna družbenoekonomska preobrazba je zato naša stalna naloga.
Prav napori za učinkovito gospodarjenje in hitrejši razvoj narekujejo, da se v naši občinski skupnosti borimo za polno odprtost družbenopolitične skupnosti. Gre predvsem za to. da bo občina odprta za višjo produktivnost dela. za nove proizvodne usmeritve, za znanstvene dosežke, za združevanje dela in sredstev, za boljšo preskrbo, torej za vse. kar preprečuje lokalizem. zaprtost in ozkost. Lastne ocene nam kažejo, da smo v tej smeri dosegli pozitivne premike.
Spoznali smo. da družbeno, pa tudi ekonomsko ni najvažnejše imeti »svojo« tovarno, važnejše je zagotavljali rentabilno in učinkovito proizvodnjo in čimvečji dohodek ter na osnovi tega krepiti položaj delovnega človeka.
Naša razmišljanja za nadaljnje petletno obdobje morajo izhajati iz realnega, konstruktivnega pristopa k spoznavanju problemov v tem. kakšna je in bo borba za preseganje razmer, virov inflacije, naših križnih žarišč, v iskanju izvorov nestabilnega gospodarstva, v hitrih in uspešnih pristopih k sanacijskim prdferamom. pa tudi v dilemi, pred katero se trenutno nahajamo, kakšna naj bo stopnja družbenega proizvoda, ki vendarle še vedno koleba med štiri. pet. oz. šest procentno rastjo. Podrobneje moramo spoznati prioriteto naložb in selektivnost naložb, ki ne smejo presegati 25 % družbenega proizvoda. Hkrati moramo vztrajati, da bomo uspeli realizirati znane in vitalne programe naših organizacij združenega dela v večji meri z združevanjem dela in sredstev ter lastnim dohodkom in tistim deležem finančnih kreditov naših bank. ki zagotavlja širšo družbeno rentabilnost.
Tisto, kar smo zlasti dolžni storiti je. da bodo dobri gospodarji v stabilnih pogojih za dobro delo nagrajeni in obratno. da bodo slabi gospodarji slabo delo in nedelo občutili na lastni koži.
Uravnovešenost gospodarskega razvoja mora postati stvar vsakega delovnega človeka in občana in zahteva večjo angažiranost pri delu od vsakega delavca, ki mora biti preko sistema delitve po delu k temu tudi stimuliran.
Tovarišice in tovariši! Ni dileme v tem. kdo naj odloča.
stvar je v tem. koliko kdo mora narediti, kolikšen del odgovornosti nosi v delovnem procesu, kako subjektivne sile reagirajo na negativne pojave in kakšne odločitve sprejemamo.
Utrjevati moramo vpliv delavskega razreda in prav gotovo ne bomo uspeli, če ne bomo v celoti angažirali delavcev za našo stabilizacijo.
Vprašanje odgovornega odnosa do družbene lastnine ni v oblik&vanju idealnih Samoupravnih aktov, ampak v izpeljavi samoupravnih principov, medsebojnih dohodkovnih odnosov. vrednotenju dela in usklajenosti razvojnih programov. v povezovanju združenega dela.
Zavedati se moramo, da policentrični razvoj sam po sebi prispeva k stabilizaciji in da ni sprejemljivo, da bi z zapiranjem v ozke okvire vsako delo in proizvodnjo v občini prikazovali kot družbeno sprejemljivo in ekonomsko upravičeno.
V dokaz temu lahko povemo, da pravkar sklenjeni dogovori in sporazumi med sosednjimi in pobratenimi občinami ter njihovimi gospodarskimi organizacijami narekujejo vizijo učinkovitega in skladnega razvoja celotnega gospodarstva.
Le s širino temeljitega medsebojnega povezovanja in dogovarjanja. spoznavanja na kulturnih. športnih in drugih področjih. ki na pogled obremenjujejo. šele lahko dosežemo celovitost povezovanja, dogovarjanja. ustvarjanja in uresničevanja skupnih ciljev.
Ob prazniku
Franjo Korun in Daniel Rine sta vzidala temeljni kamen
Prihodnje leto nov PTT center
Ob občinskem prazniku smo v Velenju 11. oktobra postavili te-( meljni kamen za nov prepotre-ben PTT center. Slovesnosti so se udeležili pomembni družbenopolitični delavci občine Velenje in predstavniki organizacij združenega dela, s kulturnim programom pa so jo obogatili učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje.
PTT center, katerega investitorja sta delovna organizacija za PTT promet Celje in tozd za PTT promet Velenje, bo gotovo zagotovila hitrejše in boljše opravljanje ptt storitev v občini. Priprave na izgradnjo so potekale že več let tako, da so projekti izoblikovani na osnovi dejanskih potreb in možnosti gospodarstva. Nov objekt bo celovito in perspektivno reševal potrebe naše občine po prenosu informacij v občini ter pri njeni povezavi z regijo, celotnim jugoslovanskim prostorom in svetom.
,,Te informacijske povezave so nujen pogoj sodobnega gospodarskega in družbenega razvoja", je v svečanem govoru med drugim dejal Daniel Rine, direktor delovne organizacije za PTT promet Celje ter nadaljeval,: Hiter gospodarski razvoj v občini Velenje še toliko bolj zahteva sodobne komunikacije, saj te poleg osnovne naloge — to je prenosa informacij, spodbujajo razvoj elektronske industrije, kar je pomembno za celotno Slovenijo, še posebno pa za občino Velenje, ker tu deluje Gorenje s svojimi razvojnimi programi na področju elektronike."
Gradnjo novega ptt centra so omogočili občani občine Velenje
s sredstvi iz samoprispevka v višini 70 milijonov dinarjev, združeno delo občine Velenje s 30 milijoni dinarjev, skupščine občin celjske regije, ki so namenile sredstva zavarovalne skupnosti Triglav v višini 15 milijonov dinarjev, območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet, ki je zaenkrat prispevala 5 milijonov dinarjev, njen delež pa se bo kasneje bistveno povečal, temeljna banka Velenje in splošna banka Celje, ki dajeta kredit v višini 50 milijonov, tozdi za ptt promet v PTT podjetju Celje, ki so iz svoje skromne akumulacije namenili skupno z najetimi krediti preko 150 milijonov dinarjev.
Objekt bodo gradili v dveh fazah. Ze konec prihodnjega leta bodo zgrajeni pošta in prostori za novo telefonsko centralo, do konca leta 1983 pa bo kupljena in montirana sodobna centrala, na katero bo možno vključiti vsaj 6000 novih telefonskih naročnikov, urejene medkrajevne kabelske in radijske povezave, začeta pa bo tudi gradnja radio relejne postaje, ki bo omogočila 960 medkrajevnih in mednarodnih zvez.
Temeljni kamen za nov objekt, v katerega so vstavili tudi listino o izgradnji, sta ob koncu slovesnosti zazidala predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun in direktor DO za ptt promet Celje Daniel Rine. B. Z.
Nagrade in priznanja
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v dneh občinskega slavja v prostorih velenjske knjižnice, je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun podelil letošnja priznanja in nagrade občine Velenje.
Kajuhovo nagrado za 1980 je prejel Leon Cižmek za prizadevno in ustvarjalno delo na področju igralske umetnosti. Leon Cižmek je čan velenjskega amaterskega gledališča že od leta 1963. že več kot 25 let pa deluje na Kulturnem področju.
Poleg tega je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun podelil tudi tri srebrne grbe občine, in sicer Jaku Grčarju. rudarskemu upokojencu, ki spada med tiste delavce, ki so v Jugoslaviji začeli v praksi	uveljavljati geslo tovarne delavcem.
Za gospodarske in znanstvene dosežke na rudniku lignita Velenje je dobil srebrni grb tudi profesor dr. Rudolf Ahčan iz Ljubljane. ki je bil član kolektiva rudnika lignita Velenje v letih 1946 in 1947 in od leta 1952 do leta 1958. Njegova glavna zasluga je uvedba velenjske odkupne metode. s čimer je bil narejen revolucionarni korak pri odkopavanju lignita. Srebrni grb pa je prejel tudi kolektiv Rudarskega šolskega ccntra Velenje za izredne dosežke pri povezovanju in dopolnjevanju proizvodnega dela in vzgojno izobraževalnih zahtev reformirane šole ter za gospodarske dosežke.
Skupščina občine Velenje pa se je odločila da uvede še »nagrado 8. oktober« za izredne uspehe in
dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini. Nagrado 8.
oktober so letos podelili prvič, prejela pa sta jo Nestl Žgank in Ivan Atelšek.
Na priložnostni slovesnosti v prostorih knjižnice je predsednik skupščine občine Franjo Korun podelil nagrade in priznanja občine Velenje za leto 1980
Pokrili potrebe po organiziranem varstvu otrok
Nov vrtec v stanovanjskem bloku v Šoštanju
V počastitev krajevnega praznika Šoštanja in v počastitev tedna otroka so pretekli petek v Šoštanju predali svojemu namenu tri nove oddelke vzgojno varstvenega zavoda, v stanovanjskem bloku na Kajuhovi cesti. Kulturni program za to priložnost so pripravili malčki iz vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj a za ta kraj nad vse pomembni pridobitvi pa je spregovorila predsednica izvršilnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva Velenje, Elfri-da Ambrožič. Z novimi tremi oddelki vrtca, od katerih je eden jasličen, so v Šoštanju razrešili potrebo po organiziranem varstvu predšolskih otrok, prav tako pa so odpravili tudi največje potrebe po varstvu dojenčkov. Investitorja objekta sta bila skupnost otroškega varstva Velenje in krajevna skupnost Šoštanj.
Elfrida Ambrožič je v svojem govoru orisala razvoj otroškega varstva v naši občini, pri čemer je poudarila velike uspehe na tem področju ter opozorila, da kljub velikim uspehom, še vedno s trenutnim stanjem ne moremo biti zadovolji, saj so potrebe po organiziranem varstvu, še posebej v Velenju, zelo pereče. Prav zaradi tega bo potreono
temu vprašanju tudi v bodoče posvečati veliko pozornosti. Omenila je veliko pripravljenost naših delovnih ljudi, ki so iz lastnih sredstev, sredstev samoprispevka veliko prispevali tudi za otroške vrtce. Planirajo, da bomo imeli v naši občini v vrtcih ob koncu tretjega samoprispevka že 2010 otrok in s tem dosegli 39 odstotno zajetje otrok v organizirano varstvo. V nadaljevanju pa je Elfrida Ambrožič spregovorila še o pomenu organizirane vzgoje za naše otroke.Kljub temu, da smo v času stabilizacije, je poudarila Elfrida Ambrožič," pa otroka ne moremo gledati skozi denar in številke.
Vrata novega vrtca je odklenila ena izmed varovank šoštanjskega vzgojno varstvenega zavoda, ravnateljica Ivanka Rabič se je zahvalila v imenu otrok skupnosti otroškega varstva Velenje in krajevni skupnosti Šoštanj za lep objekt, nato pa povabila vse prisotne, da si ogledajo nov sodoben objekt.
Trije oddelki šoštanjskega vrtca so" resnično sodobno opremljeni in otroci, ki bodo prebivali v njih, bodo ob strokovnem vodstvu vzgojiteljic imeli vse možnosti za dober razvoj.	Mira Zakošek
Pred novim vrtcem v Šoštanju se je zbralo precej občanov, ki so že nestrpno pričakovali nove prostore za varstvo otrok
Roman, zammnrasti
Številka 40 (552) - 17. oktobra 1980
»Povej kaj boljšega, če znaš!«je nevoljno odvrnil Stranimir in sedel. Jezila gaje negotovost in neodločnost starejšin. On bi udaril, pa naj bi bilo tako ali tako.
»Bratje!« je dejal Svemisel in pokazal na svetišče pastirskega boga. »Spominjate se. kakoje pred mnogimi leti Veles rešil Zalesjetpozoja! Tudi tedaj ga ni takoj rešil. Mnogo je moralo pretrpeti. . . Obrnimo se do njega! Poroniajmo k njegovemu svetemu hramu in ga zaprosimo pomoči! To je moj nasvet!«
Starejšina Stranimir je ozlovoljen zmajal z glavo iri ponovil: »Če si sami ne poizkusimo pomagati, nam tudi Veles ne priskoči na pomoč!«
Drugi pa so živahno pritrjevali. Svemislov predlog se jim je zdel najlaže izvedljiv in zahteval je najmanj odgovornosti. In te so se bali. . . bali žrtev, ki bi jih zahteval boj s pozojem. . .
Župan se je vzdihovaje preložil na desno stran, se oprl na oslabelo, skujšamodesno rokoinizpregovoril: »Možje! Odkar ie prišla nad nas ta nesreča, nisem nehal klicati in prositi Velesa in drugih dobrih bogov zaščite in pomoči. Moje prošnje niso hoteli uslišati. . . morda začuje Veles prošnjo zbranega naroda z mi-lostnejšimi ušesi. Zato vam svetujem, da poromate k Velesu na njegov hrib. k njegovemu svetemu hramu. Če noče pomagati, pa izvršite Branislavovo misel!«
Starejšine so prikimali: nasvet je obveljal.
Zunaj seje bila storila noč. Mesečinaje preplula grmovje in drevje, posrebrila drobni pesek na obrežju in vlekla v dolgi trepetajoči črti svoje žarke po zmračenem jezeru, da je bilo videti, kakor bi se pretakala po njem široka reka živega srebra, migetajočega v neštevilnih bleskih in odsevih.
Pod gradiščem so goreli ognji. Krog njih so ležali Zaleščani in potrpežljivo čakali ukaza ali nasveta starejšin. sklenjenega na posvetovanju. Glasne govorice ni bilo čuti nikjer; poltiho seje pletel pogovor med posameznimi gručami in kot nerazumljiv šum prihajal na uho.
Po jezeru seje vozil pozoj. Kadar je zašel v izdajajoči blesk mesečne reke. se je njegovo telo zasvetilo s pošastnim bleste-njem. Oglašal seje pogosteje in oblastneje nego podnevi. Njegovo zateglo rjovenje, ki je zadonelo časih z zamolklim poudarkom. časih pa z globokim bučanjem udarjalo na ušesa, ni več zbujalo tolikanj strahu kakor v prvih dneh. Ljudje so se bili že privadili. Vkljub temu so se vendar vsakokrat zdrznili, kadar je zarenčal čisto blizu obrežja izpod vode. Nekateri plašnejši. zlasti ženske z otroki, so se umaknili za gradišče, drugi pa so opazovali s prikrito in neprikrito grozo. Parkrat seje bil pognal prav do pristanišča, kjer so bili privezani samevajoči zaleščanski brodovi. butil vanje in splaval nazaj. Potem seje približal iznova: bilo je. kakor bi iskal nadaljnjih žrtev. Glasna govorica, znak živih bitij, gaje vznemirjala in togotila.
Med ognji seje nenadoma pojavila visoka postava in hitela proti gradišču. Nihče se ni brigal zanjo, zato je brez ovir prišla do vhoda, kjer je zadela ob nerodnega Nosana. ki je kolovratil naokrog iskal poslušalcev in novic. Jezno je zagodrnjal in se umaknil. V rdečkastem svitu motno plapolajočih plamenov, ki so se zvijali navzgor, kakor bi hrepeneli k samim svetlim zvezdam. prikovanim na brezdanjem nočnemu nebu. je spoznal prihajalca.
»Kaj pa ti iščeš"tod?« je zavpil z visokim, neprijetno vreščečim glasom.
»Ne iščem tebe!« seje odzval polglasni odgovor.
»Ti nimaš pravice priti v naše gradišče. Stojan Samostal!«se je zadri trdovratni čvekač in se široko razkoračen postavil pre-denj.
Ljudje so postajali pozorni, vstajali od ognjev in prihajali bliže. Oglašali so se začudeni vzkliki, ki so privabili vedno več radovednežev. Obkrožili soju in poslušali. Nosan seje začutil neizmerno važno osebo in zdel seje samem u sebi varuhgradišča: zatoje pa vpil še glasneje: »Nezadružan nima vstopa v gradišče! Kako se drzneš priti sem? Ti — Stojan Samostal?«
Stojanu je šinila kri v glavo, obenem mu je pošla potrpežljivost. Zgrabil je neprijetnega kričača, ga dvignil predse, se obrnil, zmahnil svoj cepetajoči tovor proti tlom in ga sunil med zijajoče ljudi. Ogorčeno kričanje seje oglasilo, nezadružan paje z brzimi nogami zbežal skozi glavni vhod, ki je ves teman in nerazsvetljen vodil v notranje prostore gradišča. Nekateri so imeli dovolj dovtipnosti, da so se zasmejali. drugi pa so z Nosanom v sredi razsrjeni planili za drznim vsiljencem.
Starejšinski posvet je bil ba.š končan in velmožje so se že
gttttav širli

Nekoč Je bilo Jezero...
(Dolinska Mka)
razhajali, ko seje med njimi kakor blisk z jasnega neba pojavil izobčeni Stojan Samostal. Onemeli so od samega začudenja in zavzetja. Zupan seje visoko vzpel na svojem ležišču, težko dihal in z žareči m i očmi motril prišleca. Pred njim seje Stojan ustavil. Vsi so onemeli.
»Kako si prišel ti semkaj, nesrečnež?« gaje vprašal Dobrogoj po dolgem premolku. »Ni tebi med nami mesta! Odidi!«
Hud kašelj gaje posilil in brez moči seje zgrudil. Možje okolo nezadružana so stopili bliže in preteče mrmrali.
Stojan je dvignil roko. naznanjajoč, da hoče govoriti. Dalije bil govor pred starejšinami nekaj povsem neobičajnega, je vendar v trenutku nastal najtišji molk. Vse oči so se vprle v neustrašnega motilca posvečenih zakonov.
Nezadružan seje ponosno vzravnal in se brez najmanjšega strahu okrenil k neprijaznim in negotovim obrazom obkolju-jočih ga Zaleščanov. ki so ga bili pripravljeni poslušati — to je vedel — iz gole radovednosti. Njegove ustnice so se za spoznanje raztegnile in se trdno poveznile čez zobe. kakor da hočejo skriti malo zaničljivi in obenem pomilovalni nasmeh. Potem je iz-pregovoril. Jasno in razločno so prihajale besede iz ust zale-ščanskega nezadružana.
»Možje iz Zalesja. župan in starejšine! Ni prav. da sem tukaj pred vami jaz. nezadružan. Pred leti ste me zavrgli in izobčili iz zadruge, ker nisem hotel osvetiti krvi brata Volkuna na svojem najboljšem prijatelju. Zavrgli ste me. in jaz sem odšel brez besede, bre/. prošnje. Tudi danes vas ne prihajam prosit, da me spet sprejmete v zadruge. Ne prosim, ker je pravica na moji strani. Danes prihajam v drugi stvari. Prihajam vas reševat. . .«
Prekinil jeza hip in pogledal osuple in nevernozročeobraze okolo sebe.
»Prihajam vas reševat!« je ponovil. »Reševat jezerske pošasti. pozoja. ki vznemirja spanje vaših noči. zbuja grozo v vaših srcih. Ne plamte zaman ognji na tržišču! Trepečete pred pošastjo. ki preti opustošiti našo — tudi meni izgnancu nad vse ljubo domačijo! Ubiti hočem pozoja. uničiti ga. rešiti vas!«
Nevera seje prevrgla v zavzetje. za'družani so se butali in spogledovali. Nihče ni zinil besede, ali z nestrpnostjo so čakali vsi. kaj odgovore starejšine. kaj poreče župan.
Starejšina Stranimir se je oglasil prvi: »Poznali smo te nekoč. Stojane! Vemo. da si bil svoje dni eden najvrlejših zaleščanskih junakov. Na našo veliko žalost pa je vsa tvoja junaštva zabrisal velik, teman madež: še zdaj temni na tvojem čelu. Zato ti ne moremo in ne smemo na slepo verjeti niti sprejeti, kar nam ponujaš. Razloži nam svojo misel in povej pred vsem. kako nameravaš rešiti Zalesje!«
»Povej, povej!« je zahrumelo v izbi.
Stojan je nanovo vzdignil roko. Nastal je molk.
»Vprašal si me po misli in po načinu rešitve. Stranimire. nisi me pa vprašal po njeni ceni. Preden vam povem in obrazložim, kako hočem uničiti jezerskega pozorja in s tem od vas in vaših otrok odvrniti veliko nesrečo, vam moram povedati nekaj drugega. Dete moje. ljubim ga bolj. nego ljubite vi svojo deco. ker je v samoti moja edina uteha, mi hujša, bledi. Hrepeni po družbi, po ljudeh. . . Zato sem prišel. . . Slovesne zakletve zahtevam od vas. da se morem in smem vrniti v očetno gradišče Na skalah z ženo in otrokom, da bom deležen povsem istih pravic kakor nekoč, če se mi rešitev posreči in ostanem živ. Če bi pa pri tem
zahtevala Morana mene kot žrtev, velja vaša obljuba za ženo in mojega sinka, če bi se tudi rešitev zaradi moje smrti ponesrečila. Ze zdaj povem, daje zadnje dokaj dvomljivo. Nadalje zahtevam od celokupnega Zalesja potrebne pomoči, vseh pripomočkov, dovolj pomagačev. od teh pa tudi brezpogojno pokorščino pri delu. Končno zahtevam najvažnejše: da morem pogubiti pozoja, mi morajo biti dovoljeni vsi načini rešitve, ki se mi zde dobri.«
Dobrogoj seje vkljub slabosti sunkoma dvignil z ležišča in vprl oči. plamteče v kalnem blesku vročice, v zavrženega in izgnanega nečaka, kije mirno in ponosno vračal pogled.
»Zakolni se. da ne doleti nobenega jezerčana smrt pri reševanju!«
»Zaklinjam se. toda s pogojem, da se mi bodo v vsem pokorili!«
Stari župan zaleščenski, na čiger čelo je že padala senca Moraninih peruti, seje zagledal vanj in ga motril, kakor bi mu hotel pogledati v dno duše.
»Brez žrtev!« je zašepetal. in lahen polet zadovoljnosti mu je razsvetil obličje; potem je povesil trudne trepalnice in omahnil na posteljo, pregrnjeno s kožuhovino.
Stojan se je obrnil k starejšinam in ljudstvu in nadaljeval: »Vse to zahtvam! Pri najhujši jezi bogov mi morate obljubiti, da žpolnite mojo prvo. mojo srčno zahtevo, če izvršim jaz svojo obljubo!«
Začuli so se poedini klici iz. množice, prerivajoče se po hramu. Šepetala je in polglasno govorila.
Nekdo je zapil: »Starejšine naj govorijo!«
Starejšina iz Podgore. srebrnolasi Branislav. seje približal nezadružanu: »Čuli smo tvoje besede. Stojane! Verujemo ti. da ne lažeš. verujemo, da nimaš namena zvoditi nas! Verujemo, da govoriš v tej hudi uri čisto resnico. Tvoje besede hočemo pretresti in presejati. Počakaj zunaj uspeha posvetovanja! Tudi vi drugi pojdite pod gradišče!«
Izba seje brzo izpraznila. Zaleščani so se curkoma usuli na široko tržišče ob pristanišču, kjer so dogorevali ognji. Živahno so se pogovarjali in prerešetavali zanimivi in nenavadni dogodek ter ogledovali Stojana. ki je čakal ob vhodu prihoda in sklepa starejšin.
Posvetovanje je bilo čisto kratko. Z nenavadno resnimi, ali obenem zadovoljnimi obrazi so prišli poglavarji zadrug na obzidje. V županovem imenuje govoril Svemisel in sporočal:
»Stojan Samostal! Zbor starejšin je sklenil, da izpolni vse zahteve, ki sijih izrekel. Še več ti daje: ujec tvoj. župan Dobrogoj. je pripravljen vse pozabit in te priporočiti za svojega naslednika, ako rešiš Zalesje jezerskega pozoja. Toda nad vse huda kazen te zadene, še hujše zaničevanje pride nate. če hočeš le varati nas in ljudstvo!«	4
Stojan se je vzravnal in ponosno stresel glavo: »Kako vas nameravam slepiti, boste kmalu videli na svoje oči. Bržkone ste že sami pretresevali možnosti rešitve, a dvomim, da ste prišli do pravega zaključka. Samo ena možnost je in to uporabim jaz: dz vas morem rešiti jezerske pošasti, moram izpustiti našejezero. V njegovih globinah ima pozoj svoja podvodna skrivališča. Dočim ni na kopnem nevaren, mu daje jezero nepremagljivo moč. Če n: v globoki vodi ga moremo iz daljave uničiti brez posebnih težav Namesto jezera vam podarim široko dolino, ki vstane iz vode. Vaše delo jo kmalu izpremeni v rodovitno ravan . . .« izpremeni v rodovitno ravan...«
Ljudstvo je stalo kakorokamenelo. S hladnokrvnim mirom je opazoval Stojan učinek svojih besed. Vedel je. da ljubijo Zaleščani svoje jezero nad vse. vedel je. da boj ne bo lahek. Ali bil je pripravljen.
Visok glas je zavreščal: »Našejezero bi rad izpustil? Kaj misliš, daje kaka mlaka v Samostalovini?«
Grohotanje seje odzvalo tem zasmehljivim besedam; že sama misel se je vsem hipoma zazdela neizmerno smešna in otročja.
»Jezero hoče izpustiti? Tisto mlako! Ha. ha!«
Stojan je zaklical starejšinam na obzidju: »Z vami govorim, starejšine! Kar sem rekel, storim. Otmem vas pozoja. toda jezero mora — tudi meni na veliko žalost — odteči! Kako ga izpustim, je moja stvar in ne vaša! Vaša stvar je le. da mi boste po svoji obljubi brez pridržka pomagali!«
»Ej. Stojan. kako bi ga pač mogel izpustiti?« je podvomil starejšina Svemisel.
(Se nadaljuje)
■■HMhI


■MHIN1
g


:
■111
Dr.
Illlllllilll
V." V "J.I, :
1	rs f vi .


Stavbena zgodovina gradu je v temeljnih obrisih znana. Prvotni grad je imel obliko ire-gularnega kastela z manjših stolpičem v severozahodnem vogalu in verjetno že kmalu nato — če ne celo istočasno — pozidanim ozkim palasom ob južnem delu zasnove. Grad so v tej obliki pozidali sredi 13. stol., naslednja obdobja pa označuje sukcesivna pozidava razpoložljivih površin znotraj obzidanega prostora. Pomembnejši poseg iz tega časa pomeni pozidava močnega okroglega obmrambnega stolpa na jugozahodnem vogalu zasnove, ki ga datiramo v poznogotsko dobo. Šele na začetku 16. stol. so novi posegi občutneje spremenili dano stavbno tkivo. Na vzhodni strani so h kastelu z zunanje strani prislonili nov trakt, s katerim so zaobjeli tudi severni del prvotne zasnove; pri tem so podrli del severnega kastelnega obzidja v notranjost gradu. V času zrele renesanse, ki ga okvirno opredeljuje letnica 1558 na vhodnem portalu, je grad v temeljnih potezah dobil današnjo podobo. V grajskem jedru so obokali kletna prostora v zahodnem traktu, dvorišče so opremili z arkadami, poznogotsko zunanje obzidje pa opremili z dvema
■lil
stolpičema in mogočnim ron-delom. Poznejše prezidave so se večidel omejile na prilagajanje arhitekturnih posamično-sti, predvsem oken in vrat, vsakokratnemu okusu. ŽAMBERK PRI ZAVO-DNJEM (SCHONBURG, SCHAUBERG), GRAD
Sledovi na vzpetini, kota 677, pri naselju Zavodnje pri Šoštanju.
Grad se omenja pozno. 1322 je ob dolgotrajnem sporu za dediščino izumrlih Vovbrških prišlo tudi do razprtij med Celjskimi in VVulfingom iz Gušta-nja za grad Zamberk. 1331 je avstrijski vojvoda Oton spor poravnal — utrdba se tega leta omenja kot haus Schoenwurch in hous Schonenburg. Grad je tedaj prešel v roke Celjanov. 1437 sta Jošt in Hans Forhte-neška dobila med drugim desetino pri Schonwurkg kot celjski zajem. 1608 so poročali ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu, da so južno od cerkve sv. Petra videti temelji gradu grofov Žamberških.
Ostanki nekdanjega gradu so še razločno vidni, čeprav je njegovo zidovje docela zakrito z rušo. Grad je bil pozidan sredi kope (s strani je tu in tam še videti ostanke zidovja), obda-


■■■IMI
■■■ilP
jal pa ga je obroč treh obram-nih jarkov z okopi — na okopih se pod rušo skrivajo ostanki obzidij. Zasnova kaže na utrdbo, ki je bistveno starejša od prve arhivalne omembe Žamberka.
LEMBF.RG pri Dobrni (Lemberg), grad
Ohranjen grad na skalnem pomolu nad istoimenskim naseljem pri Dobrni. Stanovanja, delno opuščen.
V listini iz 1213. s katero je avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VI. v Mariboru potrdil volila za kartuzijanski samostan v Žičah. nastopata kol priči Ulšalk Ranšperški in njegov brat Eberhar Lember-ški — Vlscalcus de Rauen-berch el frater eius Eberhar-dus de Leuburch. To je prva omemba lemberških vitezov, krških ministrialov, ki obenem priča o trdni povezanosti lemberške in ranšperške gospoščine. Med leti 1248 in 1264 nastopa Nikolaj de Lenenberch, ki ga Pirchegger označuje kot vnetega pristaša »izvoljenega« salzburškega nadškofa Filipa in »Lanzelo-ta« pri omizju minnensanger-ja Ulrika Liechtensteinskega.
1279 se je Hartnid iz
(Jutensteina, deželni sodnik v Savinjski dolini, odpovedal Lembergu v korist Friderika Ptujskega in njegovih sinov. Ko so Ptujski izumrli, so jim kot krški fevdniki 1438 sledili grofje Schaumberški. pristaši deželnega kneza in zato sovražniki Celjanov, ki so Lemberg 1452 (1439) kot cesarsko postojanko razdejali. Kronika grofov Celjskih o tem poroča: »In zbral je tisti čas grof Friderik Celjski tu v
Celju v svoji gospoščini vojsko in odrinil proti gradu Ranšperk imenovanemu, ki leži miljo od Celja, in zavzel ga je. zraven pa tudi grad imenovan Lemberg. ki ga je tudi zavzel in velel oba do temeljev razvaliti. zato. ker sta bila po njegovem Celju preblizu.« Janisch dogodek takole opisuje: »Ob času, ko je grof Ulrik Schaumberški. svetovalec cesarja Friderika IV. posedoval to utrdbo, seje
BIMHMi
zgodilo, da je grof Ulrik Celjski, ki je bil na čelu ogrske stranke, zahteval od cesarja Friderika, ko se je ta vračal s svojega pohoda v Rimu. da mu izročijo njegovega bližjega sorodnika, cesarja Albrehta drugega sina Ladislava Posthumasa, dediča ogrske in češke krone ter nadvojvodine Avstrije.
(se nadaljuje)

—-
-m

Lemberg na Vischeijevi upodobitvi iz leta 1680
Številka 40 (552) - 17. oktobra 1980
ELEKTRARNE ŠOŠTANJ
PRODAJO
dve rabljeni stanovanjski baraki na licitaciji,
ki bo 22. oktobra 1980 ob 8. uri.
Izklicna cena barake, površine 220 kv. metrov, je 150.000 din in barake, površine 470 kv. metrov, pa 300.000 din.
Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene.
Vse informacije dobite v komerciali TEŠ, telefon: 881-111.
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb
VZGOJIMOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE razpisuje
opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovor nostmi
VODJE
KNJIGOVODSTVA VIZ
s štiriletno mandatno dobo. POGOJI:
—	višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri,
—	štiri leta samostojnega vodenja knjigovodstva.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 20 dni komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb VIZ Velenje, Vodnikova 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v roku 15 * dni po preteku roka za sprejem prijav.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
Kadrovsko-socialni sektor
Na podlagi 22. čl. TZDR (Ur. list SRS, štev. 24/77), določil statuta TOZD Vzdrževanje, TOZD Promet in Delovne skupnosti skupnih služb, določil samoupravnih aktov s področja medsebojnih delovnih razmerij TOZD Inženiring, Promet in DSSS ter sklepov razpisnih komisij in komisij za medsebojna delovna razmerja TOZD Inženiring, Promet in DSSS ter TOZD Vzdrževanje I. RAZPISUJEMO prosta dela oziroma naloge:
1.	IPO — direktorja tozd Vzdrževanje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom, SAS in družbenim dogovorom,
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo,
—	da ima pet let delovnih izkušenj,
—	da je moralno politično neoporečen.
2.	IPO — direktorja tozd Promet
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ,
—	da ima končano visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri,
—	da ima pet let deiovnih izkušenj pri opravljanju opravil in nalog s posebnimi pooblastili,
—	da aktivno obvlada enega od tujih jezikov (angleščino, nemščino)
—	da uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale,
—	da predloži program razvoja tozd Promet.
3.	IPO — vodja Delovne skupnosti skupnih služb
Kandidat mora poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo,
—	da ima 3-letne delovne izkušnje na odgovornih delih,
—	da je družbeno-politično razgledan.
4.	delavca s posebnimi pooblastili — vodja splošno-pravnega sektorja (reelekcija)
Pogoji za zasedbo:
—	da ima kandidat končano visoko izobrazbo pravne smeri in
—	da ima 3-letne delovne izkušnje pri odgovornih delih (ponovitev razpisa)
II. OGLAŠAMO:
prosta dela oziroma naloge:
,1. Planerja projekta v tozd Inženiring — enega izvršitelja Pogoj: — strojni inženir,
—	2 leti delovnih izkušenj, (ponovitev razpisa)
2.	Referenta za gradbeni nadzor v tozd Inženiring
— enega izvršitelja
Pogoj: — gradbeni inženir,
—	2 leti delovnih izkušenj (ponovitev razpisa)
3.	Referenta izvoza v tozd Promet — enega izvršitelja
Pogoj: — da ima kandidat končano višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri,
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj na področju zunanje trgovine,
—	da zna tuji jezik (nemščino, angleščino)
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, razen pri oglasu pod zap. štev. 3, kjer je potreba za določen čas zaradi nadomeščanja delavca za čas odsluženja vojaškega roka. Mandatna doba za individualne poslovodne organe in delavca s posebnimi pooblastili je 4 leta. Osebni dohodek se določa v zvezi z določili samoupravnih aktov o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov v tozd Vzdrževanje, Inženiring, Promet in DSSS. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo v kadrovsko-socialni sektor Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, v roku 15 dni po-objavi. Vloge za razpis naj imajo oznako „RAZPIS — VZD" ali „RAZPIS - PROM" ali „RAZPIS - DSSS" ali „RAZPIS - SPS".
O izbiri bodo kandidati seznanjeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka.	Srečnol
Oh poplavah
Ukrepi za preprečevanje obolenj
Konec preteklega tedna so vso Slovenijo zajele močne padavine, ki so marsikje prizadejale krajanom številne nevšečnosti ter nakopale polne roke dela štabom civilne zaščite in zdravstveni službi. Tudi v Šaleški dolini smo se krajani soočili s poplavami. Vse naravne nesreče pa spremljajo mnoge bolezni. Glede ugotovitve o stanju škode povzročene po poplavi in talni vodi ter podatkih o kvaliteti vode v javnih vodovodih daje služba za higieno in epidemiologijo Celje sporoča naslednje:
V prostorih kol so kleti, shrambe, stanovanja ter skladišča, v katerih je nastopila talna voda oziroma so bili poplavljeni, se morajo po umiku ali izčrpavanju vode najprej mehansko očistiti in izprati s čisto vodo. nato razkužiti z I).5 odstotno klorovico ali 0.3 odstotnim omnisanom. Vsa shranjena živila v vodo prepustnem zavitku, ki jih je zajela voda. moramo t.ikoj izločiti iz uporabe. Živila v neprepustnih zavitkih kot so to pločev inaste konzerve, steklenice, idr. se lahko uporabljajo, vendar jih moramo pred uporabo ustrezno oprati in namočili v 0.3 odstotno klorovico. Presna živila (krompir, solata, sadje in zelenjava), lahko uporabljamo, če jih lemeljito operemo v čisti vodi. ki vsebuje najmanj 0.2 do 0.5 mg/1 prostega klora — to je vsaka vodovodna voda. Prav tako pozorni moramo biti pri poplavah na predmete splošne rabe kot je posoda. Uporabljamo jih lahko le. če smo jih pred tem primerno očistili in razkužili. Podrobnejša navodila o ukrepih v posameznih primerih lahko krajani dobijo pri pristojni službi tozd center socialna medicina in higiena Celje, telefon 22-106 in 27-821 vsak dan od 7.00 do 14.00 ure. Vsa potrebna razkužila (klorove preparate omnisan) lahko krajani kupijo v drogcrijah. lekarnah in pri občinskih komunalnih podjetjih. Le najnujnejša razkužila pa je moč dobiti tudi pri Centru za socialno medicino in higieno Celje. Miklošičeva 5. Na voljo pa je krajanom tudi ekipa za razkuževanje površin centra za socialno medicino in higieno Celje. Pokličete jo lahko na telefonsko številko 27-821 v sak dan od 7. ure zjutraj do 14. ure.

Ali je ta pot res najbolj vama?!
Trgovsko podjetje
»VINO«
Šmartno ob Paki
sporoča vsem interesentom, da bo prodajalo v času trgatve kva liteten
VINSKI MOŠT:
Mošt boste lahko kupili vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. oktobra 1980 do 11. novembra 1980 od 6. do 14. ure v kleti trgovskega podjetja »VINO« v Šmartnem ob Paki.
Koledar
Petek, 17. oktober — Ignac Sobota, 18. oktober — Luka Nedelja, 19. oktober — Etbin Ponedeljek, 20. oktober — Irena Torek, 21. oktober — Uršula Sreda, 22. oktober — Zorislav Četrtek, 23. oktober — Severin
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
17.	10. 1980 dr. Zuber (dnevni), dr. Seher (nočni)
18.	10. — 19. 10. 1980 dr. Kopitar (dežurni), dr. Lešnik (pom. dežurni)
20. 10. 1980 dr. Hribar (dnevni), dr. Prenc (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
18. 10. — 19. 10. 1980 dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
17. 10. — 23. 10. 1980 Peter Rih-tarič, dipl. vet., Šoštanj, Prešernov trg 7, telefon 881-143
Mali oglasi
VOZNIKI POZOR! Odprt je nov serv is. Menjamo gume. elektronsko centriramo — direktno na avtomobilu. Odprto vsak dan od 15—19. ure na Partizanski cesti, nasproti servisa Gorenje. Franc Mastnak. Partizanska 5. Velenje.
1NŠTRUIRAM MATEMATIKO /a I- in II: letnik srednjih šol. lelefon 850—732 od 14.-15. ure.
PRODAM stiskalnico — 120 litrsko stiskalni sistem na ročno 7, utežmi. Jože Podgoršek. Rečica ob Paki 27.
OBVESTILO! Obveščam občane. da sem dne. 10. .10. 1980 pričel z obrtno dejavnostjo — RTV SERVIS. Popravljam vse vrste TV in radijskih sprejemnikov. kasetofonov in drugih aparatov zabavne elektronike. Stranke sprejmem tudi ob nede-Ijah od 10—12 ure. Se priporoča JOŽF RŽF.k. Šlandrova 16. Ve-lenje.
UGODNO PRODAM rabljeno sedežno garnituro — trosed in dva fotelja. Informacije po telefonu 851—354 od 15. ure dalje.
NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico, /a predelavo, jabolčni mošt. sadno prešo na obes — prodam. Jože Pibernik. Trg svobode — 8 Šoštanj. PRODAM novo dvosta-novanjsko hišo na lepi sončni legi v Lokovici. z večjim sadovnjakom in vinogradom ter telefonskim priključkom. Anton Novak. Dru-žmirje 68. ŠOŠTANJ.
PRODAM, spalnico staro 16 let dobro ohranjeno. Sušin. Cankarjeva 2 a. Telefon 851—251 popoldan.
PRODAM OPEL KADETT 1971. Informacije po telefonu 851 — 100. interno 492. vsak dan razen nedelje do 13. ure.
UGODNO PRODAM motor /u R 10. po generalnem popravilu prevoženih 6800 km. Stošič. Celjska 44 Velenje.
Kino
REDNI KINO VELENJE
17.	10. — petek ob 18. in 20. uri TAJNA DRUŠČINA — ameriška kriminalka; režija: Daryl Luke: igrata: Elliot Gould. Chri-stopher Plummer
18.	10, — sobota ob 18. in 20. uri ŽENA DEVICA — italijanska seksi komedija; režija: Franco Martinelli: igrata: Edvvige Fe-neeh. Renzo Montagnani
19.	10. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — KONJIČ GRBAVEC — ameriška risanka
19. 10. — nedelja ob 18. ip 20. uri ŽENA DEVICA — italijanska seksi komedija
KOMUNALNI CENTER VELENJE
OBVEŠČA
vse občane in družbeno politične organizacije, da lahko naročijo v vseh njihovih cvetličarnah v Velenju in Šoštanju aranžmaje za grobove za 1. november.
Naročila sprejemamo najkasneje do 28. oktobra 1980.
20.	10. — ponedeljek ob 18. in 20. uri ČLOVEK. KI GA JE TREBA UBITI - domača filmska legenda; režija: Veljko Bula-jič; igrata: Zvonimir Črnko. Charles Millot
21.	10. — torek ob 18. in 20. uri VARUH DIVJINE- ameriški avanturistični film: režija: David Mllay: igrata: Denver Peyle. John Dehner
22.	10. — sreda ob 18. in 20. uri PASQUALlNO LEPOTEC -italijanska komedija: režija: Lina VVermuller: igrata: Giancarlo Gi aninni. Fernando Rev
23.	10. — četrtek ob" 18. in 20. uri' PREGNANI KAVBOJ - ameriški avanturistični film: režija: Vincent Mc Eveetv: igrata: James Garner. Vera Miles
KINO DOM KULTURE VELENJE
19. 10. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — KONJIČ GRBAVEC — ameriška risanka
21.	10. — ponedeljek ob 20. uri SVEČANA PREMIERA DOMAČEGA FILMA S PREDSTAVITVIJO	GLAVNIH IGRALCEV — DELO ZA DOLOČEN ČAS — domača komedija: režija: Milan Jelič: igrata; Ljubiša Samardžič Milena Dra-v ič
23. 10. — četrtek ob 20. uri BOJEVNIK PODZEMLJA — ameriška kriminalka: režija: Walter Hill: igrata: Michael Beck. James Remar
KINO ŠOŠTANJ
18. 10. — sobota ob 15. 3(1 uri OTROŠKA MATINEJA -KONJIČ GRBAVEC — ameriška risanka
18.	10 — sobota ob 19.30 uri PRVA LJUBEZEN — italijanska komedija: režija: Dino Risi; igrata: ligo Tognazzi. Ornella Muti '
19."	10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 TAJNA DRUŠČINA — ameriška kriminalka
20.	10. — ponedeljek ob 17.30 DELO ZA DOLOČEN ČAS — svečana premiera domačega filma s predstavitvijo glavnih igralcev
20.	10. — ponedeljek ob 19.30 ŽENA DEVICA — italijanska seksi komedija
22.	10. — sreda ob 19.30 uri VARUH DIVJINE — ameriški avanturistični film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
17. 10. — petek ob 20. uri VARUH DIVJINE - ameriški avanturistični film
19. 10. — nedelja ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — KONJIČ GRBAVEC — ameriška risanka
21.	10.— torek ob 20. uri ŽENA DEVICA — italijanska seksi komedija
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroke:
Ivan ŠTRIGL. roj. 1955. sme-novodja. Sv. Florjan pri Šoštanju 20 in Alenka STROPNIK, roj. 1961 referent. Sv. Florjan pri Šoštanju 26: Viktor DREV. roj. 1958. električar. Topolšica 118 in Jožica KOŽELJN1K. roj. 1960. pripravnik. Topolšica 5: Silvo MEDVED, roj. 1958. električar. Topolšica 184 in Bernarda HUDOURNIK. roj. 1958. priučena šivilja. Ravne 36/a
4»
Smrti:
Marija RIBAR. druž. upokojenka. Petrovče 18. stara 82 let: Anton PLEVČAK. upokojenec. Ločendol pri Šmarju 33. star 69 let: Anton STRAŽE, kmet. Hru-ševec pri Šentjurju 32. star 67 let; Julijana LANGO. gospodinja.
Deskle pri Novi Gorici 1. stara 71 let: Ana GREGORC. druž. upokojenka. Šoštanj. Prešernova 11..stara 82 let: Nikola BRADA-RIČ. rudar. Velenje. Kersnikova 15. star 44 let: Anton PODKRIŽ-NIK. inv. upokojenec. Sv. Flor-
jan pri Šoštanju 21 /a. star 45 let; Janez ROGELŠEK. prevžitkar. Lokovica 85. star 66 let: Ivan PAJF.R. rudar. Velenje. Mader-jeva 12. star 50 let: Ferdinand KOTNIK, kmetovalec. Topolšica 97. star 89 let.
ZAHVALA
Zahvaljujem se delavcem RLV — TOZD Klasir-nica za darovano cvetje na grob
Toneta Romiha
Prisrčna hvala, ker se ga še spominjate! Njegova žena Rozika.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta. sina. brata, strica in svaka
Karla Srnovršnika
iz Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane
vence in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo REK Velenje, sodelavkam Gorenje TOZD ZO. sodelavcem TUŠ in Zdravstvenemu domu. godbi na pihala, pevcem, govornikom za poslovilne besede ter
duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Helena, sin Peter, hčerka Cilka z možem, mama ter ostalo sorodstvo.
Še naprej brez poraza
Nogometaši Šmannega tudi po 6. kolu v SNL ostajajo neporaženi. Preteklo nedeljo so na domačem igrišču gladko odpravili ekipo ljubljanskega Slovana z rezultatom 3:0 (2:0). Igra je bila nadvse zanimiva kljub izredno težkim pogojem, saj je ves čas srečanja močno deževalo. Domačini so prvo resno priložnost imeli že v 2, minuti, ko je Prašnikar že premagal gostujočega vratarja, žoga pa je obtičala v blatu pred praznimi vrati. Toda le dve minuti kasneje seje Slovanova mreža prvič zatresla. R. Frangeš je iznajdljivo prestregel pre-ložek Podgorška in ga z glavo preusmeril v mrežo. Gostje so skušali s hitrimi protinapadi spremeniti tok igre. vendar pa so jih domači uspešno zaustavljali in nenehno nevarno ogrožali njihova vrata. Rezultat takega razmerja moči na igrišču je bil drugi zadetek Šmarntega, ki ga je po zelo lepi akciji z glavo dosegel Hren v 17. minuti. Pred odmorom je blato še enkrat rešilo mrežo Slovana, se je strel Kodreta ustavil tik pred črto. V nadaljevanju so gostje zaigrali nekoliko bolje, vendar so igralci Šmartnega njihove akcije ustavljali že pred svojim kazenskim prostorom. Končni izid srečanja je postavil Prašnikar v 83. minuti z zanesljivim strelom z 11-metrovke.
Le nekaj minut kasneje se je idealna priložnost ponudila Hrenu, vendar je njegov strel zaustavila vratnica. Šmarčani gostujejo v nedeljo v Lendavi.
ŠMARTNO: P. Podgoršek. Kregar, Kralj. A. Podgoršek (Aljaž). Omladič. Fbdvratnik, R. Frangeš (Kopušar), Zalik Kodre (D. Frangeš), Prašnikar. Hren-	J. K.
S Kovinarjem
le točka
Nogometaši Elkroja so se v nedeljo na domačem igrišču pomerili z neposrednim tekmecem v boju za vrh prvenstvene razpredelnice, mariborskim Kovinarjem, in iztržili le točko.
V	prvem delu tekme so bili domačini izrazito boljši. V nenehnih napadih pa so se vse premalo odločali za strele in so tako svojo premoč kronali le z enim zadetkom. Takoj v začetku drugega polčasa so gostje nepričakovano izenačili. Po napaki domače obrambe so dosegli skoraj povsem enak zadetek s kakršnim so domačini pred tem povedli. Igra se je takrat še bolj razživela in je bila vse do konca srečanja povsem enakovredna. Na obeh straneh se je zvrstila kopica obetavnih priložnosti, ki pa so zaradi težkega igrišča in dobrih obramb obeh vratarjev, vse ostale neizkoriščene.
Zadetek za domačine je v 30. minuli dosegel Hrastnik, srečanje je vodil Klopčič iz Zagorja, za domačine pa so igrali: Pusovnik. Tratnik, Bre-zovnik (Žunter). Vezočnik. Benetek, Radivojevič. Skok, Zeleznik. Hrastnik. Kopušar, Ermenc (Kolenc).
J. P.
Bo v nedeljo boje?
Nogometaši velenjskega Rudarja so
v zadnjih treh kolih iztržili le točko in so po devetem kolu z osmimi točkami šele na enajslem mestu. V nedeljo so se na domačem igrišču sestali s Spartakom iz Subolice. Velenjčani so srečanje začeli zelo dobro, saj so že v peli minuti povedli. Po kotu, ki gaje izvajal Omladič, je Dubovina z močnim udarcem z glavo z nekaj metrov premagal gostujočega vratarja.
V	nedeljo je za Rudara prvič vseh devetdeset minut zaigral Omladič in
Šest desetletij dela
Sest desetletij dela je vrednih vse pozornosti. Še toliko bolj, če je to ljubiteljsko delo, delo, ki ga poganjajo tovarištvo, predanost, medsebojna pomoč, ljubezen do športa in klubskih barv ter želja po vzgoji mladih v prave športnike. Ta jubilej so preteklo soboto slavili člani šoštanjskega Usnjarja. Na slovesnosti v domu kulture v Šoštanju, ki so jo s svojim nastopom obogatili člani godbe Zarja, je klubu za dolgoletno delo in dosežke čestital predsednik TVD Partizan Šoštanj. Rudi Bajec, ki je nato skupaj s predsednikom kluba Ratkom Stevančevičem podelil zlate plakete in priznanja posameznikom, društvom in organizacijam za dolgoletno sodelovanje in popularizacijo nogometa v občini.
Zlate plakete so prejeli: Edvard Eder. Jože Vučina. Marlin Kumer, Maks Dvornik. Leopold Tavčar. Ivo Blekač, Aleksander Samobor, Rudi Lesjak. Ivan Prislan. Franc Čas. Matjaž Natek. Jože Delopost. Drago Jesen.šek. Branko Štrukelj. Jože Kovač. Roman Zager. Alojz Ferder. Karlo Patzner. Silvo Pirečnik, Edi Vučina. Ivan Bukovec. Izidor Novak. Anton Tajnik. Franc Pavšek. Drago Kostajnšek. Radko Stevančevič. Tovarna usnja Šoštanj. NK Rudar Velenje in NK Šmartno ob Paki.
Udeleženci proslave ob 60-letnici nogometa v Šoštanju so se z eno-minutnim molkom poklonili spominu 27 nogometašem, ki so sodelovali v NOB. Med njimi je bil tudi narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh.
bil najboljši igralec na igrišču. Proti gostujočim vratom je sprožil kopico močnih in nevarnih strelov. Žal. je lokrat gostujoči vratar branil zelo dobro. Po veliki premoči domačih igralcev v prvem delu in v prvih minutah nadaljevanja, so gostje v 54. minuli nepričakovano izenačili po napaki Džuroviča ter Mišetiča. Ve-ienjčani so si nalo prizadevali, da bi vendarle dosegli zmagujoči zadetek, vendar so jim zaradi zelo težkega
terena, saj je ves čas deževalo, precej pošle moči tako, da smo v drugem delu gledali zelo slabo igro.
V sredo so nogometaši Rudarja na domačem igrišču igrali pokalno tek-mov s prvoligašem Željezničarjem iz Sarajeva, v nedeljo pa pride v Velenje Bosna. V predtekmi pa bomo lahko gledali šaljivo tekmo pranje nogometnega perila, ki bi morala biti že prelekio nedeljo, vendar sojo zaradi slabega vremena preložili.
Z lepimi zadetki se je izkazala tudi Podbregarjeva
Izdatna zmaga nad Ofimplo
V 6. kolu so rokometašice Velenja v Rdeči dvorani pred približno 500 gledalci premagale ljubljansko Olim-pijo z rezultatom 17:13 (10:6). To je bila prva zmaga domačih rokometašic nad Olimpijo v boju za prvenstvene ločke. Zmaga pa je še toliko bolj spodbudna, saj so nastopile brez najboljše igralke Dobrile Golič.
Zelo težki pogoji so preprečili boljšo igro
Topolšica
Ob tednu otroka
Ob koncu tedna otroka je bilo v krajevni skupnosti Topolšica nadvse veselo. Tamkajšnje društvo prijateljev mladine je organiziralo »Veselo otroško olimpiado«. Mladi krajani so se zbrali v telovadnici in preizkusili svoje moči v kar, v šestih disciplinah — hoji s hoduljami, tek v vreči. itd. S svojimi igrami so se jim pod vodstvom tovarišic — vzgojiteljic priključili še cicibani. Tekmovalno vzdušjeje bilo olimpijsko, kolajne, ki so jih prejeli vsi tekmovalci, pa lesene.
Prireditev je nadvse uspela. Levji delež pri tem pa so prispevali tudi krajani in predstavniki družbenopolitičnega življenja te krajevne skupnosti. ki skrbijo za kar najpravilnejši razvoj in dobro počutje naših otrok.
. Velenjčanke so povedle že na samem začetku srečanja, vendar so gostje takoj izenačile. Igraje bila nato izenačena le prvih nekaj minut do rezultata 3:3. poleni pa so domaČe igralke povsem prevzele pobudo v svoje roke in povečale vodstvo na štiri zadetke razlike.
V	prvih minutah nadaljevanja so Velenjčanke nekoliko popustile in gostje so znižale rezultat na dva zadetka prednosti. To je bila le trenutna kriza domačih igralk, saj so potem znova zaigrale tako kot v prvem delu in celo povedle s petimi -zadetki (16:11). ob koncu pa obdržale prednost prvega polčasa.
Velenje: Hleb. Kotnik. Terbulj, S. Golič 3. Zemljak 2. Podbregar 3, Džordževič. Bovha 2. Šoljar 5, Orne-rovič 2.
Prva zmaga v gosteh
Rokometaši Šoštanja so preteklo nedeljo gostovali v Šmartnem pri Liliji pri ekipi Usnjarja in visoko zmagali. Rezultat srečanja je bil 10:24 (6:9). Kljub dežju so igralci Šoštanja prikazali dokaj dobro igro in zasluženo premagali okrnjene domačine.
Za Šoštanj so zaigrali: Vajdl. Potu-šek4, Skornšek 2, Jambrovič l.Guček 4. Rudi Lesjak. Javornik 3, Blagotin-šek. Robi Lesjak 2, Stvarnik 8, Slatinšek
Dobro v obrambi
V	zelo slabem vremenu so rokometašice Šmartnega znova uspele zabeležiti zmago nad borbeno ekipo ljubljanskega Slovana. Sprva je sicer kazalo drugače, saj so se gostje v hudem dežju bolje znašle in prvi polčas zaključile z dvema zadetkoma prednosti. Po odmoru pa so igralke Šmartnega uredile svoje vrste in povsem nadigrale borbene Ljubljančanke. ki so v drugem delu igre dosegle le en zadetek. Šmarčanke so igrale zelo uspešno v obrambi, v učinkovitih napadih pa polnile mrežo Slovana. Tako so si priigrale prednost pelih zadetkov in jo ohranile vse do konca srečanja.
ŠMARTNO: D Tajnšek. Resnik, J. Tajnšek. Meh 2. Ostojič, Krevzelj, Omladič 4. Šmerc 3. Urankar 1. Bole,. Tajnik. Fevžer.	j
Poplave v velenjski in mozvski občni
Paka spet prestopila bregove
Najvišje vode doslej
Konec prejšnjega tedna so poplave tudi v Gornji Savinjski dolini povzročile izredno veliko škode in zavzele večji obseg, kot ga pomnijo tudi najstarejši prebivalci. Savinja, Dreta in njuni pritoki so v noči od srede na četrtek močno narasli in je Savi-njin vodostaj za skoraj štiri metre prekoračil normalo. Ob tem velja takoj poudariti, da so v mozirski občini pravočasno sprejeli vse potrebne ukrepe, tako na ravni' občine, kot v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. Občinski štab civilne zaščite se je sestal že v sredo ob 20. uri in prej kot v eni uri so uspeli aktivirati vse štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Obenem so sprejeli vse potrebne ukrepe za zavarovanje stanovanjskih pio-storov ter naprav in opreme v združenem delu.
Kljub vsemu je bila vodna ujma ponekod močnejša in so vsi napori lahko škodo in posledice samo ublažili. Najprej je postalo kritično v zgornjem delu doline. Podivjane vode so med drugim odtrgale cesto v Matkovem kotu, med Lučami in Ljubnim pa je zemeljski plaz zasul cesto in mnogim delavcem zjutraj onemogočil pot na delo. Kasneje so se z vodno ujmo soočili na Ljubnem, kjer je voda zalila mnoge stanovanjske in gospodarske prostore in povzročila veliko škode v njih.
Kmalu po polnoči so se razmere močno poslabšale v Nazarjah. Savinja je prestopila regulirano strugo in zalila kotlovnico v Modni konfekciji Elkroj in tako
za naslednji dan onemogočila redno proizvodnjo. Narasle vode Drete so pred tem predrle malomarno popravljen nasip, zalile njive, travnike, stanovanjske hiše. športna igrišča in največ škode povzročile v mehaničnih delavnicah gozdnega gospodarstva. vdrle pa tudi v dvorano novega kulturnega doma. Savinja in Dreta sta skupno zalili obrtno cono v Nazarjah in vse stanovanjske hiše okrog nje. Škoda v delavnicah in stanovanjih je seveda izredno velika, prav tako pa tudi v temeljni organizaciji združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati. kjer so bili poplavljeni vsi prostori.
Najhuje je bilo kasneje na obrežjih Savinje v Mozirju. Voda je skozi Savinjski gaj prodrla do naselja v Lokah. Poldrugi meter visoki valovi so divjali med hišami in opustošili naselje. So-
sednji val je močno poškodoval Savinjski gaj, ribiški dom in Turistov gostinski objekt, voda pa je zalila tudi kegljišče in športna igrišča. Najhuje je bilo na nasprotnem bregu. Ob jezu je namreč podivjana voda odtrgala visoki kamniti zaščitni nasip in cesto nad njim ter pričela spodkopavati sosednji hiši. Eno so morali takoj izseliti in le hitra ter učinkovita akcija krajanov, gasilcev in NIVO-ja je preprečila najhujše.
V celoti so bili ob poplavi najhuje prizadeti komunalni objekti. ceste, mostovi, jezovi in drugi vodnogospodarski objekti. Velika je tudi škoda v stanovanjskih hišah, na poljih, travnikih in drugih kmetijskih površinah. Komisije za ocenjevanje škode, so z delom pričele že v petek, rezultati njihovega dela pa bodo znani ta teden.
Janez PLESNIK
Tudi mozirski gaj je bil pod vodo
Močno deževje je povzročilo precej težav in škode v preteklem tednu tudi v Šaleški dolini. Zaradi nastalega položaja seje že v sredo zvečer, 8. oktobra sestal občinski štab civilne zaščite, pregledal stanje na terenu ter ugotovil, da so reka Paka in nekateri potoki v občini iznad svojih normalnih gladin in_da ogrožajo nekatere stanovanjske in druge liBjekte. Korito reke Pake je bilo povsod tam, kjer ni regulirano, premajhno, da bi lahko sprejelo povečano količino vode in Paka je na svoji poti po dolini marsikje prestopila bregove. V krajevni skupnosti Paka ie bila nekaj časa zaprta za promet cesta, ker je biTa pod vodo, pri domačiji Oštir v Paki se je zgodaj zjutraj utrgal plaz za hišo v dolžini blizu 100 metrov. Sreča je bila v tem. da je bilo za hišo pomožno poslopje, katerega je sicer plaz porušil, prav ta objekt pa je verjetno preprečil, da ni nastala škoda tudi na stanovanjskem objektu. Plazje nekoliko poškodoval tudi osebni avtomobil Oštirjevih. kije bil parkiran pri hiši, saj ga je za več metrov prestavil. Oštirje-vim so takoj priskočili na pomoč člani gasilske enote civilne zaščite občine Velenje in začeli odstranjevati zemljo, pa tudi pripadniki civilne zaščite krajevne skupnosti Paka in s tem seje znova pokazala vzajemna in samozaščitna pomoč naših krajanov.
Glede na to, da vodna ujma ni prizanesla tudi Gaberkam in krajevni skupnosti Skorno-Flo-rjan, so tudi tamkajšnji štabi civilne zaščite sprejeli ustrezne ukrepe, v nenehni pripravljenosti pa so bili tOdi štabi v drugih krajevnih skupnostih. V Šoštanju so budno nadzorovali gladino akumulacijskega jezera, ki je bila za 40 cm nad normalo, vendar pa mestu ni pretila nevarnost.
Pod vodo je bil tudi precejšen del Paške vasi. Tako je Paka med
drugim preplavila cesto pri železniški postaji v Paški vasi. zaradi česar je bil onemogočen promet po cesti. Precej škode pa je na območju Paške vasi in Šmartnega ob Paki. zlasti Rečici, naredila talna voda. ki je napolnila mnoge kleti in garažne prostore. Deroča Paka pa je poškodovala tudi novi most na Selah (za Cestnim predorom v Šaleku). Most je zaprt, promet pa znova poteka skozi vas Šalek.
S. V.
y \ .
.j
Takole je voda poškodovala
Za Oštirjevo domačijo se je utrgal plaz
cesto v Paki