čudodelna podoba Matere Milosti v frančiškanski cerkvi v Mariboru na Štajerskem. Zgodovina čudodelne podobe Matere Milosti v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Spisal P. Nikolaj Meznarič mašnik reda sv. Frančiška. Z dovoljenjem visokočastitega Lavantinskega knezoškofijstva, 5. okt. 1891, št. 1615 in redovnega predstojništva, 2. maja 1891. 189 5 * Naložil frančiškanski samo stan v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. K Mariji! „Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda 11 . (p re g. 8. 85.) ezus Kristus, naš Zveličar, nam pripoveduje od zgubljenega sina: Ko je na ptujem zapravil vse svoje premoženje, da ni imel nič več ter je bil v veliki sili, je šel sam v se in je sklenil, rekoč: »Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper ne¬ besa in zoper tebe! Nisem več vreden tvoj sin imenovan biti, stori me kot enega svojih najemnikov». (Luk. 15.) »Pojdem k svojemu očetu!« Tako e rekel, ker ni več imel matere. Ako 1* bi bil še imel mater, gotovo bi bil rekel šel bom k materi; mati je mila, dobra mehkega in občutljivega srca, je usmi¬ ljena, ona bo za me prosila očeta, da me usliši, da se me usmili! Mi kristijani pa imamo Mater, k kten i smemo in moramo iti z vsem zaupa- s njem, ne le v sili, temuč vselej, če tudi; nas ne tlači nobena bridkost, nobena i težava. Kdo pa je ta naša Mati, vredna < vsega našega zaupanja in naše ljubezni'] Marija, prečista Devica in Mati božja, je < naša ljubeznjiva Mati nebeška. Jezus 1 Kristus jo je umirajoč na križu zapusti! s nam kot mater: »Glej, tvoja mati». (Jani 19. 27.) — K materi Mariji toraj poj i demo vselej, v življenju in o smrtni uri \ Saj je preblažena Devica Marija »Mat 1 : milosti« in usmiljenja in njene ljubezni ir ( radodarnosti ne bomo utrudili nikdar. 1 Sicer je Marija Devica v nebesih nfl s desnici svojega božjega Sina Jezusa kol j kraljica angeljev, svetnikov in svetnii { božjih; ali mi imamo njene podobe, ki nas na njo spominjajo in nam jo kažejo { te si je izvolila, da nas iz svojega ne 1 beškega trona posluša, usliši in nam dej od Boga izprošene milosti, kadar pre { 5 tistimi molimo, zdihujemo in prosimo. l Pri nekterih podobah Marijinih se — ■ po njeni priprošnji — godijo celo čudeži, a take imenujemo »čudodelne podobe«. Ime čudodelnih podob jim ostane vedno, ■ če se tudi včasih zgodi, da potihne očitni • sloves, ker so pojenjali posebni čudeži, J ali ker verni ne romajo tako obilno k a njim. Saj pa tudi niso odločene in s a čudeži potrjene zato, da bi bile za zmiraj t le zdravilni studenci telesnih bolečin. Te e čudodelne podobe imajo višji namen. 3 Bog jih je odbral, da bi bil človek v J spominu na nekdaj prejete telesne do- i brote utrjen v veri na vsegamogočnost • in dobroto božjo in tudi utrjen v za- i upanju na mogočno priprošnjo prebla- : žene Device Marije; in da bi pred takimi a čudodelnimi podobami razlil svojo dušo v prisrčni in stanovitni molitvi, in bi a sprosil in zadobil vse tiste milosti, kterih potrebuje v posvečenje svoje duše in v pravo srečo svojega telesa. Bog nam hoče deliti vse te svoje milosti, pa le po predragih rokah naše ljube Matere, pre- blažene Device Marije. Taka čudodelna podoba Marijina je podoba „Matere Milosti" na velikem 6 altarju v frančiškanski cerkvi slovenske fare v Mariboru na Štajerskem. Zgodo¬ vina te podobe je sledeča: I. Zapuščena podoba. „Ozrl se je na nizkost svoje dekle“. (Luk. l. 48 .) Pobožna vdova, Ivana Felicita grofica Stubenberg, rojena državna grofica ple¬ menita Kienburg, je šla leta 1746 na božjo pot k sv. Frančišku Ksaveriju pri Gornjem gradu ob Kranjski meji, da bi tam prosila obilnega božjega blagoslova svojemu spovedniku, prečastitemu očetu Ignaciju Parhamer, redovniku iz slavne družbe Jezusove, ki je bil ravno odišel na Ogersko vodit in obhajat sveti ljud¬ ski misijon. Po dokončani pobožnosti se je vrnila nazaj po potu, ki pelja skoz Konjice, trg na Spodnjem Štajerskem. Tam gre 23. maja 1746 v farno cerkev k sv. maši, in po dokončani najsvetejši daritvi se poda v žagrad, zakaj, se ne ve, pa mislimo si slobodno, da jo je peljala previdnost božja, ker Bog je tukaj spolnil njeno prisrčno željo: dobiti po¬ dobo Marijino, ki na desni roki nosi svoje božje Dete, in bi bila izrezljana 7 iz celega lesa. Tako podobo zagleda ob steni. Ta podoba je bila nekdaj v cerkvi na altarju, pa morala se je umakniti novi podobi in v žagradu je bila zapu¬ ščena in pozabljena. Vender se je pa pobožni grofici pri prvem pogledu po¬ kazala tako živahno, lepo in milo, da je bila ljubezni do nje vneta in se ji je vzbudila srčna želja, v last dobiti to podobo. Vpraša torej prečastitega gospoda nadžupnika Baltazarja plem. Rosenberg, doktorja sv. pisma: bi li bilo mogoče dobiti to podobo? Za plačo ji prečastiti gospod nadžupnik dovolijo vzeti in od¬ nesti podobo Marijino, z Jezuščekom na roki. Veselje njeno je nepopisljivo! II. Čudodelna podoba. „Velike reči mi je storit on, ki je mogočen in sveto njegovo ime“. (Luk. l. 49.) Grofica Ivana Felicita je vzela po¬ dobo Marijino s seboj kot najdražji za¬ klad na svetu, in jo peljala v Gradec, kder ji je bila prva skrb, prenoviti spod¬ nji del podobe, vso pa lepše okinčati. Kdor koli je pri tej priložnosti videl podobo, se mu je dopadla in priljubila; 8 vsakemu se je vzbujalo in raslo zaupa¬ nje do nje tako, da so jo začeli častiti kot »čudodelno podobo«. Marija je to zaupanje poplačala bogato, ker se je skoz to svojo podobo skazala v resnici čudodelno že v hiši slikarja, ki je lepšal podobo. Njegova žena Terezija je bole¬ hala že dolgo časa in hudo jo je trgalo po udih. Z otroškim zaupanjem prosi Marijo pomoči, ji obljubi spominek, in — bila je zdrava. Tudi slikar Janez Venceslav Wigelsfols je potrdil s prisego, da mu je Marija, čudodelna Mati, ohra¬ nila življenje. Celih devet dni in noči mu je namreč tekla kri iz nosa; člo¬ veška moč ni mogla ustaviti krvavenja, smrt je bila pred durmi in duhovnik je bil že namenjen pri njem opravljati cerkvene molitve za umirajoče. Usmi¬ ljena Mati Marija pa je ranocelniku navdihnila misel, naj umirajočemu pu¬ šča na mezincu; ko je bil to storil, je kri nehala teči iz nosa. To se je godilo 17. junija 1746. — Slikar je ozdravil in prenovil, olepšal in okinčal čudodelno podobo Matere božje, bila je bolj ljubeznjiva, krasna in mila, kakor poprej. 9 III. Mati Milosti. „In njegovo usmiljenje je od roda do roda njim, ki se njega boje“. (Luk. i, 50.) Prenovljeno in olepšano čudodelno podobo Marijino je blagorodna grofica ve¬ lela prenesti v grajščino na svojem pose¬ stvu »Freibichl« poleg Lipnice na sredi pota iz Gradca v Maribor. Postavila jo je v grajščinski kapelici na altar, da bi jo tu¬ kaj častila kot svojo drago Mater nebeško. Marija, milosti polna, pa ni samo za se prejela teh milosti, temuč tudi zato, da njih deli nam. Delila jih je v obilni meri in v velikem številu vernim, kteri so prihajali v velikih trumah v grajščinsko kapelico k čudodelni podobi brž ko so zvedili o njej; cele dni so molili pred njeno podobo in prepevali svete pesmi. Milostljivo jim je pomagala v telesnih potrebah, še bolj pa v dušnih stiskah. V kratkem času je bilo lepo število voščenih, naslikanih, celo srebrnih spominov na altar položenih iz hvaležnosti za prejete dobrote in milosti. Povpraševali so se sedaj ljudje, kako bi imenovali to čudodelno podobo Marije Device, kajti glede mnogoštevilnih do¬ brot in milost zasluži tudi posebno lepo, 10 tolažljivo in pomenljivo ime. Neka po¬ božna oseba, zaradi tega vprašana po naključbi in nezavedoma, imenovala jo je brez odlaganja, kakor iz nebes razsvitljena: »Mater Milosti« ; in to tolažbepolno ime ji je ostalo do dana¬ šnjega dneva. IV. Romarska cerkev. „Odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. “ (Luk. 1, 48.) Dobra in pobožna hči Marijina, grofica Joana Felicita, se je bala za podobo svoje ljubljene nebeške Matere, ker glas o njej se je razširjal, bi rekel, kakor blisk na vse kraje, in število njenih obiskovalcev se je množilo dan za dne¬ vom. Mogoče toraj, da se med pobožne pomešajo tudi hinavci, ki ne grejo iz dobrega, temuč iz hudobnega namena na božjo pot; in tako bi bila Mati Mi¬ losti lehko oropana prejetih darov. Grofica je vzela svoj nebeški zaklad ter se ž njim preselila v Maribor (Marburg). Tukaj so se očividno vresničile be¬ sede Marijine, ktere je bila izgovorila pri obiskovanju Elizabete: »Odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi«. Že 11 dragi dan, namreč po njenem prihodu v Maribor, izvedeli so meščani, da je k njim priromala Marija, Mati Milosti, in vsaki jo je hotel obiskati, videti, po¬ častiti, pred njej moliti in prepevati svete pesmi. Gnječa je bila tukaj še večja in obiskovalcev je bilo še več kakor v grajščinski kapelici v »Freibichl-nu», in grofica se je bala ravno tistega, kakor v svoji grajščini. Darovala je toraj dne 24. januarija 1747 to čudodelno podobo Marije, Matere Milosti, častitim menihom Minoritom iz reda sv. Fran¬ čiška, ki so že od leta 1284 živeli v samostanu stoječem na levem bregu Drave*). Samostanska cerkev— sezidana prej, kakor mesto, ko je le tu in tam stala kaka ribičeva koča ob Dravi **) — je bila posvečena preblaženi Devici v nebesa vzeti in v tej cerkvi je bila dne 25. januarija 1747 na velikem altarju izpostavljena podoba Marije, Matere Mi¬ losti, da bi jo verni častili — ona pa njim debla svoje obilne milosti. V tem novem svetišču dokazovala je Marija dejansko, da je resnično »Mati *) R. P. Anton Erber, S. J. Topogr. Duc. Styriae. **) Marburger Jahrbiicber. 12 Milosti«. V zahvalo za njene dobrote je bilo v prvih petih letih poslanih : pet sto tablic in veliko lastnoročno pisanih spri¬ čeval, dragocenih oblačil, biserov, prsta¬ nov in cerkvenih oprav. V cerkvi pa je ostalo mnogo bergel, palic in zdroblje¬ nega orodja tistih, ki so našli pomoč pri Mariji, Materi Milosti. Še več! V tem kratkem petletnem času so našteli več ko osem sto zadob- ljenih milosti; blizo sto tisuč ljudi je bilo spovedanih in obhajanih; še veliko več pa je bilo dragih romarjev iz Avstrijanskega, Češkega, Štajerskega, Ko¬ roškega, Kranjskega, Slavonije, celo od turške meje, ki so prihiteli k Mariji, Materi Milosti, v Maribor. Blizo trideset krivovercev se je odpovedalo svoji krivi veri in en zamorec vojak je bil krščen pred tronom Marije, Matere Milosti.*) Namestnik Jezusa Kristusa v Rimu, sv. Oče, papež Benedikt XIV. so se jako razveselili, ko so bili izvedili, da toliko romarjev prihaja k tej Marijini podobi *) Taki čudeži milosti božje se še zdaj godijo: od leta 1891—1894 se je 8 krivovercev — 2 mladeniča in 6 deklet — odpovedalo svoji krivi veri in ena židovka je bila krščena pred tronom Marije, Matere Milosti. 13 in da jim Marija Devica v tolikem šte¬ vilu deli milosti. Vsled tega so dne 17. maja 1747 cerkev Marije, Matere Milosti obdarovali s popolnim odpustkom, kterega je vsak romar dobil enkrat v letu, ako je, po dobro in zgrevano oprav¬ ljeni spovedi in prejetem zakramentu sv. resnega Telesa, za dobitev odpustka molil po namenu svetega Očeta. V. Znamenitosti in posebnosti te čudo¬ delne podobe. „Vsa si lepa, moja pri¬ jateljica, in madeža ni na tebi“. (Vis. pesem 4, 7.) 1. Ko je imenovana blagorodna gro¬ fica v Konjicah v žagradu čakala na prečastitega gospoda nadžupnika, je po¬ kleknila med tem časom pred ljubeznjivo podobo, da bi počastila Marijo prečisto Devico. Menila je moliti iz molitvene knjižice; in glej, ko jo odpre, vidi napis: Molitev k čudodelni podobi. To je bilo gotovo znamenje, da bode ta podoba čudodelna. In taka je. 2. Dne 14. avgusta leta 1747, pred¬ večer praznika Marije Device v nebesa vzete, sta zapazila gospoda Jožef Straub, 14 umetniški podobar, in Janez Mittermayer, slikar, kakor tudi več drugih iz Maribora, da je bilo desno oko Marije, Matere Milosti zakrito kakor v tančico ali tenko kožico. Še preden je preteklo osem dni, so spoznali, kaj je to pomenilo, ker prišla je taka huda ura, da je potolkla toča skoraj vse okoli Maribora. Tudi veliki grešniki so pozneje pripovedovali spovednikom, da so oči Marijine zapa¬ zili ravno take, ali celo videli zaprte. 3. Čeravno so romarji veliko praha v cerkev prinesli, da ga je bilo povsodi na debelo, celo na obleki Marijine po¬ dobe, se vender prah ni dotaknil nje¬ nega lica. Tako pričajo častiti očetje Minoriti, posebno zasluženi provincijal, prečastiti oče Ludovik Reffinger, ki je kot dragoceno svetinjo vedno s seboj nosil robec, s kterim je bil obrisal ne- prašno lice podobe Marijine. VI. Mestna Mati. „Z njo vred pa mi je došlo vse dobro, slave brez mere po njenih rokah“. (Modr. 7, 11.) Mariborski meščani so častili Marijo, Mater Milosti kaj lepo in goreče. Imenovali 15 so jo: «Veliko Mater Milosti, mestno Mater, Mater pribežališča». Bili so otroci Mari¬ jini —- Maribor pa je bilo mesto Marijino. Posebno slovesno so obhajali Mari¬ borčani obletnico, ko je bila Mati Mi¬ losti prvič v očitno češčenje izpostav¬ ljena v cerkvi častitih Minoritov; kar se je bilo zgodilo dne 25. januarija 1747, kakor je bilo povedano že zgoraj. Ta dan je bil posvečen Bogu in Mariji, Materi Milosti. V cerkvi je bila slovesna sveta maša, pri kteri so svetili najsta¬ rejši meščani. Beseda božja se je bila oznanovala v slovenskem in nemškem jeziku. —• O srečen kraj, kder in dokler se tako časti Devica Marija! VII. V frančiškanski cerkvi. „In tako sem na Sijonu utrjena, in v svetem mestu ravno tako počivam 11 . (Sirah. 24. 15.) Časi so se spremenili in posvetna gosposka*) je leta 1784 iztirala varhe Marijine, častite redovnike; njihov samo¬ stan, kterega so imeli kot lastnino blizo pet sto let, spremenila v vojašnico, cerkev pa v shrambo vojaškega orodja! *) Cesar Jožef II. 16 Kaj pa bo z Marijo, Materjo Milosti? Ah, zapustiti mora priljubljeni kraj milosti, in z božjim Detetom v naročju bežati, kakor nekdaj pred grozovitnim Herodom. (Mat. 2, 14.) Sreča, da je pre- menila le sveti kraj svojega trona, vender ni zapustila mesta Maribor. Na izhodnji strani Maribora stoji cerkev*), sezidana kot samostanska cerkev častitih kapucinov, ktere je za¬ dela ravno tista žalostna osoda, da so morali dne 19. aprila 1784 zapustiti svoj samostan. Cerkev so dobili prej omenjeni častiti Minoriti s tem pogojem, da prevzamejo dolžnost oskrbovati dušno pastirstvo v Graškem predmestju in skoraj v celi okolici Mariborski ob levem bregu Drave. Od leta 1786 je bila ta samostanska cerkev ob enem farna cerkev. Fara je bila imenovana «Slo¬ venska predmestna fara». Prečastiti menihi se niso mogli ločiti od svoje Matere Milosti, temuč prenesli so jo leta 1787 slovesno v dolgi pro¬ cesiji v novo pridobljeno cerkev in jo *) Temeljni kamen je bil vložen 1. maja 1613; cerkev blagoslovljena 16. oktobra 1620 in je 21'8 m. dolga, 8'5 m. široka. 17 postavili na veliki altar. Tako je Marija, Mati Milosti postala tudi farna patrona slovenske predmestne fare v Mariboru. Žalibog! častiti Minoriti morali so dne 7. oktobra 1818 zapustiti tudi slo¬ vensko faro in se za zmiraj ločiti od Matere Milosti. Dušno pastirstvo so pre¬ vzeli posvetni duhovni dne 23. januarja 1819; za njimi, dne 22. aprila 1833, redovniki«Redemptoristi«, duhovni sinovi svetega Alfonza Ligvorija, kteri so pa vsled nemirov leta 1848 zapustili samo¬ stan, faro in Maribor. Od seh dob pa- stirovali so zopet posvetni duhovni. Dne 1. maja 1864 pa so se menihi ojstrejega reda svetega Frančiška Serafmskega, častiti očetje Frančiškani naselili v Ma¬ riboru in v oskrbovanje prevzeli samo¬ stan, farno cerkve Marije, Matere Milosti in duhovno pastirstvo v slovenski fari. — Od tega časa je cerkev zopet samo¬ stanska in farna cerkev; v njej pa še vedno kraljuje Marija, Mati Milosti, ktera, nekdaj v Konjicah sicer že zapuščena, je vender postala čudodelna, in si iz¬ volila Maribor, da sedaj v frančiškanski cerkvi iz svojega trona na velikem altarju že črez sto let kliče: »Pri meni 2 18 je vsa milost življenja in resnice; pri meni je vse upanje življenja in čednosti. Pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojega sadu; zakaj moj duh je slajši kakor med, in moja deležnina črez med in satovje*). — Blagor človeku, kteri me posluša, in čuje pri mojih vratih vsaki dan, in na me streže pri podbojih mojih dur.**) Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje od Gospoda; kdor pa se zoper mene pregreši, rani svojo dušo». (Sirah: 24, 26—27; in Preg.: 8, 34—36.) Srečna cerkev, ki ima tako drago¬ ceni zaklad toliko let pod svojo streho! Srečna fara, v kteri prebiva tako ime¬ nitna, čudodelna podoba! Srečno mesto, v kterem je Devica Marija izvolila kraj, da tam počiva njena ljubeznjiva, čudo¬ delna podoba! Srečni kristijani blizo in daleč, ki se studencu milosti bližati za- morejo in smejo, kadarkoli hočejo, in so si svesti, da se nikoli ne bodo prazni vračali domu! *) T. j. veselje, ki človeku izvira iz vere iu čed¬ nosti, preseže vse posvetne veselice. **) T. j. kdor me vselej in v vseh okolščinah za svet vpraša. 19 Če je tudi vsled preseljenja Marije, Matere Milosti iz poprejšne cerkve v sedanjo potihnil očitni sloves in so po¬ jenjali posebni čudeži, ter verni ne romajo skupno v tako obilnem številu k njej kakor nekdaj, vender še marsikdo misli na Mater Milosti ter jo obišče in v njeni cerkvi opravi svojo pobožnost, posebno, da vredno prejme zakramenta svete pokore in svetega resnega Telesa. In v tem oziru se še vedno godi ne- številno veliko čudežev pri tronu Matere Milosti; kajti če se v kratkem času ozdravijo nevarne dušne rane, ktere je vsekal greh, in duša vnovič zadobi duhovno življenje, je to večji čudež, kakor ozdraviti telesne rane, ali k živ¬ ljenju obuditi mrliča. Sodni dan bode razodel, koliko gr ešnikov se j e spokorilo v frančiškanski cer¬ kvi, pred podobo Matere Milosti! Vlil. Stoletnica. „Ti si slava Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti čast na¬ šega ljudstva". (Judit 15, 10 .) Da so verni skupno prihajali tudi v sedanjo cerkev Marije, Matere Milosti, nam pričate dve sicer mali procesiji, ki 2 * 20 iz nemškega Štajerja še vsako leto pri¬ hajate k Materi Milosti v Maribor. Ena pride v nedeljo po Florijanovem, druga pa na peto nedeljo po binkoštih. Res, to je malo proti velikanskemu številu romarjev nekdaj; vendar, hvala Bogu za to malo! ker to je — tako upam — seme večjih procesij, ki bodo s časom prihajale k Mariji, Materi Milosti ; če prej ne, saj potem, ko bo dobila novo in lepše sve¬ tišče, novo in večjo cerkev, ki se zdaj stavi iz milodarov hvaležnih Marijinih otrok. »Kdor v ta namen kaj daruje, se udeleži svetih maš, ki se v frančiškanski cerkvi berejo vsako prvo soboto v mesecu, in 25. januarija, 13. junija in 11. avgusta vsako leto Mariji, Materi Milosti na čast, za žive in rajne dobrotnike.« Da dosežejo ta namen, posebno da bi se bolj oživilo pravo zaupanje do Marije, Matere Milosti, in število romarjev vedno rastlo, so obhajali častiti očetje frančiškani od dne 23. do 25. januarija 1887 stoletnico bivanja Matere Milosti v slovenski, frančiškanski cerkvi. Božja služba se je obhajala, kakor o največjih praznikih; slava Marije se je oznano- vala in razlagala po starodavni navadi 21 v slovenskem in nemškem jeziku. Ljud¬ stva je toliko prihajalo, da je bila cerkev natlačena, posebno 25. januarija. Veliko čast Materi Milosti skazali so pri tej slovesnosti Njih prevzvišenost, premilost- ljivi knezoškof Lavantinski, sedaj že pokojni Jakob Maksimilijan, ki so 25. januarija ob sedmi uri na velikem altarju, pred tronom Marijinem, sveto mašo služili, kar je tudi močno raz¬ veselilo vse ljudstvo, ko je videlo, da višji dušni pastir Devico Marijo tako pri¬ srčno ljubijo in očitno častijo. — 25. dan januarija se vsako leto kot obletnica slovesno obhaja. K Mariji toraj ljube duše krščanske, k Mariji, ljubi otroci Marijini! Posnemajte škofov izgled, posnemajte izglede vaših prednikov! Zbirajte se, hitite, romajte in tecite k Mariji, Materi Milosti — posebno 25. januarija vsako leto, ko se obhaja naj- imenitniša slovesnost Matere Milosti v Ma¬ riboru. Molite pred njeno čudodelno podo¬ bo, zdihujte in prosite njo; in prejeli bote tudi vi od Boga obilno dobrot in milosti po njeni priprošnji. Zbirajte se tudi grešniki in grešnice, in romajte k Mariji, Materi Milosti, saj je tudi vaša Mati, vaše zavetje, 22 vaše pribežališče, vaše upanje. Pri njej bote dobili spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščenje vaših grehov in resnično poboljšanje življenja. Našli bote življenje in dobili zveličanje od Gospoda. Da! Mariji izročite, verni kristjani, vaše duše in telesa, vse dušne in telesne potrebe, vse stiske, težave in bridkosti; ona vas bo podpirala, vam pomagala in vas tola¬ žila. O kaka sreča! «Ako te Marija pod¬ pira, pravi sv. Bernard, ne boš padel; ako te ona varuje, se ti"ni treba bati; ako te ona vodi, se ne boš utrudil; ako ti je ona mila, boš dosegel zveličanje svoje». IX. Čudeži. „Zgodi se ti, kakor liočeš. Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru“. (Mat. 15, 28 ; in Luk. 7, 50.) Dragi kristjan! da se bolj in bolj vtrdi tvoje zaupanje na mogočno priprošnjo preblažene Device Marije, Matere Milosti, ti podam v prebiranje in premišljevanje nekoliko nenavadnih dobrot, katere je Mati Milosti delila njim, ki so z zaupanjem k njej pribežali. Čudeži so to, ker le Marija Devica jih je mogla storiti z božjo pomočjo: 23 A. V dušnih zadevah. 1. Neki mladeneč se je bil tako navadil greha nečistosti, da se mu je dozdevalo nemogoče se poboljšati. Ne¬ navadno pride v cerkev Marije, Matere Milosti, in ko stopi črez cerkveni prag, ga vest opomni, ako ima voljo se po¬ boljšati, naj se z otroškim zaupanjem priporoči Mariji. Mladeneč uboga glas svoje vesti, poklekne pred podobo Matere Milosti ter moli, zdihuje in prosi. Kmalo občuti veliko žalost nad svojimi grehi in se čuti tako okrepčanega, da trden sklep stori, se z božjo pomočjo poboljšati in ne več grešiti. Kar je sklenil, je tudi spol¬ nil. Hvala Bogu in Devici Mariji! 2. Neka žena je šestnajst let zakon skrunila in živela v prešestovanju. Vsled takega življenja je obupala nad svojim zveličanjem, posebno ker je vsako sveto spoved opravila brez pravega sklepa se poboljšati, čeravno je povedala grehe; mislila si je namreč: grehov tako ne morem zapustiti. Ko je pa slišala, da Mariborska Mati Milosti pomaga v teles¬ nih in dušnih silah, se je z zaupanjem obrnila k njej, ter jo prosila pomoči. Od ondaj je bila vsa drugačna; iz srca 24 je obžalovala svoje grehe, jih je zapu¬ stila in premagala grešno navado. Oči¬ ščena je romala k Materi Milosti, da se ji prisrčno zahvali za prejeto milost. 3. »Oče! odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. (Luk. 23, 34.) Tako je molil naš Gospod Jezus Kristus na križu za svoje sovražnike in morilce; in on hoče, da storimo tudi mi tako, kakor on, da odpuščamo iz srca njim, ki so nas raz¬ žalili. Ali to je težko! Človek še vse ležje stori, sovražniku le težko, težko odpusti. Tako se je godilo neki družini, ki je svojo soseščino tako sovražila, da ji ni mogla odpustiti, čeravno jo je ta prosila odpuščenja ter hotela popraviti vso storjeno krivico. Sovražena soseščina se boji umreti v sovraštvu in prosi usmiljeno Mater Marijo, naj ona stori konec temu sovraštvu, in ji obljubi spo¬ minek v dar. In glej, kristijan, spoznaj Marijino pomoč! Kmalo po storjeni ob¬ ljubi so prišli prej nespravljivi sovražniki prostovoljno, ter so se spravili in po- razumeli. Mir in ljubezen sta zanaprej bivala med sosedi. 4. Neka gospa iz Gradca je morala veliko trpeti poleg svojega moža; mira 25 božjega ni bilo. Kam se hoče obrniti, kje iskati pomoči? Pri Mariji, skrinji miru in sprave, si misli in se zaobljubi k Materi Milosti v Maribor. Marija, mati lepe ljubezni, je tudi pomagala in pri¬ nesla zaželjeni mir, kajti mož je bil boljši in ni več trpinčil svoje žene. B. V nevarnosti dobrega imena. 5. Neko občespoštovano gospo je njena soseda obdolžila tatvine in jo je pri sodniji tožila zahtevajoča naj ji na¬ zaj da vkradjeno reč. Uboga gospa ni imela prič, da bi jo bile zagovarjale in obsojena bi bila gotovo — a po nedolžnem. Zdaj ji pride na misel: Marija Devica je sedež modrosti, ona bo znala doka¬ zati mojo nedolžnost. Obljubila ji je božjo pot k tronu njene milosti v Ma¬ ribor, ako ji pomaga iz zadrege. Res, še tisti dan je pravi tat sam nazaj prinesel vkradjeno reč, gospo so spoznali nedolžno, in njeno dobro ime je bilo ohranjeno. C. V smrtnih nevarnostih. 6. Sebastijan Marolt, iz gornjega Rotvanja na Pohorju, je peljal 5. avgu¬ sta 1750 poln voz žaganic domu. Rlizo 26 sedajnega knezoškolijskega grada Vin- denau je padel iz voza tako nesrečno, da mu je šlo kolo črez vrat in prsi. Brez zavednosti in pomoči je tamkaj ležal od 5. do 7. ure popoldne, konji pa so z vozom stali mirno. Zadnjič so nekteri iz grada zapazili dolgo stoječi voz, ter so šli gledat, kaj da je! Našli so na pol mrtvega kmeta ležati blizo voza in misleči, da bode umrl, so poslali po duhovnika, da ga previdi s svetimi zakramenti. Ali nesrečnež ne sliši nič, ne vidi nič in se tudi ne gane, torej se mu ni mogoče spovedati. Duhoven ga priporoči Mariji, Materi Milosti, in ji obljubi eno sveto mašo, pa dve sveči k njeni podobi v Mariboru, ako nesrečnežu sprosi milost, da se zamore spovedati in prejeti sv. rešnjo Telo kot popotnico. Glej, čudež! mahoma začne gibati z desno roko in nogo, z jezikom pa kli¬ cati najsvetejša imena Jezusa in Marije. Ob dveh popolnoči je bil prenešen domu in opoldne je zdrav iz postelje vstal, ter šel v Maribor, k Materi Milosti, se zahvalit za prejete dobrote. Z levo roko pa vender več tednov ni mogel delati, ker ga je vsled padca iz voza preveč 27 bolela, ali Mati Milosti mu je sp rosila tudi zdravje roke. 7. Dne 22. avgusta 1750 se je pe¬ ljala samica Barbara Stremic poleg dveh drugih žensk in enega moža z drvami v čolnu. Čoln pa je bil preobložen in je vtonil. Une ženske in mož so se rešile. Barbaro pa so valovi nesli pol ure dalječ bolj pod vodoj kakor zgoraj. Njen očim in sestra in več drugih so sicer šli kraj vode, da bi ji pomagali, toda niso mogli! Ena izmed žensk je tedaj zaklicala: O Mati Milosti! stoj ji na strani in reši ji življenje! Barbara je k sreči slišala v valovih te besede ter je v srcu zdihnila ravno tako, in Marija je pomagala; valovi so jo toliko zanesli k bregu, da je bilo mogoče jo zvleči iz vode. Z veseljem je romala v Maribor se zahvalit Mariji, Materi Milosti, za re¬ šeno življenje. 8. V vasi Lebring je zbolel kmetici ljubeznjivi otrok. Bližala se mu je zadnja ura in vsi so mislili, da mora umreti. Ali zasebnica Eva Stindl ga je priporo¬ čila Materi Milosti in njej na čast daro¬ vala dva krajcerja; in otrok je ozdravel popolno. 28 D. V boleznih. 9. Marija Magdalena Milner, iz gor¬ njega Avstrijanskega, je oslepela na obeh očeh. Osem tednov je bila čisto slepa, in nobeno zdravilo ji ni pomagalo; ko se je pa zaobljubila Mariji, Materi Milosti, je zopet dobila svoj pogled. Ta čudež je razglasila 5. avgusta 1751. 10. Kunigunda Žrinar, deklica iz Jarenine je znorela. Celo zmešana je hodila sem ter tje; vender hudega ni nič govorila. Največkrat je ponavljala besede: »romala bi rada v Maribor k Materi Milosti«. Stariši so ji to dovolili, Marija pa ji je sprosila zdravo pamet. 11. Gregor Drobe, kmet iz Špilfelda, je zbolel v grlu in je trpel hude bole¬ čine; vrhu tega tudi ni mogel odpirati ust, še toliko ne, da bi zavžival le po¬ trebno hrano. V grlu se mu je sicer zboljšalo vsled zdravila, a usta ostala so trda. Marija, Mati Milosti mu jih je ozdravila, ker se je bil podal k njenemu svetišču (dne 8. avgusta 1751). 12. Liza Prumer, samica iz Vildona, je imela blizo tri leta hrome roke, delati ni mogla nič, še jesti ne sama. Pri 29 Mariji, Materi Milosti, v Mariboru pa je našla pomoč — zdravje svojih rok. 13. Grofica Ivana Felicita je zapisala sledeče: »21. junija 1746 se me je lotila sitna trebušna bolezen. Različna zdra¬ vila so mi jo sicer ustavila, ali trgati in rezati me je začelo po črevah, da je bila groza in nisem vedla, kam bi se podala. V tej veliki sili grem k Materi Milosti, pokleknem pred njen altar in molim z velikim zaupanjem, naj se me ona usmili ter me reši hudih bolečin. Obljubila sem ji tudi spominek. V krat¬ kem mi je odleglo, bolečina pojenjala, v noči sem dobro spala, in drugi dan sem se čutila zdrava. Večna hvala Bogu in njegovi najsvetejši Materi«. 14. Matiju Ledinek, kmetu na Po¬ horju, je otekla desna noga. V oteklini se zgnoji in ko se je predrlo, je z gnojem vred izlezel celi kup črvov. Mariji, Ma¬ teri Milosti, ktero je klical na pomoč, se je zahvalil, da mu je ozdravila noga. (20. junija 1751.) 15. Neki mož, Rauch, iz Gornjega Štajerja je imel hudo mrzlico. Podal se je pa z zaupanjem z drugimi romarji na božjo pot k Materi Milosti v Maribor, 30 da bi pri Mariji dobil zdravje. Že na potu je čutil polajšanje in od veselja je z drugimi prepeval Marijine pesmi — mrzlica se ni več povrnila. — Tudi njegovega sina je popustila mrzlica, ko je povžil blagoslovljeno in na čudodelno podobo dotaknjeno, iz sladkorja naprav¬ ljeno malo podobico Matere Milosti. 16. Neko deklico je tri mesce trla božjast. Ni vedla kaj početi, ne kakega zdravila se poslužiti; druge za svet vpra¬ šati si ni upala, kajti bala se je zgubiti dobro ime in si zapraviti srečo življenja. Najbolje bo, si zmisli, iti k Mariji, Materi Milosti; ona ne bo razglasila moje bo¬ lezni, usmiljena in mogočna pa je zado¬ sti, da mi pomaga. Zaobljubi se k njej tudi s spominkom in oproščena je bila sitne božjasti. 17. Viničarica gospoda Leopolda Konrad, usnjarja v Mariboru, je bila zbo¬ lela zelo nevarno, ni več mogla dihati, tako jo je tiščalo na prsih. Vender eno upanje je še imela: Marija, Mater Milosti, ktere blagoslovljeno podobo je nosila pri sebi. To podobo je položila na prsi misleča: Marija bo pomagala. Njeno zaupanje ni bilo zastonj, kajti od ondaj 31 se ji je zboljšalo in črez malo časa je bila celo zdrava. 18. Gospa Katarina Pilgram, mest- janka v Mariboru, je hudo trpela pri porodu. V tej sili se je obrnila k Materi Milosti, mestni pomočnici, da bi ji ona pomagala. Na to je zaspala in Marija se ji je v spanju prikazala, taka, kakoršna je na velikem altarju in obdana z veliko svetlobo. Ko se pa zbudi, je dete že srečno bilo rojeno. — To dete je pozneje hudo zbolelo in ni mu moglo pomagati nobeno zdravilo. Mati mu pa da dvakrat piti malo olja iz svetilnice pred Marijino podobo in bilo je ozdravljeno. E. Pri časnih rečeh. 19. Gospa Emerencijana Peredoner je prišla s svojo družino v veliko zadrego, ker njen mož, zlatar v Ptuju, že dolgo časa ni več dobil dela, da bi zaslužil vsakdanji kruh. Z žalostnim srcem se gospa poda na pot k Mariji, Materi Milosti, v Maribor. Tukaj moli, zdihuje in prosi Marijo, naj pomaga, da mož zopet dobi dela! Njena prošnja je bila uslišana. Ko pride domu, najde moža pri obilnem delu. 32 20. Neka deklica je tožila po pra¬ vici zaradi svoje dedšine. Pravda je trajala več let, in revica je bila v ne¬ varnosti vse zgubiti. Romala je, kamor je le mogla, in molila, da bi se ji zgo¬ dila pravica, pa ni bila uslišana. Zadnjič ji nekdo svetuje, naj se obrne k Mariji, Materi Milosti. Z velikim zaupanjem se je podala k njej in Marija je pomagala, da je v kratkem dobila vso svojo dedšino. 21. V Radgoni je nastal velik požar. Lončar Miha Jakob je izročil svojo hišo v varstvo Mariji, Materi Milosti, je ob¬ ljubil eno božjo pot in sveto mašo pred njeno čudodelno podobo. In glej čudo! akoravno je na dvorišču zgorelo 40 sežnjev drv in je ogenj že prijel hišo na vseh krajih, jo je lončar s svojimi delavci vender rešil, da ni zgorela. F. Pri živini. 22. Čevljarju Dominiku Fašink iz Maribora je konj zbolel tako nevarno, da ga je že mislil dati konjedercu. Pa pride mu na misel, naj plača eno sveto mašo pri Mariji, Materi Milosti. To je storil, in konj je bil ozdravljen. 33 23. Marjeta Andreklic iz Ernuža, je imela samo eno kravo, ki ji je dajala toliko mleka, da se je mogla preživeti. Ali krava zboli! Marjeta jo vrači kakor ve in zna, pa vse zastonj; živalica se je bližala poginu. Reva se obljubi k Mariji, Materi Milosti in krava ji je ozdravila. 24. Mariji Figer iz spodnje Polskave je svinja zbolela, edino premoženje, ki ga je imela. Že več dni ni hotela jesti, akoravno ji je dajala najboljšo svinjsko hrano. Ko jo je pa zaobljubila Materi Milosti, je začela zopet jesti in v krat¬ kem je bila zdrava. G. V nevarnosti mesta Maribora. 25. Dne 30. julija 1750 so šli Mari¬ borski mestjani v dolgi procesiji k Materi Milosti v cerkev. Eni mestni gospodje so nesli lepo tablo kot spomin hvalež¬ nosti, drugi svečavo za altar milostne podobe Marijine, šestero gospodov mest- janov pa je imelo goreče baklje v rokah. Na tabli, ktero so položili na altar Matere Milosti in svoje mestne Matere je bilo napisano sledeče: Ljubi kristjan! Občuduj tukaj mogočno priprošnjo Marije, Matere Milosti in sv. Florijana! 3 - 34 Leta 1750. dne 23. julija, je začelo zjutraj ob dveh goreti unkraj koroških vrat. Požar je bil velik in veter je nosil ogenj in goreče deskice daleč na vse kraje. Celo mesto je bilo v največi ne¬ varnosti, kajti vse hiše so takrat bile pokrite s tenkimi deskicami. Večina po¬ božnih prebivalcev pa je z velikim za¬ upanjem kleče in na glas na pomoč klicala Marijo, Mater Milosti, ki je tudi odvrnila od mesta to veliko nevarnost. V dolžno zahvalo se je zato dne 30. julija tistega leta skupaj zbrala vsa mestna ob¬ čina, le-sem prišla v dolgi ter pobožni procesiji in se Mariji, Materi Milosti spodobno zahvalila s slovesno popevano sveto mašo, pridigo in to tablo v spomin. 35 Pri Mariji. Pri Mariji najde po tem takem vsakdo pomoč, dobi milost; resnično, Marija je Mati Milosti! K Mariji toraj, o kristjan! Marija, o sladko ime! Ime polno veselja, ime polno milosti, polno ljubezni! O sveto, ljubeznjivo, toliko pomenljivo ime Ma¬ rija! To prelepo ime je izvolil Najviši sam in ga dal milosti polni, Materi božji, kraljici nebes in zemlje, da zamore biti vsem Mati Milosti. O! če te valovi in nevihte tega pozemeljskega življenja mečejo sem ter tj e, tako da nimaš več trdne stopinje, ne odvrni svojega očesa od Marije! Ako se zoper tebe vzdigujejo viharne sku¬ šnjave, ali pečine bridkosti žugajo raz¬ biti tvojo barkico, zakliči Marijo! Ako te hočejo požreti peneči valovi napuha, častilakomnosti ali opravljanja, zakliči Marijo! Ako jeza, lakomnost, ali po- željivost mesa moti pokoj tvojega srca, zakliči Marijo! Ako se tvoji grehi pred 3* 36 teboj vzdigujejo kakor žugajoče pošasti; ako te grize vest, te s smrtno brid¬ kostjo napolnuje groza pred sodbo; ako te obdaja temna žalost; ako bi že bil na robu peklenske obupnosti; osrči se, misli na Marijo, zakliči Marijo! V nevar¬ nostih, v sili, v bridkostih in potrebah misli na Marijo, kliči Marijo! Ime Ma¬ rija naj nikoli ne zgine ne iz tvojih ustnic, ne iz tvojega srca. In da se vde- ležiš sadu njene priprošnje, nikoli ne nehaj posnemati zgledov njenega živ¬ ljenja. (Potem smeš z zaupanjem mo¬ liti: «Sveta Marija, Mati božja! jaz, ki častim tvoje veličastvo, pa tudi vem, kako velika je dobrota tvoja, te prosim: spominjaj se me, usmili se moje reve, in pri Bogu za me prosi, da mi je milostljiv zdaj in vselej in vekomaj. Amen».*) X. Božja pot k Materi Milosti. Nauk. Kadar se pripravljaš na božjo pot, stori prav dober namen, da hočeš romati v večjo čast božjo in slavo Marije, pre- '■) Sv. Bernard in Metod. 37 čiste Device. Preženi vse posvetne in grešne misli in namene, ki ti znabiti silijo v glavo. Potem stori poseben namen, zakaj hočeš opraviti božjo pot, zakaj prositi Boga in Marijo, Mater Mi¬ losti, in vdaj se popolnoma v voljo božjo. Da bo pa tvoja božja pot dopadljiva Bogu in Devici Mariji, in da bodo tvoje molitve in prošnje vredne uslišanja, podaj se skesan na pot; iz srca toraj obudi popolno grivengo črez vse svoje grehe. Po poti hodi pametno in spodobno; govori, ako vas več skupaj gre, lepe in svete reči, moli kaj in premišljuj svojo vest, da se bodeš mogel spovedati v romarski cerkvi, če tega nisi storil že poprej, kajti pred Bogom in Marijo, Materjo božjo, moraš moliti in prositi s čistim, skesanim srcem. Ko zagledaš cerkev Marije, Matere Milosti v Mariboru, pozdravi Marijo z molitvo «Češčena si kraljica», in moli trikrat «Češčena siMarija». Bazveseli se srčno, ker se bližaš tronu Matere Milosti; obudi trdno zaupanje v Boga in prečisto Devico Marijo, ter z veseljem vstopi v hišo in svetišče Kraljice nebeške, polne milosti in usmiljenja. 38 V cerkvi pozdravi v ponižnosti naj¬ prej Jezusa v najsvetejšem Zakramentu in potlej prisrčno, kolikor moreš, Marijo, Mater Milosti; in sicer tako-le: 1. Pozdravljenje Jezusa. Čečšeno in hvaljeno naj vedno bo: Presveto rešno Telo! O Jezus, trdno verujem, da si v svetem rešnem Telesu resnično pričujoč, kakor Bog in človek skupaj, in Te po¬ nižno molim. Upam v Tebe, ki si ne¬ skončna dobrota in te prelepo prosim tvoje božje pomoči. Jaz Te ljubim in Ti vse svoje misli, besede in dejanja iz¬ ročim. Iz ljubezni do Tebe obžalujem vse svoje grehe, in trdno sklenem s Tvojo milostjo nikdar ne več grešiti. Bodi hvaljeno in češčeno presveto rešno Telo, s toliko hvalnicami, kolikor je zvezd na nebu, iskric v ognju, peska na zemlji, kaplic v morju; kolikor je cvetlic v spomladi, semena po letu, listja v jeseni, snežnic po zimi; kolikor je vseh stvari po vseh svetovih. Ker Ti, ki si Gospod in Stvarnik vseh svetov, pa vender v podobi kruha prebivaš, si vreden če- ščenja vseh stvari, Ti, v resnici skriti Bog! 39 Bodi hvaljeno in češčeno presveto resno Telo s toliko hvalnicami, kolikor jih vsi ljudje kdaj zamorejo v djanju opravljati, z jezikom izgovoriti ali v srcu izmisliti. Ker Ti, ki si Kralj nebeški, pa se vender revnemu človeku kot jed in pijača daješ zavživati, si vreden, da te brez prenehanja časti vse človeštvo, ktero je le po tvoji dragi Krvi odrešeno. Bodi hvaljeno in češčeno presveto rešno Telo s toliko hvalnicami, kolikor jih vsi angelji v nebesih, da, kolikor jih sama presveta Trojica v svoji mogoč¬ nosti zamore izgovoriti, po svoji modrosti obseči, po svoji dobrotljivosti želeti. Ker Ti, ki si večni in neskončni Bog, in ni¬ česar ne potrebuješ, pa vendar ubogemu človeku iz gole ljubezni tudi svoje Bo¬ žanstvo daješ v hrano, si vreden, da tvoja hvala brez konca doni, ne samo na zemlji, ampak tudi po nebeških višavah, Ti, ki si slavljen in nad vse povikšan! O moj Gospod in moj Bog, Jezus Kristus! usliši milostljivo mojo ponižno molitev, ki jo k tebi pošiljam; in da mi prosečemu podeliš česar te prosim, daj, da s pomočjo Marije, tvoje usmiljene Matere, vselej to prosim, kar je tebi do- 40 padljivo. Ki živiš in kraljuješ na ve¬ komaj. Amen. 2. Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti božje, Mati najsvetejša, Mati najčistejša, Mati nedolžna, Mati brezmadežna, Mati ljubezniva, Mati prečudežna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica najmodrejša, C/3 C C3 ts;