Celjski tednik
CELJE, 11. SEPTEMBRA 1959
Leto X., štev. 36
GLASILO SOCIALISTIČNE rV'EZE
DELOVNEGA LJUDSTVA OKAAJA CELJE
UST IZDAJA Ш TISKA ČASOPISNO POD-
JETJE »CELJSKI TISK<
DIREKTOR  IVAN  MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
CM)GOVORNI UREDNIK TONE MASLO
Uredništvo  in  uprava:  Celje,  Titov  trg  Ч
— poštni predal 16 — telefon uredništva
24-2^, aprave in oglasnega oddelka 25-23 —
tekoči račun pri Komunalni banki Celje
M3-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna лл-
roćnine 500, polletna 250, četrtletna 125 dte
— posamezna številka 15 din —  rokopisov
ne   vračamo
Povečati napore, ki so omogočili
uspehe v minulem razdobju
v Sloveniji se je v prvem pollet-
ju letos povečal družbeni bruto pro-
izvod v primerjavi z istim polletjem
lani za okrog 12 odstotkov. Tudi fi-
zični obseg industrijske proizvod-
nje v prvem polletju je za 9,6 od-
stotkov večji kot je bil lani v istem
obdobju. Ce upoštevamo, da je fi-
zični obseg letošnje industrijske
proizvodnje planiran za 8 odstotno
povečanje lanskega povprečja, po-
tem je konec polletja to povečanje
že doseženo s 5,6 odstotkov, kar je
izredno ugodno. Dinamika izvršitve
družbenega plana v industrijski
proizvodnji je torej letos mnogo
močnejša kot v prejšnjih letih, saj
znaša letos realizirana raven 105,6,
medtem ko je lani znašala samo
101.
Ta vzpon je bil med drugim letos
dosežen tudi zaradi tega, ker so
bile povečini odstranjene nekatere
motnje, ki so prej ovirale hitrejše
naraščanje proizvodnje. Tu velja
omeniti zlasti izboljšanje preskrbe
s surovinami in boljše možnosti za
prodajo nekaterih izdelkov (n. pr.
usnjarska in tekstilna industrija).
Razen tega pa je na povečanje
proizvodnje vplival tudi nov način
delitve dohodka med podjetjem, in
skupnostjo in še posebej med pod-
jetjem in člani   kolektiva.   V   nič
manjši meri pa ni vplival na pove-
čanje proizvodnje tudi izpopolnjeni
sistem nagrajevanja, po katerem so
osebni dohodki v večji meri odvisni
od storilnosti dela. Zaradi tega se
je letos že v prvem polletju naspro-
ti istemu obdobju lani storilnost de-
la v industriji povečala za 5 odstot-
kov, kar je boljše kot prejšnja leta.
ko se je storilnost povečala šele
konec leta.
Tudi v kmetijski proizvodnji so
bili v prvem polletju doseženi po-
membni uspehi zlasti v poljedelstvu
in živinoreji in je zategadelj raču-
nati, da bodo planska predvideva-
nja celotne kmetijske proizvodnje
dosežena. Doseženi uspehi v kme-
tijstvu so večidel rezultat modernih
agrotehničnih metod, ki smo jih za-
čeli uvajati z raznimi oblikami so-
delovanja med zadrugo in kmeto-
valci.
Tudi osebni dohodki zaposlenih v
gospodarstvu so se v letošnjem pr-
vem polletju močno povečali v pri-
merjavi s prvim polletjem lani. Ker
se vsled stabilizacije tržišča živ-
ljenjski stroški niso mnogo pove-
čali, se je realni dohodek na enega
zaposlenega povečal za 9 odstotkov.
V drugi polovici letošnjega leta pa
je pričakovati še večje povečanje
osebnih dohodkov  zaradi  izplačila
razlik na podlagi novih tarifnih
pravilnikov. Tudi dohodki na vasi
se bodo v drugem polletju znatno
povečali, ker v tem obdobju kmeto-
valci prodajo večidel kmetijskih pri-
delkov. Tako je pričakovati še več-
ji pritisk na blagovne sklade.
Prav zaradi tega bo potrebno v
drugem polletju vložiti vse napore
da bi proizvodnjo, kljub doseženim
uspehom v prvem polletju, še bolj
pospešili. Skritih rezerv v gospo-
darstvu je še dovolj. V kmetijstvu
jih bo treba najti s sodobno obdela-
vo zemlje in v prizadevanju za čim
višje hektarske donose na podlagi
vsesplošnega sodelovanja z zadru-
go. V industriji pa nam polletna
uspešna bilanca kaže, da so še re-
zerve, ki jih lahko izkoristimo. Nov
način nagrajevanja, ki pospešuje
večjo storilnost, bo prišel do izraza
predvsem v drugem polletju. Izpa-
di proizvodnje zaradi dopustov so
v glavnem tudi za nami in marsi-
kje bodo že rekonstruirani zastareli
industrijski obrati, če ne že letos.
pa drugo leto, dali svoj večji delež
od sebe.
Nagel porast osebne potrošnje pa
še posebej narekuje, da bo treba
doseči vsklajenost osebne potrošnje
z razpoložljivimi blagovnimi skla-
di. To bomo dosegli z nadaljeva-
njem sedanjega ugodnega razvoja
industrijske proizvodnje, ki bo tako
zagotovila zadostne blagovne skla-
de, zlasti za široko potrošnjo. Go-
spodarske organizacije bodo morale
torej izvršiti vse potrebne organiza-
cijske ukrepe (večja storilnost, bolj-
ša organizacija dela, štednja itd.),
da se bo proizvodnja razvijala še
bolj dinamično kot v prvem polletju.
Ugoden razvoj gospodarstva v
prvem polletju daje realno podlago
za oceno, da bo letošnji družbeni
načrt dosežen, ponekod pa celo pre-
sežen. Da bi to dosegli, bodo mo-
rale gospodarske organizacije, nji-
hova združenja, ljudski odbori in
družbene organizacije nadaljevati
napore, ki so omogočili uspehe v
minulem razdobju.
-ma-
10. september - Dan Jugoslovanske mornarice
Sedemnajst leí je minilo od
zgodovinskega odloka tovariša
Tita o ustanovitvi partizanske
vojne mornarice. Začeli so z
golimi rokami, brez ladij, brez
orožja in pomorskih kadrov.
Borci so morali pokazati izred-
no hrabrost, moč in iznajdlji-
vost.
Pred sedemnajstimi leti ro-
jena Jugoslovanska vojna mor-
narica se je razvila v mogočno
braniteljico našega morja. Da-
nes se z veliko hvaležnostjo in
ponosom spominjamo prvih
drznih akcij naših partizanskih
mornarjev. Jugoslovanska voj-
na mornarica ni samo branilec
naše obale, temveč ob vsej ja-
dranski obali pomaga reševati
vrsto komunalnih in drugih
problemov. Razen tega vzgaja
generacije mornarjev, ki pred-
stavljajo močno oboroženo silo
na morju.
Danes ima naša vojna mor-
narica v svojem sestavu najhi-
trejše enote: rušilce, patrolne
ladje, torpedne čolne, podmor-
nice in ostale ladje, ki so bile
zgrajene v prvi vrsti v naših
ladjedelnicah.
Manifestacija bratstva
in pripravljenosti
v nedeljo se je v Rogaški Slatini
zbralo preko dva tisoč gasilcev iz
Slovenije in Hrvaške. Veliko gasil-
sko slavje, ki so ga pripravili v po-
častitev 40. obletnice ZKJ, je izzve-
nelo kot mogočna manifestacija
enotnosti naših narodov in hkrati
kot potrdilo napredka gasilske služ-
be pri nas.
Sobotni del prireditev gasilskega
festivala je bil posvečen 80-letnici
obstoja domačega društva. Na sve-
čani seji so razdelili odlikovanja
najbolj zaslužnim funkcionarjem in
članom domačega društva.
V nedeljo so že v zgodnjih urah
prihajali gasilci s te in one strani
Sotle. Povorka, v kateri je sodelo-
valo preko dva tisoč gasilcev, je
pod vodstvom Ivana Paserja šla
mimo svečane tribune pred Stross-
mayrjevim domom do športnega
igrišča Partizana, kjer je bilo zbo-
rovanje udeležencev gasilskega fe-
stivala. Zborovanje je otvoril sekre-
tar občinskega komiteja ZKS Lojze
Libnik. Na tribuni so bili tudi
ugledni gostje iz Krapine, Ljublja-
ne in Celja: sekretarja okrajnih ko-
mitejev okrajev Krapina in Celje
Ludvik Cerič in Franc Simonič,
predsednik republiških gasilskih
zvez Matevž Hace .in Stane Skok,
predsednika okrajev Krapina in Ce-
lje Stane Skrbeč in Riko Jerman ter,
drugi.
Na zborovanju sta govorila Lu-:
dvik Cerič in sekretar 00 SZDL iz '
Celja Stane Sotiar, ki sta zlasti po-
udarila vlogo Partije na tem ob-
močju, njeno prizadevanje za po-
glabljanje bratstva in enotnosti ju-
goslovanskih narodov, kar je bilo
zlasti pomembno za ta obmejni pre-
del in vlogo jugoslovanskih komu-
nistov v borbi za dokončno osvobo-
ditev naših narodov.
Nato so gasilci priredili nastop.
Najprej so nastopili s prostimi va-
jami, za njimi pa pripadnice gasil-
skih enot z vajami s pisanimi rob-
čki, nakar so vsi udeleženci defili-
rali mimo tribune. Za zaključek so
gasilci izvedli še praktične vaje.
PLANINSKO SLAVJE PRI
MOZIRSKI KOCI
V nedeljo, 13. septembra, bo pri
Mozirski koči na Golteh pomembna
slovesnost, ki jo pripravlja planin-
sko društvo Mozirje, skupaj z dru-
gimi društvi v glavnem mestu Zgor-
nje Savinjske doline. Prireditev j^
posvečena 40-letnici ustanovitve
KPJ in SKOJ ter spominu pohoda
slavne štirinajste divizije, ki je tu-
di na teh planinskih grebenih izbo-
jevala hude borbe z okupatorjevimf
vojaškimi silami. F. V.
VREME
od 11. do 20. septembra.
Nekako od 13. septembra da-
lje bo 2 do 3 dni deževje, r
močno ohladitvijo (nizko po
gorah sneg). V nadaljnjem po-
teku postopno izboljšanje in r
prvih jasnih nočeh nevarnost
slane; pozneje topleje.
OSNOVNA ŠOLA NAHUDINJI
novo žarišče prosvete in l(ulture
NA SLAVNOSTNI OTVORITVI OSNOVNE SOLE NA HUDINJI JE
GOVORIL PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V
CELJU FRANC RUPRET — SPOMINSKO PLOŠČO OB VHODU V
ŠOLSKO POSLOPJE PA JE ODKRIL CLAN IZVRŠNEGA SVETA
LRS VLADO MAJHEN — ŠOLA BO NOSILA IME PO NARODNEM
HEROJU, PRVOBORCU IN PRVEM KOMANDANTU CELJSKE CE-
TE FRANJU VRUNCU
V kroniki celjskega mesta, zlasti
pa njegovega severnega predela, bo
nedelja, 6. septembra zapisana z ve-
likimi črkami. Ta dan in v počastitev
40-Ietnice KPJ in SKOJ je bila nam-
reč odprta nova osnovna šola na
Hudinji, ki bo v precejšnji meri pri-
pomogla k normalizaciji razmer os-
novnega šolanja v mestu Celju.
Slavnostna otvoritev novega šol-
skega poslopja je privabila veliko
število ljudi, zlasti mladine; tovariš
Boris Bekeš pa je v imenu množič-
nih organizacij v uvodnem govoru
med gosti pozdravil še člana Izvrš-
nega sveta LRS Vlada Majhna,
predsednika ljudskega odbora celj-
ske občine Franca Rupreta, sekre-
tarja komiteja Zveze komunistov
Cveta Pelka, narodnega heroja Iva-
na Kovačiča-Efenka, pisatelja Frana
Rosa, nadalje predsednika okrajne-
ga sveta za šolstvo Emila Klinca,
predsednika občinskega sveta za šol-
stvo Janka Pogačnika in druge.
Po himni, nadalje recitaciji Ro-
ševe pesmi »Pozdrav novi šoli«, na-
stopu mladinskega zbora tretje os-
novne šole pod vodstvom Jurčka
Vrežeta, zborni recitaciji Zupančiče-
ve pesmi »Vseh živih dan« in na-
stopu moškega zbora Svobode pod
taktirko Borisa Ferlinca, je imel
slavnostni govor tov. Franc Rupret.
»Zelo pomembno je, da odpiramo
v jubilejnem letu Zveze komunistov
Jugoslavije in SKOJ ta izredno po-
memben objekt. Z otvoritvijo nove
šole je dana šolskemu prosvetnemu
kadru v naši občini praktična mož-
nost, da zamisli šolske reforme do-
sledno uresniči vsaj na tem področ-
ju. Zaradi tega bo ta šola mora'a
postati vzornik tudi za ostale.
Lokacija šole na Hudinji, na sti-
kališču industrijskega in kmetijske-
ga predela naše občine, nalaga vod-
stvu nove šole še posebno odgovor-
nost. Šola bo nujno morala postati
prosvetno in kulturno središče pre-
dela, ona ga bo organsko povezova-
la in tako odpravila mejo med me-
stom in zaledjem.«
Zatem je tovariš Rupret predvsem
opozoril na vlogo šole za določeno
področje, na cilje šolske reforme in
podobno. Pri tem je dejal: »V smis-
iu šolske reforme mora šola pred-
vsem oblikovati človekovo osebnost
ter zato mladino trgati od miselno-
sti zaostale sredine, jo sproščevati
od nepotrebnih in škodljivih pred-
sodkov. Šola mora tako postati naj-
važnejši činitelj splošnega materi-
alnega in kulturnega napredka.«
Predsednik Rupret je nato orisal
potek gradnje šole, ki ima 16 učil-
nic, fizikalni kabinet, risalnico,
zbornico, pevsko sobo, čitalnico, ku-
hinjo, dve delavnici, telovadnico in
tri velike avle. Sola ima tudi cen-
tralno kurjavo ter je ozvočena. V
tej šoli je bil prvič pri nas uporab-
ljen nov sistem pleskanja sten »Pas-
sival«. Poleg šole je predvideno več-
je športno igrišče, šolski vrt itd.
Skupni stroški so znašali nekaj
nad 171 milijonov dinarjev.
V nadaljevanju govora je tova-
riš predsednik dejal, da je občinski
ljudski odbor na predlog množičnih
organizacij sprejel sklep, da bo ta
lepa šola nosila ime po slavnem na-
rodnem heroju, prvoborcu Franju
Vrunču. Ob tej priložnosti je še de-
jal:
»Naša družba želi, da vzgajajo
šole odločne, karakterne, napredno
misleče ljudi, prav takšnega kova,
kot je bil Franjo Vrunč in kot so bi-
li naši prvoborci in stari komunisti
sploh. Zato bo spomin na tega slav-
nega borca in komunista mladini,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Franc Rupret med govorom
20. SEPTEMBRA V VELENJU:
OSREDNJA JUBILEJNA
PROSLAVA MLADINE
Odbor za proslavo 40-letnice SKOJ pri OK LMS se je spo-
razumel z organizatorji proslave ob otvoritvi središča Novega
Velenja, da osrednjo proslavo v počastitev 40. obletnice SKOJ
praznuje mladina celjskega okraja 20. septembra v Velenju.
Združitev obeh proslav na en dan in v enem kraju ni slu-
čajna. 2e v začetku leta, ko je odbor sestavljal načrt proslav, je
bil september določen za osrednjo proslavo, prav tako tudi kraj.
Šaleška dolina je bila pred vojno eno izmed središč skojevskega
in mladinskega gibanja v okraju. Leta 1939 je bila septembra
pri Jakobu nad Pesjem okrožna konferenca SKOJ. Ta zgodovin-
ski datum je bil osvojen za osrednjo proslavo in srečanje mla-
dine celjskega okraja.
Proslavljanje 40. obletnice SKOJ se bo začelo že v soboto,
ko se bodo v Velenju srečali aktivisti SKOJ, USAOJ in ZMS
Naslednji dan, v nedeljo, bodo v jutranjih urah mladi udeleženci
odkrili pri Jakobu spominsko znamenje, nato pa se v celoti ude-
ležili otvoritvenega slavja v Novem Velenju. Popoldne bo v No-
vem Velenju srečanje mladinskih odbojkarskih ekip za pokal
Okrajnega komiteja LMS.
Okrajni komite bo skupaj z odborom organiziral čim večjo
udeležbo mladine iz vseh krajev našega okraja. Na zborovanje
bodo prišli tudi brigadirji celjskih mladinskih brigad.
To, da bo mladina praznovala 40-letnico SKOJ v novem
socialističnem Velenju, bo dalo prireditvi še posebno svečan po-
udarek. Mladi rod bo oživljal revolucionarne tradicije v mestu,
ki je eden izmed bogatih plodov ljudske revolucije in socialistič-
ne izgradnje.
Sprejem poljskih gostov pri predsedniku OLO Celje Riku Jer-
manu. Od leve proti desni: prof. Anton Aškerc, Tadeusz Wlo-
darczy — predsednik okraja Kalisz, Piotr Korbik — član izvrš-
nega odbora okraja, Riko Jerman in Josef Kuznovicz — pred-
sednik mesta Kalisz
Prisrčen sprejem gostov
iz Poljsice v Celju
Na povabilo Okrajnega ljudskega
odbora v Celju je v ponedeljek, 7.
septembra zvečer prispela v mesto
ob Savinji tričlanska delegacija
okraja in mesta Kalisza na Polj-
skem. V njej so predsednik okraja
tov. Tadeusz Wlodarczyk, predsed-
nik mesta Kalisz Josef Kuznovicz in
član okrajnega izvršnega odbora
Pioter Korbik.
Na čast dragih in visokih gostov
je predsednik Okra-jnega ljudskega
odbora v Celju Riko Jerman prire-
dil v torek dopoldne sprejem, ki so
se ga udeležili razen najvidnejših
predstavnikov političnega življenja
mesta Celja tudi predsedniki občin-
skih ljudskih odborov, predsedniki
svetov pri Okrajnem ljudskem od-
boru, zastopniki Slovenskega ljud-
skega gledališča v Celju in dru^i.
Ko so se gostje seznanili in roko-
vali z vsemi udeleženci sprejema
jih je pozdravil še predsednik Jer-
man. Pri tem je predvsem poudaril
zadovoljstvo, da je prišlo do tega
srečanja. Tako se je tudi Celje pri-
družilo nekaterim drugim jugoslo-
vanskim mestom, ki navezujejo ne-
posredne stike s predstavniki polj-
skih mest. Taki stiki so koristni, je
med drugim dejal tov. Jerman, ne
samo zaradi poglabljanja medna-
rodnega sodelovanja, kar je tudi
splošno načelo naše zunanje politi-
ke, temveč tudi zaradi nekaterih
praktičnih gledišč. Gre namreč za
izmenjavo delovnih izkušenj, za iz-
menjavo mnenj. Nazadnje je tova-
riš Jerman zaželel dragim gostom
še enkrat iskreno dobrodošlico z že-
ljo, da bi se pri nas počutili kar
najbolje, da bi spoznali naš socia-
listični razvoj, naše uspehe, napore
in probleme. Svoj pozdravni govor,
ki so ga navzoči sprejeli s ploska-
njem, pa je zaključil z besedami:
To je prvi stik med predstavniki
poljskega mesta in okraja Kalisz
ter celjskega okraja. Želim, da bi
ta stik še poglobili s pogostejšimi
srečanji.
Nato je spregovoril tov. Wlodar-
czyk, ki se je v svojem in v imenu
ostalih članov delegacije zahvalil
za prisrčen sprejem. Zatem pa je
dejal, da je tudi njihova želja, da
bi se spoznali z našim ustvarjalnim
delom za boljšo in lepšo prihod-
nost. Končno je izrazil željo, da bi
naj do podobnih srečanj še prišlo
tudi v njihovem okrajnem mestu
Kaliszu.
Po oficialnem delu sprejema, se
je razvil med domačini in gosti raz-
govor o najrazličnejših vprašanjih
gospodarskega, kulturnega in poli-
tičnega življenja na Poljskem in pri
nas.
V času bivanja pri nas si bodo
poljski gostje ogledali več krajev
Slovenskega Primorja, obiskali bo-
do počitniški dom celjske mladine
v Baski, se spoznali z nekaterimi
spomeniki naše ljudske revolucije in
imeli več razgovorov s predstavniki
ljudskih odborov, delovnih kolekti-
vov, družbenih organizacij in po-
dobno.
Dragim gostom iz mesta Kalisza
želimo še enkrat iskreno dobrodoš-
lico in prijetno bivanje v naši do-
movini, -mb
Г21
CELJSKI TEDNIK štev 36—11  septeabr«
S m. PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV ]
Izpopolnjevanje
sistema
nagrajevanja
osnovna nalogo sindikatov
v torek je v dvorani Tovarne
emajlirane posode v Celju zasedal
Iti. plenum republiškega odbora sin-
dikata kovinarjev. Razpravljali so
• dosedanjem delu sindikata, o bo-
dočih nalogah in o nekaterih druž-
beno-ekonomskih problemih elektro-
gospodarstva.
Na plenumu so v poročilih, zlasti
pa v razpravi poudarili, da je treba
naraščanje proizvodnje in storilnosti
v kovinski industriji pripisati pred-
vsem novemu sistemu nagrajevanja.
Vendar so pri tem možne še nadalj-
uje izboljšave. Zato bo tudi тпа-
prej naloga sindikalnih podružnic,
da bodo zastavljale vse moči za
iskanje in osvajanje naprednejših
sistemov nagrajevanja. Glede поги-
lega sistema so bili mnenja, da b*
potrebno, da vsaj pretežno izkustve-
■e norme zamenjamo s tehničnimi,
ki so objektivnejše merilo dela. Za-
nimive so tudi ugotovitve o spreme-
Bjenih odnosih zaposlenih do pod-
jetja, do uspehov in problemov —
tako ekonomskih kot proizvodnih.
Na plenumu so govorili tudi o od-
nosu do starejših delavcev, ki so
dejansko v podjetju pustili mladost
in moč. Te ljudi naša podjetja nika-
kor ne smejo zapostavljati in jih iz-
enačevati z mladimi delavci, ki so
šele nastopili delo.
Udeleženci plenuma so temeljito
analizirali tudi nekatere pomanjklji-
vosti družbene prehrane. Gotovo je,
da niti sindikalni organizaciji, še
manj pa podjetju ne sme biti vse-
eno, kako delavci živijo in kako se
hranijo. Od teh činiteljev je nam-
reč odvisna tudi delovna sposobnost
zaposlenih. Zato ugotovitve, da le
19 odstotkov kovinskih podjetij ima
lastne obrate družbene prehrane
meče dokaj slabo luč na kovinsko
industrijo. Analiza stanja pa je po-
kazala, da so še v mnogih podjetjih
vsi pogoji, da ustanovijo lastne
menze. Plenum je sprejel tudi štiri
načela o skrbi za družbeno prehra-
no — kjer je možno, naj se ustano-
vijo nove menze, zmogljivost obsto-
ečih obratov je treba smotrneje iz-
coriščati, v menzah je treba izbolj-
šati kakovost hrane in kalorično
vrednost obrokov in končno podjet-
ja so dolžna prispevati iz lastnih
skladov večje prispevke za družbe-
no prehrano.
S SEJE LJUDSKEGA ODBORA  CELJSKE OBČINE
Dva odloka - dva ukrepa za zboljšanje kmetijske
proizvodnje
Konec minulega tedna je bila pod
vodstvom predsednika Franca Ru-
preta skupna seja obeh zborov ob-
činskega ljudskega odbora v Celju.
Na začetku dela so odborniki spre-
jeli dva odloka s področja kmetij-
ske javnosti, ki opozarjata na veli-
ko skrb oblasti za povečanje in
zboljšanje kmetijske proizvodnje.
Tako govori prvi odlok o obveznem
uporabljanju določenih vrst (prizna-
nih sortnih) semen na vseh tistih
zemljiščih, za katerih racionalno iz-
koriščanje so bila vložena družbena
sredstva. Drugi odlok pa nalaga ob-
vezno iztrebljenje divjega in podiv-
janega hmelja na vseh površinah,
kjer koli se pojavlja.
Odlok o začasnem komunalnem
prispevku do višine 10 % predra-
čunske vrednosti posameznega ob-
jekta uravnava in zagotavlja uredi-
tev potrebnih komunalnih naprav v
novih stanovanjskih naseljih. Odlok
določa, da mora program in projek-
te za pripravo in komunalno ure-
ditev stavbnih zemljišč preskrbeti
Biro za stanovanjsko in komunalno
izgradnjo. Višina komunalnega pri-
spevka pa bo predpisana v odločbi
o potrditvi ožje lokacije, oziroma v
posebni odločbi. Hišne priključke in
notranjo instalacijo plača investitor
posebej.
V drugem delu zasedanja so od-
borniki sprejeli poročilo o zaključ-
nih računih gospodarskih organiza-
cij za lansko leto, prav tako pa tu-
di poročilo tajnika Vlada Bogataja
o delu in problemih občinske upra-
ve.
Na predlog komisije za volitve in
imenovanja je bil za upravitelja os-
novne šole v Smartnem v Rožni do-
lini imenovan tov. Martin Lorger,
nadalje za poslovodjo gostišča »Na
gričku« Jože Zerdoner, za poslovod-
kinjo gostišča »Pri ribiču« pa Josi-
pi na 2er doner.
Glede na debato v prvem delu za-
sedanja, ko so ljudski odborniki
sprejemali odloka o obveznem upo-
rabljanju določenih vrst semen in
o obveznem iztrebljenju divjega
hmelja, je na zaključku seje sprego-
voril sekretar občinskega komiteja
Zveze komunistov Cveto Pelko. ▼
svojem govoru je najprej opozoril
na velika stremljenja celotne naše
družbene skupnosti po povečanju in
zboljšanju kmetijske proizvodnje iu
o vlogi kooperativnih odnosov pri
izvrševanju teh nalog, zatem pa še
dejal približno takole: če naša druž-
ba postavlja pred člane delovnih ko-
lektivov v gospodarskih organizaci-
jah zahtevo, da gospodarijo na naj-
boljši način, potem je več kot umev-
no, da isti družbi ne more biti vse-
eno, kako je obdelana zemlja, kaj na
njej raste in kakšna je kmetijska
proizvodnja. To osnovno načelo mo-
rajo razumeti in osvojiti tudi naši
kmečki proizvajalci. Mi pa jim v ko-
operaciji kažemo pot, ki pelje na po-
večanje proizvodnje. -mb
Sprememba pokojninskega zakona
Razen nekaterim drugim, je spre-
memba pokojninskega zakona pri-
nesla nekaj novih ugodnosti pred-
vsem borcem NOV.
Razširjena je pravica do družin-
ske pokojnine v NOV padlih, umrlih
ali pogrešanih borcev, dalje padlih
španskih borcev ali padlih v sesta-
vu bivše jugoslovanske vojske od
šestega do sedemnajstega aprila le-
ta 1941 ali umrlih kot žrtve fašistič-
nega nasilja. Ta pravica je razšir-
jena celo tako, da dobijo pokojnino
tudi oni družinski člani, katerih gla-
varji so umrli na posledicah ran ali
bolezni, ki so jih dobili v borbi ali
zaporu eno leto po končani vojni,
to je do petnajstega maja 1946. Po-
goj pa je, da so bili v delovnem raz-
merju preden so odšli v boj ali so
jih zaprli; vse to pa ne glede na de-
lovno in pokojninsko dobo, ki so jo
prej imeli. Družinski člani pa so mo-
rali ob koncu vojne (petnajstega
maja 1945. leta) ali pa vsaj na dan
smrti izpolnjevati pogoje za družin-
sko pokojnino. To se pravi, vdova
je morala biti takrat stara najmanj
40 let; če pa je bila mlajša, pa imeti
otroka pod 15 leti starosti, ali pa tri
otroke ne glede na starost. Pogoj
je tudi trajna nesposobnost za delo.
2e doslej so imeli udeleženci NOV
pred devetim septembrom 1943. leta
to je aktivni borci, oziroma oni, ki
so organizirano in aktivno delali za
NOV, pa tudi tisti, ki so delali v
zaporu, pravico do desetega pokoj-
ninskega razreda, ko so šli v pokoj
in to ne glede na njihovo osebno
kvalifikacijo in na kvalifikacijo de-
lovnega mesta, ki so ga zasedali
pred upokojitvijo. Tu gre torej za
one, ki se jim udeležba v NOV pred
devetim septembrom 1943. leta šte-
je za dvojno. Vsem tem udeležen-
cem borbe je dal novi predpis, ob
pogoju, da imajo najmanj petnajst
let pokojninske dobe, od tega vsaj
deset let delovne, tudi pravico do
posebnega dodatka dokler so v ak-
tivni službi. Ta dodatek je enak raz-
liki med redno plačo, ki jo tak upra-
vičenec prejema in temeljno plačo
desetega plačilnega razreda po za-
konu o javnih uslužbencih. Udele-
ženci NOV iz leta 1941 dobijo to
razliko v polnem znesku, udeleženci
iz 1942. leta v višini 90 odstotkov,
oni iz leta 1943 pa v višini 60 od-
stotkov razlike. Ali drugače: vsak,
ki izpolnjuje te pogoje in ima manj
kot 16.200 dinarjev redne plače do-
bi poseben dodatek. Ce ima n. pr.
borec iz leta 1941 samo 12.000 di-
narjev redne plače dobi 4200 dinar-
jev dodatka. Ta dodatek se pri bor-
cu iz leta 1942 zmanjša pri istih
rednih mesečnih prejemkih na 90
odstotkov, oziroma na 3780 dinarjev,
pri borcu iz leta 1943 pa na 60 od-
stotkov, oziroma na 2520 dinarjev.
Dodatek izplačuje delodajalec
skupaj s plačo v breme zavoda za
socialno zavarovanje, ki izda toza-
devno odločbo. Zato mora vsak
upravičenec zahtevati dodatek pri
zavodu in dokazati, da se mu šteje
udeležba pred devetim septembrom
1943. leta dvojno, nadalje, da ima
nad 15 let pokojninske dobe, od te-
ga najmanj deset let delovne in da
prejema manj kot 16.200 dinarjev
redne plače. Dodatek pripada od
prvega prihodnjega meseca po vlo-
žitvi zahteve. A. H.
Štiri stanovanjske skupnosti
v Mozirju
USPEŠNO UVELJAVLJANJE PORAVNALNIH SVETOV
Pretekli teden je zasedal občin-
ski ljudski odbor Mozirje. Na skup-
ni seji obeh zborov so izvolili nove
člane vseh dvanajstih svetov, ker
je dosedanjim potekel mandat. V
svete so imenovali znatno več mla-
dih ljudi. Poleg tega je ljudski od-
bor potrdil člane poravnalnih svetov
in imenoval nekatere nove upravi-
telje šol. Na koncu skupne seje so
ugotovili, da se poravnalni sveti že
uspešno uveljavljajo, saj so že do-
slej rešili okoli 80 % sporov, zraven
tega pa poravnali marsikatero za-
starelo razprtijo.
Ljudski odborniki so toplo po-
zdravili sklep Okrajnega ljudskega
odbora v Celju, po katerem bo tudi
Mozirje dobilo okrajno sodišče. Za
čim prejšnjo rešitev tega vpraša-
nja, bodo predlagali Okrajnemu
ljudskemu odboru, da drugo leto za-
gotovi potrebna sredstva za grad-
njo sodnega poslopja. Občinski ljud-
ski odbor pa bo pravočasno pre*kr-
bel stanovanja za uslužbence so-
dišča.
Končno so osvojili priporočilo, da
je treba več sodelovanja z okrajnim
pravobranilstvom v vseh tistih pre-
moženjsko pravnih zadevah, pri ka-
terih nastopa občina kot stranka.
Na ločenih sejah obeh zborov so
sprejeli več odlokov, Med temi je
zelo pomemben tisti, ki predvideva
ustanovitev stanovanjskih skupno-
sti v Mozirju, Nazarju, Gornjem
gradu in na Ljubnem. Omembe vre-
den je tudi odlok o obveznem upo-
rabljanju določenih vrst schien in
pa odlok o obvezni razdalji med po-
sevki semenskega in merkantilnega
krompirja. Z izvajanjem tega odlo-
ka želijo preprečiti prenašanje okužb
iz merkantilnega na semenski krom-
pir. Poleg teh in še drugih odlokov,
so sprejeli še odredbo o obveznem
zatiranju goveje tuberkuloze.
Nazadnje so odborniki poslušali
poročilo o izvršitvi plana v prvem
polletju letošnjega leta. Iz poročila
povzemamo, da je bil fizični obseg
proizvodnje v večjih gospodarskih
organizacijah izvršen s 50,3%,
kljub temu, da je plan za II % večji
v primerjavi z lanskim letom. Bru-
to dohodek je bil dosežen s 50%.
Plan poslovnih stroškov je bil sicer
presežen za 7 %, v primerjavi z lan-
skoletnimi v istem obdobju, pa so
bili za 6 % nižji. Kljub temu, da je
planirani čisti dohodek znatno večji
od lanskoletnega plana, je bil reali-
ziran z 42 %.
Kljub vsem pozitivnim rezultatom,
pa se pri izvajanju planskih nalof
kaže negativna ugotovitev v zminj-
šanju bruto dohodka na enega za-
poslenega.
V ostalih gospodarskih panogah
pa so planske obveznosti v prvem
polletju izpolnili takole: trgovina
48,7%, gostinstvo 51 %, obrt 48%
in komunalne organizacije 39%. Po-
vsod, razen v gostinstvu, so letos
narasli tudi skladi. Tako je trgovi-
na že v tem času ustvarila skladov
za več kot dva milijona dinarjev,
medtem ko celo lansko leto ni do-
segla niti polovico tega zneska.
S. P.
U2IVAJM0 SADNE SOKOVE
Sadje in zelenjava sta neizčrpcH
naravni izvor za vrsto dragocenih
snovi, ki so neobhodno potrebne za
normalno delovanje in zdravje člo-
veškega organizma. Nujno je to-
rej, da damo sadju in zelenjavi pra-
vilno mesto v naši prehrani. Za
zimske mesece lahko konzerviramo
sadje v sokovih, v kolikor ga «e
moremo ohraniti svežega.
Sokovniku, ki ga izdeluje Tovar-
na emajlirane posode v Celju, so
priloženi zelo podrobni prospekti,
vendar je potrebno za praktično iz-
vajanje spoznati več podrobnosti.
Zavod za pospeševanje gospo-
dinjstva v Celju bo tudi letos pri-
rejal demonstracije s sokovnikom
vsak torek ob 17. uri v prostorfli
Zavoda, Cankarjeva 4., Celje. Go-
spodinjam iz mesta in okolice bo
dana možnost, da si brezplačno
ogledajo pridobivanje sokov iz vseh
vrst sadja in zelenjave.
V zadnjem tednu po domovini
Petek, 4. septembra
PREDSEDNIK TITO je prispel
r Zagreb, kjer si je s soprogo Jo-
ranko ogledal >Most svobode« na
Tnidu.
Sobota, 5. septembra
T ZAGREBU SO ODPRLI
iO. mednarodni velesejem. Slav-
nostni otvoritvi so prisostvovali
iudi tovariši Tito in njegova so-
proga, podpredsednik Zveznega
izvršnega sveta Aleksander Ran-
kovič, predsednik Sabora Hrvat-
ske dr. Vladimir Bakarič in dru-
gi. Na vélese j mu sodeluje 20 de-
žel s štirih celin. Vseh razstav-
Ijalcev pa je nad 5.700. Detoe so
sejemski prostor, ki meri nad
1S2.000 kvadratnih metrov, razši-
rili z novimi paviljoni. Slavnostni
govor ob otvoritvi pa je imel član
Zveznega izvršnega sveta Nikola
Minčev.
Nedelja, 6. septembra
PO OGLEDU ZAGREBŠKEGA
VELESEJMA je imel predsednik
Tito tiskovno konferenco, na ka-
teri je poudaril izredno veljavo
zagrebškega velesejma in enakih
sejmov v tem mestu sploh, hkrati
pa pozdravil izredno kakovost
aaših izdelkov.
NA BLEDU je bila slavnostna
otvoritev šahovskega turnirja
kandidatov za svetovno prven-
stvo. Na turnirju sodelujejo:
Smislov, Keres, Petrosjan, Benkö,
Gligorič, Olafsson, Fischer in
Talj.
Ponedeljek, 7. septembra
UMRL JE KIPAR KAREL
PUTRIH, eden najpomembnejših
stebrov sodobne slovenske kipar-
ske generacije, docent na Akade-
miji za likovno umetnost v Ljub-
ljani in letošnji Prešernov na-
grajenec.
Torek, 8. septembra
PODPREDSEDNIK ZVEZNE-
GA IZVRŠNEGA SVETA Edvard
Kardelj je obiskal ljudski odbor
Zagreba, kjer se je predvsem za-
nimal za vprašanja, ki zadevajo
razvoj Zagreba. Tako so mnogo
govorili o razvoju kemijske in
živilske industrije ter o odnosu
teh panog do kmetijstva. Se isti
dan je tov. Kardelj obiskal Banja
Luko, kjer si je ogledal novo to-
varno celuloze, ki bo začela v
kratkem poskusno obratovati.
Sreda, 9. septembra
V TIVTU se je začela osrednja
slavnostna proslava Dneva mor-
vanju ob 60-letnici kolektiva re-
montnega zavoda »Save Kovače-
viča« je bil tudi predsednik
Ljudske skupščine Cme gore
Blažo Jovanovič. Na zborovanju
so prebrali še čestitko maršala
Tita.
Tovariško srečanje aktivistov SEOJ in USAOJ
Okrajni odbor za proslavo 40-letnice SKOJ pri OK LMS v Celju,
vabi vse bivše aktiviste SKOJ in USAOJ, ki so pred vojno in med njo
delali kot skojevski in mladinski funkcionarji jia območjn celjskega
okraja, na tovariško srečanje, ki bo v soboto 19. septembra zvečer in
v nedeljo 20. septembra ob veliki svečanosti v Velenju.
Ker odbor nima seznama vseh aktivistov, prosimo, da se tovariši,
ki nameravajo priti že v soboto, z dopisnico javijo Okrajnemu komiteju
LMS. Predhodna prijava je potrebna, da bi mogli urediti prehrano in
prenočišča. To dvoje bo zagotovljeno za tiste, ki se bodo javili najka-
sneje do 15. septembra.
Vse bivše člane SKOJ in USAOJ pa vabi odbor, da se v nedeljo
priključijo udeležencem velikega slavja v Velenju, ki bodo odšli v Ve-
lenje iz vseh vrst krajev našega okraja, pa tudi izven njega.
POGLED
PO
SVETU
Daj set let po nemškem napadu na
Poljsko, petnajsto leto po totalni
vojni, v kateri je nemški narod pod
nacističnim vodstvom povzročil ne-
zaslišana množična grozodejstva
od Atlantika do Kavkaza, dvajset
let po tem si obetamo, da je mor-
da na vidiku vendarle sprememba
svetovne politike ali vsaj prvo na-
znanilo te velike spremembe. Do-
slej se je namreč izpolnjevala v
svetu politika, v katero je zaupal in
fo vztrajno napovedoval Goebels
pred koncem velike vojne, nezaupa-
nje med obema velikima zavezniko-
ma ZDA in SZ pa jo je pripeljalo
na dnevni red takoj 1. 1945. Tako
fe moralo priti do nemškega »ču-
deža«:, do nemškega revanšizma, do
obnove nacizma in do dejstva, da
20 let po nemškem napadu na Polj-
sko Bonn še ni priznal nove socia-
listične poljske države.
Dvajset let po začetku vojne, v
kateri si je nemški narod z orožjem
hotel prisvojiti oblast nad Evropo
in zavzeti prvo mesto na svetu, po-
tem ko bi s surovo zločinsko roko
stri voljo narodov prav v smislu
znanega gesla nad »kapljami^ uni-
čevalnih taborišč, skozi katere je
šlo v smrt 30 milijonov Evropcev od
Hammerfesta do Rhodosa! Res, čas
je že. Človeštvo je nekako po Bau-
delairejevi besedi, starec z vedno
novimi močmi. Zdaj se odpravlja na
polete v vsemirje. Cas je, da ure-
di prej svoj stari planet tako, da
bo življenje znosno in pametno.
Ni važno, kaj je napotilo oba blo-
ka, da se pripravljata na velika
obiska, ki naj pripravita vse potreb-
no za sporazum po sestanku na
najvišji ravni. Zdaj ni več odgo-
vornega človeka, ki v teh dneh ne
bi podpirat optimistične prognoze z
optimističnimi sugestijami. Celo
Adenauer se je vdal dejstvu, da je
prišlo do ravnovesja sil, da atom-
ska energija ni več v rokah ene sa-
me sile in da zato ni možno več ra-
čunati z bliskovito zmago Zahoda.
Kaže, da je kljub starim letom zmo-
žen čez noč spremeniti svoj ton, saj
je v pismu Hruščevu izjavil, da ne
sovraži socializma, da je zoper re-
vanšizem, da je za mirno sožitje
med SZ in Zahodno Nemčijo. To
pismo je gotovo eden od najzani-
mivejših dokumentov zgodovinske-
ga trenutka, brez ozira na to, če je
zgolj taktična poteza.
Eisenhower je svojo atlantsko
družino pred obiskom zaslišal v
javnih in intimnih pogovorih. Ta-
kega prizadevanja diplomatska zgo-
dovina doslej še ni zabeležila pri
nobenem predstavnika starega sve-
ta. Največ se je seveda zadrževal
na starem Albionu, čigar predstav-
nika Macmillan in Churchill imata
morebiti največ diplomatskih zaslug
za veliki preokret. Stari Churchill
je že pred 10 leti opozoril svoj ta-
bor na velike priprave SZ za znan-
stveno premoč ne samo v kozmič-
nih zadevah, marveč tudi na celi
vrsti drugih področij, češ da Rusi
dobro razumejo tisto znano besedo
velikega Churchillov e ga rojaka
Francisa Bacona: Knowledge is po-
wer (znanje je moč). Manjši člani
atlantskega lagerja so se radi po-
trudili, da so bili sprejeti pri Eisen-
howerju v velikih rezidencah: Spa-
nec Castello, Italijana Segni in Pel-
la in še kateri.
De Gaulle se je pravkar vrnil iz
Alžira, kjer so ga generali od 13.
maja lanskega leta prepričali, da bo-
do alžirski problem rešili ferro igni-
que — z ognjem in mečem. De
Gaulle je ameriškemu predsedniku
poleg alžirske skrbi predložil tudi
vprašanje francoskega položaja v
NATO in vprašanje francoske atom-
ske bombe. Nekje na tej točki sta
se našli Francija in Zahodna Nem-
čija, to pa bo zgodovina zapisala
Franciji v debet. Kaže, da de Gaulle
pri skrbi za veličino svoje domo- ]
vine opušča staro pravilo zunanje
politike, da je nevarno iskati za-
veznika v premočnem sosedu.
Hruščev se pripravlja na odkritje.
Ï
Amerike. S seboj bo vzel Solohova,
največji literarni dosežek SZ. Pred-
stavlja nič manj kot idejo socia-
lizma, idejo idej, vprašanje vpra-
šanj, alfo in omego vere in zna-
nja, kakor je o socializmu dejal
Cerniševski. Predstavlja SZ, ki je
v 40 letih po revoluciji kljub inter-
vencijskim vojskam in drugi sve-
tovni vojni stopila na čelo sveta
kot država velikih obstoječih kapa-
citet in še večjih perspektiv. Svet
se vprašuje, kakšno vlogo igra LR
Kitajska. Ali je sprožila incident
večjega značaja na indijski meji in
v Laosu namenoma? Z namenom,
da podpre Hruščeva ali da ga ovi-
ra pri delu za svetovni sporazum?
Ali z namenom, da se pred svetom
prav v tem trenutku predstavi kot
sila, ki je svet ne bi smel ignorirati
in jo sprejeti vsaj v OZN? Na ta
vprašanja ni lahko točno odgovo-
riti, gotovo pa je, da incidenti na
mejah dveh največjih azijskih dr-
žav neugodno pretresajo ozračje
med Zahodom in Vzhodom prav v
trenutku, ko se je na mračnem ne-
bu pojavila »drhteča zarja«:, ki
morda napoveduje razjasnitve. Za-
nimivo je pomirjevalno stališče KP
Indije, značilen pa stoični mir Ne-
hruja. Navzočnost Dalai-lame v In-
diji ima verjetno svoje politične po-
sledice, saj pritiska na to, da bi
azijske države podprle razpravo o
Tibetu v OZN. T. O.
Ike: — Čeprav sva oba v civilu, nekaj vojaškega pa nama
je le ostalo, dragi Charles. —
Osnovna šola na Hudinji - novo žarišče
prosvete in napredica
ki bo obiskovala to šolo stalen in
svetal vzor, kako je treba delati in
se boriti za domovino. Spominjalo
pa jo bo tudi na veličino žrtev, ki
so bile potrebne zato, da lahko da-
nes v miru ustvarjamo in gradimo
srečnejšo bodočnost.«
Drugi del svojega govora je tov.
Rupret posvetil nekaterim proble-
mom gospodarskega in komunalne-
ga značaja. Tu je med drugim po-
udaril vlogo pogodbenih odnosov v
kmetijstvu. Nekaj besed pa je name-
nil tudi mladini. Tako je dejal:
»Mladina mora razumeti in uvideti,
s kolikimi napori in žrtvami je bilo
ustvarjeno vse to, kar danes Imamo
in koliko skrbi je bilo posvečeno
prav temu, da bi zagotovili našim
mladim ljudem čim boljši razvoj.
Zato mladi rod v svojih zahtevah ne
sme pretiravati, pač pa predvsem,
tudi sam čim več prispevati; v prvi
vrsti seveda z naglim kopičenjem
znanja, pa tudi v naši izgradnji.«
Po govoru tovariša Rupreta je
ljudskemu odboru celjske občine in
vsem, ki so sodelovali ter pomagali
pri gradnji nove šole čestital tudi
tov. Majhen. Ob tej priložnosti je
odkril spominsko ploščo ob glavnem
vhodu, na kateri je napisano: Os-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tovariš Vlado Majhen odkriva spo-
minsko ploščo ob vhodu v novo šolo
na Hudinji
novno šolo narodnega heroja Fra-
nja Vrunča na Hudinji je zgradila
občina Celje in jo ob 40-letnici usta-
novitve KPJ in SKOJ odprla kot
novo žarišče prosvete in napredka.«
Zatem je šolo tudi odprl in jo izročil
v varstvo upravitelju tovarišu Med-
vedu.
Končno se je tov. Bekeš znova
zahvalil ljudskemu odboru kot in-
vestitorju in še nekaterim tovari-
šem, ki so vodili gradbeni odbor,
oziroma zastopali ljudski odbor. V
tej zvezi je zlasti omenil tovariša
Vilija Spata, Jožeta Kotnika, Janka
Prislana in druge. Iskreno zahvalo
je izrekel tudi mladini in vsem, ki
so pomagali pri gradnji in urejanju
okolja novega poslopja.
Enako zahvalo so ljudskemu od-
boru in ostalim izrekli še mladinci,
ki bodo obiskovali to šolo.
M. B.
CELJSKI TEDNIK štev. 36—11. septembra

z UTRJEVANJEM KOMUNALNEGA SISTEMA
SO OBCINE PREVZELE ŠE ENO POMEMBNO OD-
GOVORNOST — PRESKRBO PREBIVALSTVA. TO
NI LAHKA NALOGA, SAJ SE PO ENI STRANI
ŠTEVILO PREBIVALCEV V MESTU IN VSEH IN-
DUSTRIJSKIH SREDIŠČIH HITRO VECA, ISTO-
ČASNO PA SUNKOVITO NARAŠČA KUPNA MOC;
PREBIVALSTVA. PORABA SE VEDNO BOLJ PRI-
LAGAJA MEDNARODNIM NORMATIVOM, S TEM
SE PA MENJA STRUKTURA PORABE POSAMEZ-
NIH PREDMETOV.
RAZUMLJIVO JE, DA PRI TEM NASTOPAJO
PRECEJŠNJE TE2AVE V PRESKRBI. TAKO JE
TRENUTNO VPRAŠANJE PRESKRBE SPRiCO
SLABOSTI, KI SO SE NAKOPIČILE V ISTEM ČA-
SU — PA IMAJO OBJEKTIVNE KORENINE, PRI-
ŠLO ŠE ZLASTI V OSPREDJE. TO VELJA PRED-
VSEM ZA PRESKRBO PREBIVALSTVA Z MESOM,
MLEKOM, MLEČNIMI PROIZVODI, OZIMNICO,
KURJAVO IN PODOBNO. DANES GOVORIMO O
TEH PROBLEMIH, TAKO KOT JIH OBRAVNA-
VAJO POTROŠNIKI IN TRGOVSKI KROGI.
Krompiria ne ho primanjkovalo
PRI PRESKRBO V ALN EM PODJETJU AGROPROMET
SO NAM ZAGOTOVILI, DA LETOS KLJUB SLABŠI LETI-
NI NE BO PRIMANJKOVALO KROMPIRJA ZA OZIMNICO.
PODJETJE JE ŽE SKLENILO POGODBE ZA DOBAVO
KROMPIRJA, IN SICER RAČUNAJO, DA BO ZADOSTOVA-
LO ZA OZIMNICO OKOLI 30 VAGONOV, ZA REDNO PRE-
SKRBO MESTA V ZIMSKIH MESECIH PA OKOLI 15 VA-
GONOV KROMPIRJA.
Ti hitri in odločilni ukrepi pre-
skrbovalnega podjetja so bili po-
trebni zaradi bojazni, da bodo
kmetovalci skušali slabšo letino
izkoristiti za pritisk na dogovor-
jene cene. Istočasno pa je gotx)-
vo, da bo Letos neprimerno večje
povpraševanje po krompirju kot
lani. Lani se je v okolici Celja
oskrbelo s krompirjem kar preko
80 odstotkov družin. Letos to se-
veda ne bo možno.
F^i Agroprometu predvidevajo
letos enak način prodaje ozimni-
ce kot lani. Vse večje kolektive
bodo obvestili o pogojih nakupa,
s tem, da bodo sindikalne organi-
î^acije lahko naročile za svoje čla-
ne večje količine po zmernejših
cenah. Istočasno pa bo podjetje
organiziralo tudi letos teden
ozimnice, kjer bodo veljali isti
popusti.
Za vskladiščenje krompirja so
se predvsem odločili zato, ker je
v Celju še vedno precej družin,
ki nimajo primernih prostorov za
ozimnico. Te družine so v glav-
nem navezane na tekoč nakup
krompirja in drugih kmetijskih
pridelkov. Zaradi tega so tudi
prestavili preureditvena dela
skladišč v Šempetru, kjer bodo
vskladiščili potrebne količine
ozimnice.
Glede zelja predvidoma ne bo
posebnih težav, pač pa je kritič-
no stanje pri dobavah potrebnih
količin jajc. Pri tem so kmetijske
zadruge popolnoma odpovedale.
Preskrbovalno podjetje si poma-
ga z dobavami iz Hrvatske, po-
sebno kritične trenutke pa pre-
mostijo z jajci, ki jih lahko dobi-
jo iz zagrebške hladilnice. V teh
dneh pregovarjajo tudi o rednih
dobavah jajc iz čakovskega okra-
ja, od koder jih bo po kompen-
zacijskem poslu dobavljalo pod-
jetje »Veležitar«. Ta gesta pod-
/jetja, čeprav to ni dolžnost »Vele-
žitarja, je hvaležna, saj oblažuje.
stisko, ko je najbolj občutna.       j
Vagoni, avtomobil! in vozovi — polni krompirja prihajajo vsak dan
v Celje
GOVORIMO
O PRESKRBI
Risto Gajšek:
Premajhno poraba
vrtnin
Osnovna ugotovitev glede posredovanja vrtnin potrošni-
kom je, da je ta panoga trgovske dejavnosti na našem območ-
ju premalo razvita, da pa poraba sadja in zelenjave nenehno
narašča. Nepričakovan porast porabe zelenjave lahko samo
pozdravimo. Vedeti pa moramo, da pri nas odpade letno na
enega prebivalca okoli 40 do 50 kilogramov zelenjave (brez
krompirja). Po mednarodnih normativih organizacije FAO pa
človek za normalni razvoj potrebuje 146 kilogramov zelenjave
(tudi brez krompirja). To nam pove, da smo kljub velikemu
napredku (pri nas je stanje v preteklem obdobju bilo slabše)
še precej za svetovnim povprečjem.
Prizadevamo si, da bi se pora-
ba zelenjave približala vsaj loe.
kilogramom na osebo. To je od-
visno od dveh činiteljev — kme-
tijske proizvodnje in prodajnih
zmogljivosti. O problemih kme-
tijske proizvodnje ne bom govo-
ril, saj je le-to v tem obdobju
panoga dejavnosti, ki jo družba
skuša z vsemi razpoložljivimi
sredstvi dvigniti na sodobno ra-
ven. Ko bo kmetijstvo in kmetij-
ska proizvodnja utrjena p>o zna-
nih načelih, s te strani gotovo ne
bo več težav.
Drugače pa je s trgovino s pre-
hranbenimi predmeti. Medtem,
ko so špecerijske trgovine raz-
meroma dobro urejene (kjer so
pomanjkljivosti, jih sproti od-
pravljamo) in založene, pri zele-
njavnih trgovinah, mesnicah in
pekarnah nastopajo precejšnje
težave. V veliki meri zato, ker so
predvidene ureditve potrebnih
obratov zvezane z ogromnimi
investicijami (naj omenim samo
celjsko pekarno ali klavnico, ta-
ko je tudi v drugih krajih), ki
jih občine s težavo ne premorejo.
Vendar je v veliki meri odvisno
od trgovine, da bo trg dovolj in
redno založen.
Spričo tega, da je za preskrbo
prebivalcev na svojem območju
dejansko odgovorna občina, bi za
nekatere občine (zlasti manj raz-
vite) lahko rekli, da problemom
trgovine ne posvečajo dovolj po-
zornosti.
Dograditev mlekarne edina pesjtev
VPRAŠANJE PRESKRBE CELJA Z MLEKOMÏN MLEČNIMI
IZDELKI DOSLEJ ŠE NI S TAKO OSTRINO NASTOPILO KOT
LETOS. ZANIMIVO PRI TEM JE, DA JE ENAKO STANJE PO
VSEJ SLOVENIJI. MLEKA ENOSTAVNO NI DOVOLJ ZA VSE
POTREBE.
NAJ NAVEDEMO SAMO NEKAJ ŠTEVILK — CELJE PO-
RABI NA DAN OKOLI 4500 LITROV MLEKA, NORMALNA PO-
RABA MASLA JE OKOLI 300 KILOGRAMOV NA TEDEN, SIRA
PA OKOLI 400 KILOGRAMOV.
OB HUDEM POMANJKANJU MLEKA JE VECINA SLO-
VENSKIH MLEKARN USTAVILA PROIZVODNJO MLEČNIH
IZDELKOV IN VSE MLEKO DOBAVLJAJO POTROŠNIKOM,
TAKO SMO SE ZNAŠLI V ČUDNI SITUACIJL CELJSKA MLE-
KARNA ŠE USPE ZADOVOLJITI POTREBE PO SVE2EM MLE-
KU, NI PA SPOSOBNA NABAVITI MLEČNIH IZDELKOV, KER
JIH PAC NIKJER NI MOC DOBITL NEKAJ TEŽAV PRI PRE-
SKRBI Z MLEKOM JE BILO SICER OB HMELJARSKI SEZONI,
KO SO KMETIJSKA GOSPODARSTVA IN TUDI ZADRUŽNIKI
PORABILI PRECEJŠNJE KOLIČINE MLEKA ZA OBIRALCE
HMELJA. VENDAR TO ŽE V NASLEDNJIH DNEH NE BO VEC
OBČUTNO.
Ob takem stanju pa je zanimiva
ugotovitev, da je spričo pomanjka-
nja mlečnih proizvodov povpraše-
vanje po teh izredno sunkovito po-
raslo. V celjski mlekarni zatrjujejo,
da bi lahko prodali sedaj kar dva-
krat toliko mlečnih izdelkov, kot je
dejanska povprečna poraba na te-
den.
Ob tem se že pojavljajo skoki cen.
V Celju so že zabeležili podražitev
masla za 100 din. Taki pojavi so
lahko škodljivi. Ce bo maslo draž-
je, ga na trgu nasploh ne more biti
več, ko vemo, da primanjkuje mleka.
In če bi kdo zaradi posebnih za-
služkov kljub pomanjkanju mleka
izdeloval maslo in sir bi naredil še
večjo gospodarsko škodo. Res je,
da je nekaterim ljudem zaradi diet-
ne hrane potrebno maslo in sir —
istočasno pa vemo, da je otrokom
sveže mleko še bolj potrebno. Zato
je glede masla in drugih mlečnih
proizvodov umestna le strpnost.
V Celju bo stanje namreč bistve-
no izboljšano z zgraditvijo nove
mlekarne v Medlogu. Stroji za nov
obrat so že nabavljeni, tako da ra-
čunajo, da bo mlekarna naslednje
leto že stekla. Nova mlekarna bo
namreč lahko izravnavala mesece z
veliko ponudbo mleka z onimi, ko
mleka primanjkuje. S tem bi seveda
nevšečnosti in neljube »mlečne krize
odpadlet.
Pol za šalo,
pol za res
Pred kratkim se je v izložbi
»Elektromerkatorja« pojavit
hladilnik kot »vzorec«. In si-
cer sedaj, ko je poletje že mi-
mo. Na ta račun (naj povemo,
da za pomanjkanje hladilnikov
v poletni sezoni ne zadene kriv-
da celjsko podjetje) krožijo
med Celjani mnoge zbadljivke.
Ob tej priložnosti je za nas za-
nimiv tale »komentar«:
»Kar dobro je, da so trgovci
šele sedaj dobavili hladilnike.
Vreme se je tako shladilo, da
je že vsaka torbica priročni
hladilnik, hkrati pa mesa, mle-
ka, jajc in še nekaterih drugih
živil še za sproti ni dovolj. Ta-
ko vsaj nobenemu ne pade na
misel, da bi se »na nož« boril
za hladilnik. »170 tisočakov«
pa je tudi prepričevalno svari-
lo.«
EN PREDLOG
V Žalcu je veliko pomislekov tudi
glede odpiralnega časa. Trgovina s
sadjem in zelenjavo je ob sobotah
popoldne zaprta, trgovina s tehnil-
nim blagom in knjigarna pa sta za-
prti celo vsako popoldne. Zanimive
je, da so tudi trgovci ugotovili, da
je to za poslovni uspeh neprimerne
in so v obdobju pred začetkom po-
uka na šolah uvedli (od 15. avgusta
do 15. septembra) nepretrgan dt-
lovni čas. Trgovina s tehničnim bla-
gom pa še naprej vztreja pri svoji
odločitvi. Pri tem so zlasti oškodo-
vani delavci, ki zapustijo delovna
mesta po 14. uri. Rešitev iščejo v
celjskih trgovinah, kar jim (z ozi-
rom na prevozne stroške) izdatke
za blago, ki bi ga lahko dobili tudi
v Žalcu, po nepotrebnem poveča.
V Žalcu upajo, da bo potrošniški,
svet odločneje reagiral.
Nekaj jajc, ki jih prinesejo branjer-
ke na trg, ne more zadovoljiti vseh
potreb
TO ŠE ZDALEČ NI POPOLN PREGLED. VEN-
DAR ZE TE UGOTOVITVE DOVOLJ ZGOVORNO
PRIČAJO, DA SO SE SLABOSTI V PRESKRBI
TAKO NAKOPIČILE, DA SO POTREBNI HITRI IN
ODLOČNI UKREPI. PRI TEM LAHKO MIRNO
TRDIMO, DA SE OB KONCU LETA, KADAR GRE
ZA PRESKRBO, NIKAKOR NE MOREMO ZADO-
VOLJITI Z UGOTOVITVAMI O NEDOSEŽENIH
PLANSKIH NALOGAH IN O STORJENIH NAPA-
KAH. SLABOSTI PRESKRBE JE NAMREČ TREBA
ODPRAVLJATI SPROTI. V TEM JE TUDI JEDRO
ODGOVORNOSTI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBO-j
ROV. Î
V Velenju
meso
in jajca
PRED DNEVI JE BILA V ŠOSTANJSKI OBCINI KO-
MISIJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV
SLOVENIJE. PROUČEVALI SO POGOJE PRESKRBE OBEH
INDUSTRIJSKIH SREDISC V ŠALEŠKI DOLINI IN DEJAN-
SKO STANJE.
OPOZORILI SO PREDVSEM NA POMANJKANJE ME-
SA, ZELENJAVE IN JAJC. TO JE UGOTOVITEV, KI JE
VELEN JC ANI IN ŠOŠTANJ CANI ZE DALJ CASA OBČUTI-
JO. NE MOREMO RECI, DA BI OBCINSKI LJUDSKI OD-
BOR MOLČE PREŠEL PREKO TEGA PROBLEMA. NA-
SPROTNO, LOTILI SO SE GA Z VSO RESNOSTJO. ŠE PO-
SEBEJ ZATO, KER SE VELENJE IZ DNEVA V DAN RAZ-
VIJA V MOČNO INDUSTRIJSKO SREDIŠČE IN BI PO-
MANJKLJIVOSTI V PRESKRBI 2E V NASLEDNJIH LETIH
POSTALE NEVZDRŽNE.
Oskrbovanje Velenja z zelenja-
vo nameravajo rešiti s preusme-
ritvijo li.metijskega gospodarstva
Saleli v proizvodnjo vrtnin. Raču-
najo, da bo le-to zmoglo posebne
potrebe trga — zlasti v predsezo-
ni. Šaleška dolina pa je hkrati
dovolj močno kmetijsko zaledje
za oskrbo mesta s povrtninami ob
glavni sezoni. Da bi proizvodnjo
Zgodnjih vrtin čimbolj osposobili,
so se odločili, da bodo v Šaleku
zgradili vrsto novih toplih gred,
ki jih bodo ogrevali s toplo vodo
iz elektrarne. Investicija za to
zamisel ne bo presegala zmožno-
sti posestva, saj bo toplovod za
mesto speljan tik posestva.
Istočasno bodo v Velenju ure-
dili pitališče goveje živine. Raču-
najo na zmogljivost do 200 glav
Éivine. S tem bi zlasti v kritičnih
tnesecih lahko učinkovito poma-
gali.
Odprto je še vprašanje nove
pekarne v Velenju, ki jo mesto
neobhodno potrebuje. Pritožbe in
ogovori prebivalcev zavoljo slabe
kvalitete kruha ne bodo prene-
hale prej, da bo zgrajena nova
Pekarna. Sedanje naprave so
namreč že docela izrabljene in
*uđi ne zadoščajo za potrebne ko-
Učine kruha.
Glede trgovinskega omrežja v
Velenju ni bilo pripomb. Saj je
öiano, da urejujejo v novem sre-
dišču sodobne trgovske paviljone,
kjer bo prodaja vsega potrošne-
ga blaga na istem mestu. Podob-
no tudi v Šoštanju začenjajo s
pavil jonsko ureditvijo trgovin-
skega omrežja.
Sendvič le vsak drugi dan
POMANJKANJE MESA JE POTROŠNIKE SE NAJBOLJ
PRIZADELO. PRI MESNINI SO NAM O PRESKRBI Z MESOM
IN MESNIMI IZDELKI POSTRE LI S TEMI PODATKI. CELJE
POTREBUJE ZA NORMALNO PORABO MESA NA TEDEN 200
SVINJ, 80 GOVED IN 100 TELET. DEJANSKO PA POVPREC-
NO ZAKOLJEJO 160 SVINJ, 20 GOVED IN NAJVEČ 15 TELET.
Gre torej za resno pasivnost pre-
skrbe. Mesarsko podjetje se nam-
reč po dogovoru drži prioritete in
sicer tako, da najprej zadovoljijo
potrebe bolnišnic, nato gostin-
stva in šele preostalo meso pride
▼ redno prodajo. Tako, da dejan-
sko celjski trg zadovoljujejo le
za okoli 25 odstotkov potreb.
Vzrokov za kritično stanje je
več. Naj omenimo samo périmer,
ki se je pripetil ta teden. V klav-
nici je bil v ponedeljek dan do-
gona živali za zakol iz štirih kme-
tijskih zadrug. Pripeljali so le eno
kravo in nobenega teleta. Isto-
časno pa pri KOTEKSU ugotav-
ljajo, da v zadnjem času število
kož, ki jih dobijo, bistveno ne
upada. Torej se živina vseeno
kolje. Vprašanje je le, kje in kam
gre?
Ce pa se vseeno ob upravičeni
zahtevi po povečanju živine na
kmetijah zadovoljimo s trenutni-
mi težavami, saj brez dvoma drži
trditev, da bo trenutna kriza v
preskrbi z mesom tudi potrošni-
ku v korist, pa ostanejo nekatere
slabosti, ki s tem niso v zvezi.
Pred časom so se v Celju od-
ločili, da se meso prodaja po kva-
litetnih kategorijah. Na ta račun
je bilo že preveč izkoriščanj. Pred
dnevi je na primer v trgovinsko
zbornico prinesla neka gospodi-
nja 30 dkg mesa, ki ga je plačala
kot najboljšo vrsto (180 dinarjev
za 30 dkg) pa ni bilo vredno za
najslabši golaž. To lahko pomeni
samo eno; da ji je mesar prodal
slabšo kvaliteto za boljšo, razliko
pa...?
Zato na občini in tudi pri trgo-
vinski zbornici menijo, da je bil
dvom mesarskega podjetja, da
zadeva ne bo stekla brez učinko-
vite kontrole, umesten. Nekaj bo
treba ukreniti.
ČEPRAV Z MOČNIM KMETIJSKIM ZALEDJEM
V Žalcu niso bFBZ shrbi
2alec je ze nekaj sobot ostal skoraj brez mesa. Potrošniki in
tudi gostinski obrati so ta pojav dokaj ostro obsodili. Prepoved o
klanju telet in zahteva po intenzivnejši živinoreji bi lahko do neke
mere opravičila ta pojav, če istočasno mesnice v Taboru, na Vran-
skem, na Gomilskem in drugih manjših krajih žalske občine ne bi
bile zadovoljivo založene z mesom.
V 2alcu so ob tem poiskali rešitev
z dovoljenjem, da v mesnicah lahko
prodajajo prvorazredno goveje me-
so po višji ceni. Občinski organi so
hkrati opozorili mesarje, da je že
čas, da prenehajo s svojo »nagaji-
vostjo«. Saj so se po spremenjenem
sistemu odkupa živine sprevrgli v
brezbrižne »čakalce«. Ce bo kdo pri-
gnal kako živinče je dobro, če ne
pa tudi. Kako to vpliva na preskrbo
prebivalcev z mesom, smo videli
Isto velja tudi za kmetijske zadru-
ge, ki so po najpreprostejši logiki
dolžne oskrbeti z mesom najprej
lastno potrošno področje in šele na-
to misliti na izvoz živine v druga
potrošna središča. Kjer so te napot-
ke občinskega ljudskega odbora
upoštevali, mesa ni zmanjkalo!
Glede problemov preskrbe 2alca
z mesom in mesnimi izdelki so čla-
ni Sveta za blagovni promet tudi
mnenja, da bi kazalo tudi v Žalcu
(podobno kot v Celju) združiti do-
slej razmeroma zelo razdrobljeno
omrežje mesnic in mesarskih obra-
tov. Ne samo, da v sedanjih razme-
rah ni možna koordinacija, tudi kon-
trola je onemogočena.
z OPTIMIZMOM GLEDAMO V PRIHODNOST
SLG JE DOLOČILO LETOŠNJI SPORED — SPET GLEDALIŠKI
LIST - EKSPERIMENTALNI MALI ODER IZVEN REDNEGA RE-
PERTOARJA - ŠTEVILKE IZ LANSKE SEZONE
(Nadaljevanje in konec)
Vprašanje: Bodo mimo redno na-
stavljenih sodelovali v gledališču
tudi amaterji?
Novost, ki smo jo uvedli letos v
svoj program je tesno sodelovanje
s Svobodami in prosvetnimi dru-
štvi. Tudi v tem prednjačimo pred
ostalimi slovenskimi gledališči. To
sodelovanje se odraža zlasti v dveh
stvareh. Vsi trije naši režiserji so
se pogodbeno obvezali, da bodo
opravili v sezoni po tri režije v do-
mači hiši, četrto pa obvezno pri
tem ali onem amaterskem gledali-
šču. Drugič: poleg angažiranih po-
klicnih igralcev bomo imeli poslej
s posebnimi pogodbami vezane
amaterske igralce kot stalne sode-
lavce. Za letošnjo sezono smo take
pogodbe že sklenil z naslednjimi
igralci: s Tonetom Zorkom, Zden-
kom Furlanom, Jožetom Zagorični-
kom, Cvetom Vernikom in Tonetom
Vrablom. Upam, da bo to sodelo-
vanje rodilo lepe uspehe. Ob tej
priložnosti naj omenim, da sta nam
rektor in profesorski zbor AlU ob-
ljubila pri pomlajevanju našega
gledališkega ansambla vso svojo
pomoč. Ta pomoč je letos že reali-
zirana s tem, da je rektor АШ pri-
volil v honorarni angažma svojega
slušatelja Antona Peljeta in absol-
ventke Maje Druškovičeve.
Vprašanje: Kako in s čim ste pri-
čeli letošnjo sezono?
Odgovor: V letošnji sezoni pro-
slavljamo dvojni jubilej: 110-letni-
CQ prve slovenske predstave v Ce-
Ijii in 10-letnico profesionalnega
gledališča. Za to proslavo priprav-
ljamo kot slavnostno otvoritveno
predstavo »Kranjske komedijante«.
Naj omenim, da se je pričela pro-
fesionalizacija našega gledališča 1.
aprila 1949, ko sem od takratnega
mestnega ljudskega gledališča pre-
jel dekret z nalogo, da kot njegov
upravnik pričnem s pripravami za
profesionalizacijo. Te priprave so
bile končane v jeseni 1950. Anga-
žirali smo prvi kader tehničnih de-
lavcev, poslali nekaj svojih igralcev
in igralk na posebni gledališki te-
čaj v Ljubljano, organizirali gleda-
liške delavnice in administrativno
službo ter pričeli velikopotezno ak-
cijo za renoviranje gledališkega po-
slopja. Iz absolventov omenjenega
gledališkega tečaja se je rekrutiral
prvi kader poklicnih igralcev. Dne
6. dec. 1950 je končno izdal Mestni
ljudski odbor odločbo o ustanovitvi
poklicnega Mestnega gledališča v
Celju. S tem je bil uresničen ideal
požrtvovalnih generacij celjskih
gledaliških entuziastov, ki so se de-
setletja borili za ustanovitev poklic-
nega gledališča. Pri proslavi tega
zgodovinskega kulturnega dogodka
bomo v avli gledališča odkrili 3va
spomenika dvema zaslužnima gle-
dališčnikoma starejše generacije:
igralki Meti Baševi, ki je bila v
devetdesetih letih prejšnjega sto-
letja steber takratnega slovenskega
odra v Narodnem domu, in igralcu,
režiserju in gledališkemu organiza-
torju Adolfu (Saši) Pfeiferju, ki je
bil ob zlomu avstroogrskega cesar-
stva duša takratnega gledališkega
življenja v Celju — mestna občina
pa bo temu jubileju dala viden pe-
čat s tem, da bo ena izmed celjskih
ulic nosila "ime zaslužnega igralca
in režiserja starejše generacije Ra-
fka Salmiča. Za to priložnost bomo
izdali slavnostni gledališki list.
Vprašanje: Torej zopet uvajate
gledališki list, ki je bil zaradi fi-
nančne stiske ukinjen?
Odgovor: Ne. V tej sezoni bomo
izdali samo dve številki, eno ob
omenjeni proslavi in drugo ob za-
ključku sezone. Ob vsaki premieri
pa bomo izdajali ilustrirane pro-
spekte s kratkimi podatki o upri-
zorjenem delu, o njegovem avtorju
itd.
Vprašanje: Ali imate repertoar
za to sezono že določen?
Odgovor: Da. Po skrbnem preu-
darku umetniškega sveta in gleda-
liškega kolegija je repertoar do-
končno sestavljen in potrjen. Vzpo-
redno se vrše skušnje dnevno od
jutra do pozne noči za Kreftove
Kranjske komedijante, s katerimi
bomo v režiji Andreja Hienga od-
prli sezono, za mladinsko igro Pa-
vla Golije Sneguljčico v režiji Bran-
ka Gombača in za prvo uprizoritev
na novo ustanovljenem Malem odru
kot eksperimentalnem gledališču
našega gledališča Euwina Sylvanu-
sa dramo Korczak in otroci v režiji
Branka Gombača. Vrstni red pre-
mier, režije in datumi premier, vse
to je že fiksirano in prihodnje dni
bomo razpisali abonma za to se-
zono. Repertoar je takle: Bratko
Kreft — Kranjski komedijanti, Pa-
vel Golija — Sneguljčica, H. Grün
— V. Levstik Kastelka (Gadje gne-
zdo) krstna predstava, Rose Bad-
juhn — Dvanajst porotnikov, C.
Goldoni — Prebrisana vdova, Sha-
kespeare— Beneški trgovec, J. Pa-
trick — Cajnica na Okinawi, Wil-
liams — Mačka na vroči pločevi-
nasti strehi, Osborne — Saljivec.
Okvirni repertoar: Brecht — Mati
Korajža, Hikmet — Ali je bil Ivan
Ivanovič?, Kohout — Takšna je lju-
bezen. In eksperimentalni oder:
Sylwanus — Korczak in otroci, Sa-
lacrou — Margareta, tretje delo še
ni določeno.
Vprašanje: Ali nam o tem ekspe-
rimentalnem odru lahko poveste kaj
več?
Odgovor: V svetu je bujno zaži-
vela moda esperimentalnih gleda-
lišč tudi v naši državi jih imamo
nekaj. V okviru gledališča in pod
njegovim vodstvom bo v mali dvo-
rani Narodnega doma uprizarjal
»Mali oder« takšna dela, ki iz raz-
ličnih vzrokov ne morejo biti vklju-
čena v redni repertoar, so pa po
svoji vsebini ali dramaturških pri-
jemih nekaj novega.
Vprašanje: Kako je z občinstvom
v domači hiši?
Odgovor: V lanski sezoni je SLG
uprizorilo 10 del iz okvirnega re-
pertoarja, na gostovanjih v 24 kra-
jih pa devet. Iz repertoarja prejšnje
sezone smo ponovili tri dela. Skup-
no je bilo v pretekli sezoni 220
predstav, od tega 121 doma, dru-
god 99. Teh 220 predstav je obi-
skalo skupaj 60.051 gledalcev; pred-
stave v matični hiši je gledalo
31.619 obiskovalcev, na gostovanjih
pa 28.432. Povprečni obisk je zna-
šal 82 odstotkov. Abonmajev je bi-
lo osem, štirje redni in štirje mla-
dinski izven Celja pa 10. Upamo,
da bomo v letošnji sezoni s svojo
novo repertoarno politiko in s po-
močjo sindikatov pritegnili k pred-
stavam večje število neposrednih
proizvajalcev.
Vprašanje: Po vaših odgovorih
sodeč, stopate v novo sezono z ve-
likim optimizmom!
Odgovor: Dobro se zavedamo, da
nas kljub vsemu čakajo še nove te-
žave in nove borbe za nenehni umet-
niški razvoj našega gledališča, toda
eno je gotovo: takšne krize, kot smo
jo doživljali, ne bo v našem gleda-
lišču več. O tem smo trdno prepri-
čani, saj o nadalnjem obstoju naše
ustanove ni nobenega dvoma več.
ker nam je ljudska oblast zagoto-
vila vso pomoč. Zaradi tega upra-
vičeno gledamo v prihodnost z naj-
večjim optimizmom.
ANGLEŠKE KNJIGE IN REVIJE
V novo urejeni prodajalni knjig
na Trgu V. kongresa so zadnje dni
uvedli še neko novost: za kupce so
pripravili lepo izbiro angleških
knjig, revij in časnikov. Prva po-
šiljka je skoraj takoj izginila s
knjižnih polic. Zdaj bo Državna za-
ložba Slovenije začela redno oskr-
bovati svojo celjsko poslovalnico s
tujimi knjigami in revijami. Tovrst-
ne publikacije, predvsem v jezikih,
ki se jih mladina uči v šolah, smo
v Celju doslej precej pogrešali. Ver-
jetno nam v prihodnje ne bo več
treba iskati tuje čtivo daleč na-
okrog, ampak ga bomo dobili kar
v celjski papirnici in knjigarni.
TRI SMERI IZOBRAŽEVANJA
(Iz razgovora s prof. Jakhlom)
Nenehno se spreminjajoča fizio-
gnomija naše družbe — nagli go-
spodarski razvoj in z njim v zvezi
uvajanje sodobnejših proizvajalnih
sredstev, pa prav tako sistem de-
lavskega in družbenega samouprav-
ljanja terjajo na področju sistema-
tičnega izvenšolskega izobraževanja
povsem nove metode — delavec naj
bo predvsem strokovnjak na svojem
delovnem mestu, hkrati pa široko
razgledan v celotni družbeno eko-
nomski in politični problematiki na-
šega sistema. Spričo tega smo da-
nes prišli tako daleč, da nas dose-
danja praksa izobraževanja na tem
področju ne more več zadovoljiti,
marveč bodo nujno potrebne neke
spremembe, ki bodo to prakso razši-
rile, poglobile in jo prilagodile po-
trebam. S tem v zvezi so v teku
zadnje priprave za ustanovitev de-
lavske univerze, to je, institucije, ki
bo združila dejavnost dosedanje
ljudske univerze in ostalih izvenšol-
skih izobraževalnih ustanov. Kakor
je v razpravi ideološke komisije IV.
kongresa ZKS med drugim dejala
Marija Vilfanova, »je bila doseda-
nja ljudska univerza prepuščena sa-
ma sebi, zato ni mogla postati
osrednja občinska izobraževalna in-
stitucija, operativni center, ki raz-
teza svoje tipalke v vsako tovarno,
zadrugo, državno posestvo in tako
dalje. V bodočnosti moramo skon-
centrirati vse sile za vzgojo delav-
skega razreda. Hitreje moramo
ustanavljati izobraževalne centre v
tovarnah, ki pa ne smejo ostati sa-
mo centri strokovnega izobraževa-
nja, ampak se bodo postopoma raz-
vijali v centre strokovnega, sploš-
nega, ekonomskega, družbenega ter
seveda tudi političnega izobraževa-
nja. Danes se že čuti velika potreba
po republiškem telesu, ki bi koordi-
niralo delo vseh institucij, ki delajo
na izobraževanju odraslih, in jih
tesno povezalo z okrajnimi delav-
skimi univerzami. Tako telo bo mo-
glo skrbeti za harmoničen razvoj
vsega izobraževalnega dela izven si-
stema rednega šolstva, da v progra-
mih ne bo prevladovala zdaj ena,
zdaj druga problematika.«
V zvezi z bližnjo ustanovitvijo
delavske univerze v Celju smo se
obrnili na profesorja Jakhla, ki je
med drugim dejal:
Izobraževalno delo, ki ga je do-
slej vodila ljudska univerza, je bilo
razdrobljeno, neenotno, tudi ni bilo
enotnih programov; zato je ustano-
vitev delavske univerze potrebna
predvsem zato, da bo to dejavnost
povezala, jo sistematično izvajala in
jo prilagodila splošnim potrebam.
Tako se bodo, na primer, združile
šola za delavsko upravljanje na Te-
harjih in ostale politične šole v eno
ustanovo, s čimer bo omogočeno
bolj smotrno delo. Seveda pa se z
združitvijo ne bo smela rušiti samo-
iniciativa posameznih organizacij in
ustanov.
Področja izvenšolskega izobraže-
vanja pa bi šla v tri smeri: Za pri-
dobivanje šolskih kvalifikacij bodo
ustanovljeni izobraževalni oddelki
na rednih šolah — obstajali so že
na gimnaziji in srednjetehnični šoli
— s posebnim programom za od-
rasle. V poštev bodo prišli tečaji za
kvalifikacijo in prekvalifikacijo, pri-
prave za strokovne izpite, priprave
za vpis na- višje šole, tečaji za de-
lavsko in družbeno upravljanje —
vse to izvenšolsko izobraževanje
naj bi prevzela ljudska univerza.
Druga smer v izvenšolskem izobra-
ževanju bodo delavske univerze, ki
se bodo ustanovile v vsaki občini
in ki bodo postale oblika izobraže-
valnih središč po podjetjih; gre
predvsem za poljudno znanstveni
del izobraževanja. In tretje — Svo-
bode in prosvetna društva se naj
ne bi več ukvarjala z oblikami si-
stematičnega izobraževanja, saj bo
njihova naloga predvsem idejno
estetskega in kulturno vzgojnega
značaja, kar pomeni, da bodo ohra-
nile široko kulturno izobraževanje
— s predavanji, s prirejanjem raz-
stav in podobno.
Poleg vsega tega velja pripom-
niti še to, da je bilo v Celju delo
ljudske univerze več kot zadovoljivo
in da so neumorna prizadevanja po
izobraževanju našega delavstva tu-
di bogato obrodila. Okrajni in ob-
činski svet Svobod je bil pravzaprav
iniciator vseh večernih šol v Celju,
ki so jih šele od lani prevzele redne
šole, medtem ko jih je prej vodila
ljudska univerza. Prej je bilo, na
primer, pet oddelkov višje osnovne
šole, a danes jih je že osem; prav
tako sta bila prej le dva letnika
srednjetehnične šole, medtem ko bi
lih danes bilo lahko že osem. Iz vse-
ga dosedanjega dela pa lahko že
samo na podlagi teh nekaj podat-
kov sklepamo na optimistično pri-
hodnost.
Na pobudo in s finančno pomočjo okrajnega ljudskega odbora
so se že pred kratkim začela rekonstrukcijska dela rimskih izko-
panin v Šempetru v Savinjski dolini. Vse štiri nagrobne spome-
nike bodo postavili na mestu, kjer so našli tudi njihove elemente.
Sprva je kazalo, da bo prva faza dela kmalu opravljena. Zal, pa
so zadnji čas dela nekoliko zastala. Graditelji imajo namreč pre-
cej težav pri iskanju in nabavi marmorja, ki ga potrebujejo pri
rekonstrukciji.
Ob začetku
šolskega leta
Naša šolska reforma je naj-
značilnejša zato, ker uvajamo
popolno demokratizacijo v šol-
ski sistem oziroma v šolanje.
Reforma šolstva je prava revo-
lucija v prosveti, ki se že v ve-
liki meri kaže tudi vpraksi. De-
mokratizacija se vidi v uvede-
nem obveznem osemletnem šo-
lanju in v izvenšolskem izobra-
ževanju. Kaj vidimo iz tega?
Obvezno osemletno šolanje da-
je otrokom določeno pripravo
in znanje, da postanejo sposob-
ni člani družbe in da dobijo
trdno osnovo za izbiranje po-
klica in izpopolnjevanja. Poleg
tega izvenšolsko izobraževanje
odpravlja ovire, ki so doslej
onemogočale mladim ljudem,
da po osemnajstem letu nada-
ljujejo izobraževanje, če so pre-
kinili šolanje in vstopili v raz-
ne poklice. To pomeni, da se
lahko naši ljudje izobražujejo
vse življenje.
Po novih predpisih se na fa-
kultete lahko prijavijo kandi-
dati, ki nimajo popolne ali no-
bene šolske priprave. Razum-
ljivo je, da se pred vstopom na
fakulteto prijavljajo in delajo
sprejemne izpite. Pri pripravi
na univerzo jim v veliki meri
pomagajo ljudske univerze z
raznimi seminarji in tečaji, ki
se na njih delavci in uslužben-
ci pripravljajo za vstop na fa-
kulteto. Takšni kandidati se
zdaj na vseh fakultetah prijav-
ljajo za opravljanje sprejemnih
izpitov.
Začetek tega šolskega leta
zaznamuje tudi prehod na novi
šolski program v osemletkah.
Plan in program sta izdelana
v vseh republikah. Spremembe
se bodo najbolj občutile v pe-
tih razredih osemletk, v VI.,
VII. in VIII. pa bodo, zaradi
pomanjkanja novih učil, delali
v duhu porgama in plana, ki ga
je predpisala Prosvetna zveza
Jugoslavije.
Važno je tudi to, da bo letos
delo v osemletkah lažje, saj so
zgrajene in dokončane mnoge
šolske zgradbe. Medtem ko so
bile lani v večini šol kar 3 do
4 izmene, lahko opazimo, da bo-
sta sedaj v šolah dve izmeni.
Tudi letošnji proračuni, name-
njeni šolam, trud šolskih uprav
in odborov in seveda tudi ob-
čin, kažejo da smo v organiza-
ciji življenja in dela osemletk
krenili naprej.
V gimnazijah bodo letos po-
učevali, čeprav jim primanjkuje
učil, po novem šolskem progra-
mu s to razliko, da ga bodo
uvajali v razrede postopoma.
Poleg tega pričakujemo tudi
novih predpisov o ocenjevanju
učencev v gimnaziji. Zavoljo
tega bo ta vrsta naše šole še
vedno predmet nadaljnjega
proučevanja.
Vse to nam kaže na velik po-
men reforme šolstva, ki ga bo-
mo nadaljevali; že sedaj ima-
mo pozitivne rezultate, ki se
bodo v letošnjem letu še pove-
čali. S. S.
Tisoč let - tisoč šol
VTISI S POTI PO POLJSKI
Za sleherno zaokroženo celoto je
važno, da zna njeno vodstvo pra-
vilno in predvsem pravočasno po-
speševati sicer normalen razvoj pro-
izvajalnih sil in družbenih odnosov.
Objektivne pogoje pa, ki so dani za
ta razvoj in za kvalitetno duhovno
izpopolnjevanje nekega ljudstva,
morajo vse družbene zavestne sile
tako izkoristiti, da ne bo treba kas-
nejšim rodovom popravljati že pre-
vožene poti. Iz srečanj in razgovo-
rov z nekaterimi vodilnimi osebno-
stmi mlade poljske generacije sem
spoznal, da je pri njih prepredena
politika splošno družbenega doga-
janja z mnogimi radikalnimi pose-
gi in naprednimi idejami.
Tako se na primer v Zvezi socia-
listične mladine Poljske posveča ne-
verjetno velika pozornost kulturno-
prosvetni dejavnosti in strokovne-
mu dvigu mladih ljudi, ki mogoče
šele s prvimi koraki stopajo v živ-
ljenje, ali pa so že docela na samo-
stojni poti. Sleherni, ki že ima do-
ločeno strokovno kvalifikacijo, mo-
ra stremeti za tem, da le-to siste-
matično in nenehno z leti stopnju-
je. Organizacija je iniciator vsega
tega usmerjanja in delno sama or-
ganizira strokovno izobraževanje
svojega članstva. Seveda vsklaja to
dejavnost z upravo podjetij in par-
tijsko organizacijo.
Najprej sem mislil, da rešujejo to
vprašanje tako premišljeno le pri
delavski mladini, kasneje pa sem se
prepričal, da ni kmečka mladina, ki
je zaradi tradicij vključena v sa-
mostojno organizacijo, v tej smeri
nič manj aktivna. Ce pogledamo
program njenega dela, bomo spo-
znali, da jo ponekod, čeprav mo-
goče le na papirju, celo prekaša.
Njene naloge so približno razvr-
ščene po naslednjem vrstnem redu.
ki vsaj formalno kaže na pomemb-
nost posameznih akcij:
realizacija nalog na kulturno-
prosvetnem področju;
pomoč pri reševanju nalog iz
kmetijstva in njegovega več ali
manj planskega razvoja (tu bi ome-
nil le to, da je njihova kmetijska
politika, kar zadeva nekatere sploš-
ne osnovne principe, precej podob-
na naši in tudi oni so prišli do spo-
znanja, da je moč na osnovi sode-
lovanja kmet-zadruga kar najhitre-
je kvantitetno pa tudi kvalitetno
pospeševati kmetijsko proizvodnjo
Pri vsem tem se mi zdi čudno, da
se ne najde kakšen vzhodni »mar-
ksist«, ki mu ne diši naša usmer-
jenost v kooperacijsko proizvodnjo,
da bi razčlenil ta poljski »antisocia-
listični« ukrep).
Strokovno izpopolnjevanje in
usposabljanje za ravnanje s stroj-
nim parkom; v ta namen so usta-
novili tudi neke vrste delovne za-
druge, ki imajo lastne stroje, ki pa
jih upravlja mladina v ekonomskem
in strokovnem smislu itd.
Vedno in povsod poudarjajo, da
se bore za čim hitrejši kulturni dvig,
ki naj bo v okviru osnovnih zako-
nitosti socialistične graditve, ki jo
pa še marsikje režejo prenapete ve-
zi strogega centralizma. Za najbolj
boleča mesta pa mimo Moskve sa-
mi poskrbe za to, da se jermeni
zrahljajo in vsaj delno popuste.
Posebno zanimiv je bil' razgovor
s članoma vojvodskega komiteja v
Gdansku, ki sta nam nazorno pri-
kazala razvojno pot Poljske po dru-
gi svetovni vojni, mnoge težave, pa
tudi uspehe. Leto 1956, ko je prišel
na vodstvo CK Gomulka, postaja v
tem razvoju vse bolj prelomnica, iz-
vir novih, naprednih misli in po-
bud. To občutiš predvsem zaradi te-
ga, ker se s tem trenutkom začne
dvigati iz materialnih osnov še
človekova osebnost. Drugo pa je se-
veda to, če so zadeli v bistvo nje-
govega življenjskega razvoja. Tudi
ta pogovor je imel, lahko rečem,
tradicionalno posebnost, da se je
vedno znova vračal na področje
znanosti in prosvetljevanja prepro-
stih ljudi. Tako je tovariš, ki nam
je na dolgo in na široko pripovedo-
val o praznovanju 100-letnice ob-
stoja Poljske pravil, da bodo posta-
vili ob tem znamenitem jubileju
prednikom in tistim, ki jih je na-
cionalna zgodovina ovenčala s sla-
vo, veličasten spomenik, vreden
mnogo, mnogo milijonov zlotov. Ze
sem pričel gledati v nebo in pre-
mišljevati, kaj so si spet omislili,
ko me je prekinil glas mladega Po-
ljaka: »Tisoč korakov po poti, pre-
hojeni s krvjo, zmagami in s sre-
čo — 1000 šol za dobrobit poznej-
šim pokolenjem«. Lahko si mislite
da smo, kar nas je bilo Slovencev v
krogu, pozdravili to misel z nepo-
pisnim navdušenjem. S tem pravi-
jo, da bodo izboljšali mnoge teža-
ve na področju šolstva, predvsem
pa bodo te šole namenjene za de-
lavsko mladino in mladi kmečki
rod. Največ skrbi jim namreč dela
to, da pride letno mnogo premalo
ljudi s podeželja na srednje in vi-
soke šole. V to akcijo so se vklju-
čili vsi državljani in že sedaj so
pričeli s pobiranjem prostovoljnih
prispevkov.
Posebno se mi je močno vtisnil v
spomin spomenik Friderika Chopi-
na, ki mu ga je postavilo poljsko
ljudstvo v varšavskem parku kot
izraz ljubezni in spoštovanja. Umet-
nik je upodobil genija na vitkem
drevesu, ki se je pod pritiskom vi-
harja močno upognilo. Zdi se, kot
da drevo predstavlja ljudstvo, ki so
ga hoteli v zgodovini marsikdaj
streti viharji. Telo, ki je vse pre-
žeto s patriotizmom, je bilo razme-
sarjeno, toda hrbtenica je ostala ne-
dotaknjena. In če se zgodi, da pa-
de po 1000 letih danes ta narod na
kolena, kdo bo kriv in — ali bo
povzročitelj kaznovan?!
Zvone Dragan
Kopernikov planetarij v Katowicah
CELJSKI TEDNIK štev. 36-11. septembra
Iz življenja na naši vasi
Kako kmetujejo v bratski Srbiji
PREHITELI SO NAS...
Y srbskih obdelovalnih zadrugah
se pripravljajo na velik preobrat v
živinoreji, podoben tistemu, ki soga
začeli pred tremi leti v poljedelstvu.
Za posestva, ekonomije in zadruge
ožje Srbije (brez Vojvodine) je v
načrtu predvideno za leto 1960
180.000 govedi vseh pasem, 306.000
svinj, 788.000 mladih ovac in okrog
milijon glav živine. Poleg tega bo-
do čredo dobrih pasemskih krav po-
večali za 62.000 glav. Kakor vidimo
je v načrtu povečanje živine postav-
ljeno na prvo mesto. To je glavni
cilj; zato ker se bo istočasno s po-
večano proizvodnjo mesa in pov-
prečno težo glavne živine, povečala
tudi proizvodnja mleka, volne, jajc
in drugih izdelkov.
V primerjavi z letošnjim letom
so planske naloge za prihodnje le-
to povprečno za štiri- do petkrat
večje. Vendar nam v njihovo real-
nost ni treba dvomiti, saj letošnji
veliki pridelki koruze, druge hrane
za živino, in potreba, da kmalu ob-
vladamo razlike med poljedelstvom
in živinorejo, to dokazujejo. Lahko
celo verjamemo, da bodo obrisi
okvirnega načrta spremenjeni, ko
bodo izdelani lokalni programi, ko
bo v podrobnosti znano stanje ži-
vine in ugotovljene možnosti kr-
mljenja. V okrajih še vedno izdelu-
jejo investicijske elaborate. Zadru-
ge bodo zahtevale od kmetijske ban-
ke vedno več kreditov za nakup ži-
vine, melioracijo pašnikov itd. i?o-
leg tega je treba v zadrugah in
ekonomijah zgraditi mnogo drugih
stranskih objektov — delavnice za
pridelavo močnih krmil, mlekarne
klavnice in shrambe za spravljanje
mesa.
Planske naloge za leto 1960 ima-
jo resnejši značaj kot prejšnja leta
zato, ker na podlagi njih sklepamo
pogodbe s klavnicami, konzervno
industrijo ter grosisti doma in v
inozemstvu. Ves program akcij je
s tem dobil značaj večstranskih po-
godb, poljedelskih sporazumov. Za-
voljo tega in spričo ugodnih ga-
rantiranih cen lahko zadruge med
seboj svobodno sklepajo proizved-
no sodelovanje za vse vrste živine.
Poleg velikega zvišanja števila
živine, ki ga pričakujejo v dvanaj-
stih mesecih, ocenjujejo ta načrt
za izhodišče revolucionarnih spre-
memb v živinoreji do konca 1962
leta. Veliki uspehi v proizvodnji
krmil omogočajo, da bodo prejšnje
norme o največjem možnem steyilu
živine zamenjali z novimi. Namesto
ene glave živine na hektar obdelo-
valne površine bodo po dveh ali
treh letih lahko redili tri do pet
glav. Kmetijska banka je že raz-
pisala natečaj za kreditiranje živi-
noreje. Ker so v Srbiji že letos
dosegli raven, ki je bila predvidena
za leto 1961, so prihranili investi-
cije za dve leti. Ta znesek bi lahko
porabili za planirane investicije v
poljedelstvu. Predlagano je bilo
naj zadruge vložijo pri bankah do
15. septembra višje zahteve za na-
bavo živine in izgradnjo objektov
Kredita bo dovolj in nekdanji pro-
blem vplačila bo skoraj odpadel,
ker je odstotek tistih sredstev, ki
jih je treba pri investicijskem kre-
ditu vplačati, nižji.
Poleg tega odobrava banka tudi
posebne enoletne kredite, ki jih za-
druge lahko koristijo v te namene.
Ti predlogi so v glavnem že spre-
jeti na nedavnih sestankih s pred-
sedniki okrajnih zvez Glavne za-
družne zveze Srbije.
S. S
Na paši do konca...
Pri nas, zlasti v dolinah, vse
bolj opuščajo pašo. Letos je
krme dovolj in zavoljo varče-
vanja s krmo paša res ni po-
trebna. Pa vendar je dobro, da
živino pasemo čim dlje je mo-
goče. Živina, ki s dosti giblje
in je na zraku, je bolj zdrava,
ima boljši tek, daje več mleka
in se redi. Kar godi človeku, ne
škoduje živali. Govedo bo tako
in tako dovolj dolgo obsojeno
na poležavanje v zatohlih ne-
zdravih hlevih. Seveda so te-
žave s pastirji. Zato bi bilo
prav, da po vaseh čimprej ure-
dijo pregonske pašnike, kjer bi
pasli električni pastirji, za nad-
zor pa bi se menjavali, kajti
vsako živinče s svojim pastir-
jem se res ne izplača...
Kmečki praznik na Dobrni
Preteklo nedeljo je Kmetijska za-
druga Dobrna skupno z aktivom
mladih zadružnikov priredila kmeč-
ki praznik. Dopoldan je bila razsta-
va živine sivorjave pasme in ple-
menskih svinj. Razstavljenih je bilo
okoli 30 glav. Prvo oceno je dobila
krava »Crna« iz ekonomije KZ Do-
brna, na drugo mesto se je uvrstila
krava »Zala«, last zdravilišča, kot
najboljša telica pa je bila ocenjena
telica kmeta Mihe Sventa iz Klanca
pri Dobrni. Med prašiči pa je do-
bila prvo nagrado svinja iz ekono-
mije KZ Dobrna.
Po razstavi živine je sledilo tek-
movanje mladih zadružnikov s trak-
torji v spretnostni vožnji. Najbolj-
ši med njimi je bil Slavko Adamič,
KZ Vojnik, sledili so mu Oto Va-
novšek, KZ Vinska gora, Franc
Pukl, KZ Strmec in Franc Felicijan,
KZ Dobrna.
V tekmi koscev je zmagal Vinko
Crep, KZ Dobrna, sledili so mu
Franc Grušovnik, KZ Dobrna in
Slavko Dimec, KZ Strmec.
Popoldne pa je Avto-moto kro-
žek na Dobrni priredil hitrostne
moto dirke, za katere je vladalo ve-
liko zanimanje, saj so prišli na Do-
brno številni ljubitelji tega športa
celo iz Celja.
Mladi zadružniki so za to prili-
ko z lastnimi sredstvi in s prosto-
voljnim delom zgradili tudi ličen
čebelnjak.
Za kmečki praznik na Dobrni ve-
lja pripom.niti, da je bil dokaj slabo
pripravljen. Zato je bila na njem
slaba udeležba zadružnikov, kate-
rim je bil v prvi vrsti ta praznik
namenjen. -ma-
Spei se 8vetí¡o sveze brazde. • •
Zemlja je obrodila bogato žetev in oskrbela milijone delov-
nih ljudi s hrano. Jesen se naglo bliža in z njo jesenska setev.
Povsod v državi stopajo kmetovalci v sodelovanje z zadrugami
za večje donose. Za ozimino se najbolj mudi. Zemlja ne more
čakati...
Z novimi odnosi in modernizacijo kmetijstva gre vse bolj
v pozabo star, grenko idiličen prizor. Na naših poljih iz dneva
v dan ropoče več traktorjev, ki orjejo bolje in hitreje. Počasna
živinska vprega, krepko pritiskanje
zgrbljenega orača na plug, je vedno
redkejša slika na našem podeželju.
Dandanes že vsi zmajujemo z glavo
nad lesenim plugom v muzeju, ta-
ko bo z leti idila vprežnega pluga
izginila. Ne bo je škoda...
Letos bo kooperacija v Icmetijstvu
zajela veliko več površin kot lani
Letos bo kmetijska proizvodnja v
Sloveniji slonela pretežno na ko-
operacijskih odnosih s poudarkom
vsesplošnega sodelovanja z zadru-
go in s težiščem na živinoreji. Zato
tudi predvideva akcijski program
republiške kmetijske poslovne zveze .
v 1959/60 letu, da bo kooperacija
zajela 70.510 ha njiv in 38.000 ha
travnjkov, medtem ko je koopera-
cija v letu 1958/59 zajela le 16.692
hektarov njiv in 12.870 ha travni-
kov. 4,
S preskrbo nismo zadovoljni
Pred dnevi je Zavod za pospeševa-
nje gospodinjstva v sodelovanju s
posebno komisijo pripravil pogovor
z ženami, uslužbenimi v celjskih
podjetij in ustanovah. Pogovor naj
bi pomagal rešiti nekatere probleme,
ki zadevajo zlasti delovno področje
žena, tako v službi kot doma. Teme
pogovora so tudi vsakdanji vzroki
zaskrbljenosti naših gospodinj, zato
so vabilo z veseljem sprejele, pri-
pravljene, da sodelujejo. O teh pro-
blemih pa bomo v naslednjih števil-
kah našega lista seznanjali tudi vas.
Poleg trenutne krize tudi sicer
ne zadovoljuje preskrba z mesom
in mesnimi izdelki. Zaposlene že-
ne, ki utegnejo nakupovati šele
popoldne, morajo kupiti kakršno-
koli meso, ker je vse prvorazre-
dno razprodano že v jutranjih
urah. Nekoliko bi temu lahko od-
pomogli s tem, da bi mesarji del
vsake vrste mesa prodajali šele
popoldne, da bi tudi zaposlene
žene dobile kar si želijo. Pripom-
ba, da naj cene odgovarjajo kva-
liteti mesa in izražene želje po
ureditvi tega, sta upravičeni, ker
v dneh pomanjkanja prodajo
vsakršno meso kot prvovrstno.
Kapaciteta sedanje pekarne je
nezadostna. Zato je, zlasti ob so-
botah, kruh težko dobiti, vendar
bo to kmalu rešeno, saj bo nova
pekarna lahko pekla dovolj kru-
ha, poleg tega pa bodo v primer-
ni obliki uredili prodajo kruha
tudi v trgovinah z živili.
V Celju primanjkuje 800 do
1000 litrov mleka dnevno. To si-
cer kolikor toliko krije posestvo
Lava, ki razvaža mleko po domo-
vih. Zlasti zadnje čase je zelo
občutno pomanjkanje mlečnih iz-
delkov, jajc pa sploh ni. Proda-
jajo jih le na trgu, kjer pa lahko
zaradi tega po mili volji navijajo
cene.
Pomanjkanje in slaba kvalite-
ta sadja in zelenjave, pri tem pa
zelo visoke cene, so stalen povod
pritožb v letošjem poletju. Spričo
dejstva, da v sosednjih republi-
kah letina ni tako razočarala, bi
bilo pač nujno potrebno potrebne
količine sadja in zelenjave dobre
kvalitete kupiti tam. Gospodi-
nje si zelo želijo, da bi, pa čeprav
za višjo ceno, prodajali sortiran
krompir. — Trgovin s sadjem in
zelenjavo ni dovolj, vendar bo v
kratkem samo na celjskem po-
dročju sedem novih prodajaln te
vrste, nova tržnica pa bo poleg
tega imela tudi štiri ves dan od-
prte lope. Gospodinje se žal zelo
pritožujejo nad postrežbo v pro-
dajalnah te vrste.
Izbira v špecerijskih trgovinah
zadovoljuje, prav tako postrežba
in ureditev poslovanja. Dobrodo-
šla bi bila le večja količina vna-
prej embaliranega blaga. Prav
tako so gospodinje zelo zadovolj-
ne z dostavo blaga na' dom.
Morda bodo vsi ti problemi
manj zaskrbljujoči že v nekaj
dneh, ko bo z novo trgovino pri-
dobilo Celje univerzalno proda-
jalno z živili. Prav tako lahko ob-
ljubimo, da bodo žene v kratkem
mogle kupovati mleko v stekleni-
cah, česar si želijo že dolgo in je
po drugih mestih pri nas že ure-
jeno. Upajmo tudi, da bo prodaja,
kruha končno bolj higienična.
Perutnina je zadnje čase iskan
in pogrešan artikel. Spričo po-
manjkanja mesa gospodinje po-
skušajo rešiti položaj s tem, da
kupujejo perutnino, vendar dva-
tisoč piščancev na teden nikakor
ne zadovoljuje. Morda bo farma
v Zalogu lahko že v bližnji bo-
dočnosti krila tudi celjske potre-
be, sicer pa bo to zmogla farma,
ki je še v gradnji, na Primor-
skem. E
Prestopili so prag učenosti • • •
Ob jutranjih nlicah zagomazi po uli-
cah ... Po trimesečnem odmoru zopet
kliče budilka, iz kotov so se vse za-
prašene vrnile torbice spet v službo.
Pričelo se je novo šolsko leto.
Deževno poletje je neopazno prešlo
v jesen, megle so ležale nad mestom še
pozno dopoldne. Morda je prav to zna-
menje spomnilo šolarje nU šolo, na pri-
jetelje, ki se bodo zopet zbrali z vseh
vetrov v šolskih klopeh, starejši za tri
mesece,   nekaj   spominov   in  izkušenj.
Med tiste, ki z neprepričljivo nela-
godnostjo hite v šolo, pa se meša dro-
biž, ki se še drži materinega krila in
z nezaupanjem strmi v novo okolje.
Toda to bo prešlo v nekaj dneh in z
veseljem in vnemo bodo napisane prve
črte.
Zdaj je čas, da otroci začenjajo ra-
zumeti odgovornost in dolžnosti, ki jih
nalaga družba in okolje. Vnema, ki jih
bo zajela prve šolske dni ne sme popu-
stiti. S primernimi ukrepi; kot je pra-
vilno pojmovanje dela, točno določen
čas za učenje in pisanje domačih nalog,
bo otroku »prešlo v kri«. Tako bo vzgo-
jiteljem delo z otroci v veselje. Ure, ki
jih določimo otroku za šolsko delo pri-
lagodimo časa, ko je otrok najbolj bi-
strega duha. To je povsem individualno,
vendar se mora otrok teh ur potem
držati v vsakem primeru. Tudi dejstvo,
da mora pomagati materi, ni opravič-
ljivo, ker bo spričo takšnega ravnanja
otroku kmalu zadostoval tudi manj teh-
ten razlog za nerednost pri šolskem
delu.
Za vse šolarje pa naj velja; s smo-
trnim učenjem naj od prvega dne dose-
žejo, da jim bo vedno ostalo dovolj časa
za igre, šport in druga razvedrila, da
se jim učna snov ne bo kopičila in jim
ne bodo pretile slabe ocene. Na ta na-
čin otroci do predavatelja ne bodo ni-
koli občutili mržnje, nasprotno, vsaka
dobra ocena jih bo vzpodbudila k še
marljivejšemu delu, pri tem pa ne bodo
nikoli prikrajšani za nujno potreben
počitek.
Ni lepo samo, če ima učenec čiste in
lepo zavite knjige ter zvezke, to je
nujno, zrcalo njegovega odnosa do dela
in vzgojiteljev, njegovega občutka za
čistočo in lepoto. Vcepiti to otroku že
prve dni šolanja pa je mnogo laže kot
pozneje, ko je občutek za red v šolski
torbici že zakrnel.
Otroci naj hodijo т šolo lepo znažno
oblečeni, vendar pa naj se ne ločijo
po oblačilih svojih sošolcev po vpadlji-
vih oblekah ali s pogostim menjanjem
zunanje obleke. To pri vseh součencih,
ki teh možnosti nimajo, vzbuja mržnjo,
zavist ali pa občutek manjvrednosti, pri
prizadetem otroku pa pretirano samo-
zavest in celo domišljavost, kar ga sča-
soma odtuji in mu tudi sicer v življenju
samo škodi. To velja sicer v glavnem
za dekleta, je pa prav pri dekletih tudi
laže rešljivo, ker lahko nosijo halje.
Ce so vsa dekleta enako oblečena, za
domišljavost torej ne bo vzroka. Deklica
bo imela tudi sicer pravilno vzgojo, po-
leg tega pa bo staršem prihranjen mar-
sikateri dinar za novo obleko, ker se
je stara že izrabila.
Otroku se v šoli poraja ena najlepših
lastnosti človeka — tovarištvo. To mo-
ramo v vsakem primeru podpirati. Ne-
popravljivo greši mati, ki ponosrfa na
bistrost svojega sina njegovo odliko lju-
bosumno čmva in mu brani pomagati so-
nčencem. Prijaznost, vljudnost in spo-
štovanje starejših, tovarištvo do mlaj-
ših, to s« prve lastnosti, ki oblikujejo
novega človeka v koristnega člana
družbe.
Novi Šolarji, v novi šoli, pred prvim nastopom. Prizor z otvoritve
šole na Hudinji
BESEDA
o kmečkem zavarovanju
Dr. A. Hrašovec
Po dolgih razpravah je izšel zakon o splošnem ali »kmečkem«
zavarovanju. Osnovna načela so tu, podrobnosti bodo urejene z
republiškimi zakoni.
Zvezni zakon loči osnovno in razširjeno zavarovanje. Os-
novno bo uvedeno za vse tiste, ki se poklicno ukvarjajo s kme-
tijsko dejavnostjo, z lovom in ribolovom, in seveda za njihove
družinske člane. To zavarovanje bo zagotavljalo brezplačno
zdravljenje 36. v zakonu navedenih nalezljivih bolezni, cepljenja
in če je predpisano tudi dezinfekcijo, dezinsekcijo ter deratizacijo
stanovanj. To zavarovanje bo z republiškimi zakoni uvedeno za
vso republiko, lahko tudi za posamezne okraje in celo občine.
Zanimajo nas glavna vprašanja: Ali bomo uvedli razširjena
zavarovanja v posameznih občinah, ali v okraju. Nadalje, če bo
zavarovanje prostovoljno ali obvezno, kakšen bo obseg pravic
zavarovancev ter kako in koliko bodo kmečki zavarovanci vpla-
čevali.
Na ta vprašanja si bomo sami odgovorili. Mislim pa, da ima
prednost zavarovanje v okrajnem merilu. Občine bodo bržčas
prešibke, da bi krile riziko. Nadalje ima prednost obvezno za-
varovanje. Če ne, bi se zavarovale le številčno močne družine.
To bi bilo preveliko tveganje. V izbiro nam je dano kaj bomo
zavarovancem nudili, s tem pa je povezana višina prispevkov.
Za osnovno zavarovanje bi v našem okraju potrebovali 40
milijonov. To je za 80.000 doslej nezavarovanih prebivalcev po
500, ali pa za 18.000 gospodarstev po 2200 dinarjev. Če bi pa
vsem nudili iste ugodnosti, ki jih imajo zavarovanci socialnega
zavarovanja, bi prispevek na člana poskočil na 8000, pri gospo-
darstvu pa na 36.000 din, toda brez pravice do hranarine in po-
rodnine. Če pa bi zavarovali kmete za zdravljenje v ambulantah,
bolnišnicah, za nego zob in plačilo zdravil, bi znašal prispevek
vsaj 6500 din na osebo.
Verjetno bo najbolje urediti zadevo tako, da bi koristniki pla-
čali del stroškov. Prispevek bi bil nižji, usluge pa bi iskali le
pomoči potrebni. V začetku bi v sklade morali prispevati tudi
ljudski odbori in zadruge, kjer kmetje ne bodo zmogli. To zvezni
zakon dovoljuje.
Važno je tudi kako bo plačevanje prispevkov; po osebah ali
po gospodarstvih, po ekonomski moči ali brez ozira na to? De-
lavci plačujejo po višini dohodkov. Tako bi kmetovalci z višjo^
davčno lestvico plačali veliko več, ne glede če imajo otroke ali
ne.
Ta vprašanja bo treba razčistiti še pred uvedbo zavarovanja.
Ustanoviti bo treba namenske sklade pri zavodih za socialno za-
varovanje, za upravljanje z njimi pa organe družbenega uprav-
ljanja iz vrst kmečkih proizvajalcev, občin, socialnega zavaro-
vanja in drugih organizacij.
Ljudske republike morajo zavarovanje uvesti najkasneje do
konca 1960. leta.
Iz celja in zaledja
Vaš trud ni bil zaman!
Planinski dom na Menini planini
se je uvrstil med najlepše planinske
postojanke v našem okraju. Dom
stoji na planoti vrh Smrekovca —
blizu kraja, kjer je nekoč stala pla-
ninska koča, zgrajena iz neobtesa-
nih brun. To kočo je pred prvo sve-
tovno vojno zgradil s pomočjo lju-
biteljev planin gornjegrajski nad-
učitelj i<ocbek. 2e pred vojno
je koča po nesrečnem slučaju zgo-
rela. Od takrat Menina ni imela
drugih zatočišč za planince in iz-
letnike kot na redko posejane pa-
stirske koče.
Nov dom so začeli graditi leta
1953. Letos je bila svečana otvori-
tev, pred dnevi pa prva odborova
seja po tolikoletnih skrbeh in gara-
nju, toda tokrat brez teh neprijetnih
priveskov.
Na seji so razdelili diplome naj-
zaslužnejšim odbornikom, ki so pri
gradnji opravili levji delež. Diplome
je podelil Glavni odbor Planinske
zveze Slovenije veteranom gornje-
grajskega planinstva: Nandetu Rif-
lu, ki je bil začetnik akcije, nadalje
zaslužnemu predsedniku Jožetu
Tratniku, Slavku Hrenu, Tinku Vo-
ščiču in Jožetu Uranku.
Svečana seja, na kateri prvič po
toliko letih ni bilo poročil, delitve
nalog, zadolžitev in podobnega, je
izzvenela v prijeten večer pod last-
no streho.
RAZGLEDNICE
TRIJE NOVI BLOKI V ŠOŠTANJU
V Šoštanju grade tri velika sta-
novanjska poslopja. Dva stolpiča s
40 stanovanji gradi Termoelektrar-
na Šoštanj, enega pa za svoje de-
lavce »Gradbenik«. V obeh blokih,
ki jih gradi elektrarna, bodo pri-
tlične prostore uporabili za trgovske
lokale.
Oh, kako dobra in sladka je tale lu-
benica. .. Vsakdanja slika s celjskih
ulic
TEŽKO PRIČAKOVANI MOST...
čez Savinjo v park že kaže svo-
je bodoče oblike. Te dni bodo za-
čeli betonirati vitke loke, ki bodo
nosili 4 metre široko cestišče. Po iz-
gledu bo nova »brv« elegantnejša
in lepša od cestnega mostu na
Bregu. Most gradi podjetje »Gra-
diš« precej hitro, čeprav za neuča-
kane Celjane še vedno prepočasi.
Po zagotovilih bo otvoritev mostu
najkasneje ob Prazniku republike
Ker bo most neprimerno močnejši,
obenem pa dosti širši od nekdanje
majave brvi, se gradnja seveda ne
odvija tako hitro. Ce smo čakali ta-
ko dolgo, bomo še nekaj tednov. Ob-
jekt, ki bo Celju tudi v okras, je
ustrezna cena za potrpljenje.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Kdaj bo dovolj stanovanj?
Ce v naslednjem obdobju inten-
zivnost stanovanjske izgradnje ne
bo ponehala, tako pravijo, bodo v
naslednjih letih odpravljeni najbolj
kričeči »stanovanjski primeri«. To
utemeljujejo predvsem z rezultati
stanovanjske izgradnje letos. Saj so
v Konjicah, ki sodi med manjša ob-
činska središča, zgradili kar 21 no-
vih stanovanj. Podjetja so istočas-
no preuredila tudi precej starih sta-
novanj.
Upoštevati pa moramo, da poseb-
no v središču Konjic starih stano-
vanj ne bo možno popolnoma uredi-
ti. Skoraj vsa so namreč v pritUčju
— v nekaj primerih pa tudi v na-
slednjih etažah — dokaj vlažna. Po-
dobno je tudi tam, kjer so v prvih
povojnih letih stanovanjske prostore
uredili v stavbah, ki so bile grajene
za druge potrebe.
V naslednjih mesecih bo tovarna
usnja KONUS, ki je v zadnjih letih
zgradila v Konjicah za potrebe svo-
jih delavcev 24 stanovanj in preure-
dila vrsto starih, uredila še štiri sta-
novanja v prostorih bivše »alfe«.
Poslopje bodo dvignili za eno nad-
stropje. Temelji in .nosilno zidovje
je namreč dovolj močno. Pridobili
bodo štiri primerna stanovanja, v
pritličju pa nameravajo urediti pral-
nico in šivalnico. Istočasno bodo
še ta mesec pričeli graditi nov sta-
novanjski blok s 16. stanovanjih.
Tako bo prihodnje leto ob tem času
še 16 delavskih družin dobilo pri-
merna stanovanja.
Razumljivo pa je, da bodo v Ko-
njicah morala graditi tudi ostala
podjetja. Zlasti velja to za ona pod-
jetja, ki imajo težave in v katerih
primanjkuje potrebnih strokovnja-
kov. Tudi občina bo morala stano-
vanjskemu vprašanju posvetiti več
pozornosti. Saj v nasprotnem prime-
ru ne bodo mogli rešiti vprašanja
pomanjkanja prosvetnih delavcev,
zdravstvenega osebja in podobno.
Ce k temu dodamo, da bodo Konjice
dobile Okrajno sodišče in da tudi
precej občinskih uslužbencev živi v
neprimernih stanovanjskih razme-
rah, je razumljivo, da bo treba ne-
kaj ukreniti.
Od ostalih krajev v konjiški ob-
čini je treba omeniti še Zreče. Med
tem, ko stanovanjskega problema v
drugih krajih ne občutijo, postaja
leta v Zrečah pereč. Ta kraj se raz-
vija v industrijsko središče. Tega
se v Zrečah zavedajo, vendar za
gradnjo stanovanj primanjkuje po-
trebnih sredstev. Tovarna je sicer
zgradila štirinajst stanovanj, dva
bodo uredili v novem zdravstvenem
domu — to pa je zaenkrat vse. V
Zrečah pa upajo, da bi, če bodo lah-
ko stanovanjsko izgradnjo nadalje-
vali z isto intenzivnostjo, v nekaj
letih lahko zadostili najnujnejšim
potrebam.
CEUE
Ureditev mlečne restavraciie v
Celju se je spričo neprrdvideaSi
stanovanjskih težav precej zavlekla.
Pred začetkom urejevanja notramjik
prostorov nove restavracije }e bil»
potrebno izseliti stranke. Šele p»
večmesečnih naporih je to uspelo.
Tako računajo, da bodo celjsk»
mlečno restavracijo odprli v začetku
oktobra.
Trgovski krogi v celjski občiei se
zavzemajo, da bi v mestu ustaee-
vili več specializiranih trgovin. Ta-
ko sedaj razpravljajo s podjetje«
»Borac« iz Travnika, da bi v Ce-
lju odprli novo trgovino za konfek-
cijo in obutev. Istočasno si podjetje
»Napred«, ki v Celju že ima en»
trgovino, prizadeva, da bi eredilS
posebno trgovino za otroško mode«
konfekcijo. V tej bi prodajah sae»
konfekcijska , oblačila za dečke, m
sicer za vse starosti.
ŠOŠTANJ
V Šoštanju in Velenju resm* raz-
mišljajo o gradnji ljudskih kopa-
lišč. To vprašanje je še zlasti pe-
reče v Šoštanju, kjer se ljudje re*
nimajo kje kopati. Po daljših raz-
pravah so se odločili za zaprto ko-
pališče, ki bi ga lahko uporabljali
tudi v jesenskih in zimskih mese-
cih. V bazen bodo lahko napeljaK
toplo vodo iz elektrarne. Načrte za
bazen pa izdeluje znani projektanl
športnih objektov ing. Blovdek. Ra-
čunajo, da bodo bazen v Šoštanjm
začeli graditi že naslednje leto. Po-
dobno si prizadevajo tudi v Vele-
nju, kjer so domala isti pogo^.
PAKA
V teh dneh bo dograjena »ovi
šola v Paki pri Velenju. Sola
imela dva razreda in vse potrebne
pomožne prostore. Nova šola je za
ta kraj precejšnja pridobitev, saf
otrokom ne bo več treba hoditi \
šolo tako daleč kot doslej. Hkrati
pa bo šola tudi središče prosvetne
dejavnosti tega kraja.
VRANSKO
Ostra kritika, ki je pred kratkie»
»prizadela« kolektiv hotela Slova»
na Vranskem, ni ostala brez haska.
Hotel so primerno uredili, izprazniti
pa so tudi tujske sobe, ki so jik
doslej zasedali stalni stanovalci. Pri-
dobljene tujske sobe so tudi pri-
merno opremili. S tem v zvezi je
zanimiva primerjava prometa v tem
gostišču. Medtem ko so v prven*
polletju imeli prometa za 3,5 mili-
jona dinarjev, so samo v avgust«
zabeležili za preko milijon dinarjev
prometa.
2ALEC
V žalski občini še vedno nimaj»
vsi tarifni pravilniki potrebnega so-
glasja tarifnih komisij. Pri tem Je-
nerazumljiva nemarnost manjšik
gospodarskih organizacij, od kate-
rih nekatere popravljenih tarifnik
pravilnikov niti dvignile niso. Te
dni je občinska komisija ponovn*
razpravljala o teh primerih. Posla-
li so jim ostre opomine, nakar bo-
do zadevo predložili še občinskem*
zboru proizvajalcev.
V Žalcu preurejujejo tudi lokal
bifeja. Krajevni »bife« bo dobil trndi
novo opremo.
ŠTORE
V Štorah živahno razpravljajo •
ureditvi trgovskih lokalov. Odločitf
so se za adaptacijo trgovine »Pri
livarju«, in sicer tako, da bodo pri-
dobili špecerijsko trgovino z delika-
teso, lokal za prodajalno sadja in
zelenjave ter prodajalno kruha iu
mleka. Ureditev trgovskih lokalov
bo veljala okoli 5 milijonov dinar-
jev.
ŠMARJE
Pospešena prizadevanja za uredi-
tev trgovskega omrežja v celjskent
okraju so dala lepe uspehe. Zani-
mivo pa je, da v Šmarju niso do-
segli skoraj nič. Čeprav si trgovshi
krogi že dalj časa prizadevajo, da
bi tudi v Šmarju ustanovili specia-
lizirane trgovine, ki bi s pestrejšo
in popolnejšo založenostjo lahko več
prispevale k boljši preskrbi tega
območja, na občini za ta načrt ni
potrebnega razumevanja. Res je, da
občina nima potrebnih sredstev.
Vendar primer, da zavračajo pred-
log za ureditev specialne trgovine
s čevlji v Rogaški Slatini (сергат
bi trgovino uredilo industrijsko
podjetje z lastnimi sredstvi, ne daje
najboljšega spričevala.
POLZELA
Tovarna nogavic na Polzeli gra-
di nove prostore za skladišče go-
tovega blaga. Čeprav navidez ne-
pomembna zadeva, bo ta gradnja
za kolektiv precej pomenila. Iz sta-
rih skladišč bodo pridobili prosto-
re za garažo, novo skladišče bo pri-
mernejše, hkrati pa bo v novem po-
slopju dobilo prostore Društvo ljud-
ske tehnike, ki je z rednimi filmski-
mi predvajanji (obiskali so vse kra-
je žalske občine) postalo med pre-
bivalci žalske občine zelo priljub-
ljeno.
SVINJA GA JE OGRIZLA
Mošetov Tonček iz Bistrice ob
Sotli je opazoval svinjo in pujske,
ki so se valjali v ogradi. Nenadoma
se je pujsek zapletel v blato in ko-
renino, da se ni mogel takoj rešiti.
Tonček mu je priskočil na pomoč,
ker je tako žalostno cvilil. A ko ga
je hotel rešiti, je planila nanj raz-
jarjena svinja-mati ter ga napadla.
Sedemletni Tonček se je tako pre-
strašil, da ni mogel niti na pomoč
zaklicali. Svinja ga je ogrizla po
glavi, po rokah, da ga je komaj re-
šil oče, ki je slišal vpitje sosedove-
ga fantka. K sreči se je prav takrat
pripeljal mimo zdravnik, ki je fanta
v prvi sili obvezal in ga napotil v
bolnišnico. Zdaj je stanje otroka že
boljše, vendar bi lahko imelo še
strašnejše posledice, če ne bi bil v
bližini sosedov fant. Svinje so torej
v skrbi za svoj zarod lahko zelo ne-
varne.
RABIJO 2IVLJENJSKI PROSTOR
Kolarstvo v Petrovčah si je v
zadnjem obdobju postavilo nove
obratne prostore. Boljši razpored
strojev in delovnih pi-iprav je pri-
spevalo k zelo dobrim proizvodnim
rezultatom v letošnjem letu. Reali-
zacija je presežena, stroški so nižji
od planiranih, naročil pa je za leto
dni vnaprej. Skratka, investicija je
rentabilna in se že obrestuje.
Kolektiv pa stoji pred resnim pro-
blemom: premalo prostora imajo za
lesno skladišče. Obrat se mora na
vsak način razširiti, ker mu je si-
cer onemogočeno redno poslovanje,
a tudi iz požarnovarnostnih vzro-
kov je to potrebno. Zadeva ni ne-
rešljiva. Namreč, če bi odkupili 20
arov zemlje od zasebnika, bi dobili
primeren prostor. Nekaj razprave
bo o tem še na vsak način, predno
bo občinski ljudski odbor dal so-
glasje k tej pogodbi, ker se gre za
obdelovalno površino.
Kako nas vidijo oni?
Ce se komu mudi, če je slabe volje, če že predolgo čaka na
»rendes vous«, če je žejen, lačen preveč sit ali »nasekan* si rad iz-
bere za tarčo natakarja in strežnice. Grožnje s kritiko v časopisu
(včasih uresničene), so tudi zelo pogosto oblika spodbud.. Toda, ali
se kdaj vprašamo, kakšni smo mi (gosti) v njihovih očeh?
Nekaj primerov nam zgovorno pove kakšni smo:
Kolodvorska restavracija ... Pred
cah čakajo abonenti... Natakarica
gneč pred odhodi vlakov gostilna
slenih.
Pred točilno mizo se maje mase-
kan« gost. Takšen, za katerega ve-
lja prepoved točenja alkoholnih pi-
jač.
— No ti... (neponovljiv izraz)
mi boš dala pijačo ali ne? —
Natakarici se zatresejo roke, ble-
dica ji prešine obraz in stisne zobe.
V lokalu je najmanj trideset go-
stov. Nihče se ne zmeni za žalitev,
čeprav bi bila dolžnost slehernega,
da pijanca vrže skozi vrata ...
Kavarna Evropa .. Natakar Ivan-
ček je že drugič obrnil stikalo v
opozorilo trdovratnim gostom, da je
čas odhoda prišel... Ta čas pa je
prišel skozi vrata tudi nekdo, ki ga
je ravno v tem trenutku najbolj za-
žejalo.
Natakar vljudno pove: oprostite
zaključna ura... Tisti, ki bi ga imel
točilno mizo gneča. V oben obedni-
bi potrebovala deset rok. Zaradi
ne more podesetoriti števila zapo-
preveč, četudi bi bil polovico manj
spil, je sprožil plaz južnjaških klet-
vic in ozmerjal natakarja z najbolj
žaljivimi vzdevki. Je bil tujec? Ne.
Na sploh zelo čislana osebnost, pred
katero čez dan marsikateri klobuk
zdrkne z glave.
— Kaj se obirate?! — kriči na ko-
lodvorskem vrtu utelešena »žeja«:.
Opazke o lenobi, o neokretnem
bitju in kdo ve o čem še. Dekle pa,
ki teka kot »obsedena«: od točilnice
in kuhinje ter od mize do mize, si
kje skrivaj obriše solzo in vztrepeče
ob misli, da bo sredi noči morala
peš v Dobrno, ker v Celju ne najde
stanovanja...
Takšni smo torej gostje. Gostinci
pa še pravijo:
— Se sreča, da ni veliko takšnih.
Deset, dvajset primerov na dan, fo
spada k poklicu. — -ček
Za nesreče ni predaha
STARŠI, PAZITE NA OTROKE!
Pretekli teden sta se pripetili dve
težji nesreči, ki bi lahko izostali, če
bi starši skrbneje nadzirali otroke.
Mali Marjan iz Trnovelj (otrok
je bil star komaj dve leti) je v tre-
nutku, ko nanj nihče ni pazil, zle-
zel na kozolec. Hotel je še višje, pa
mu je spodrsnilo. Zaradi poškodbe
hrbtenice je takoj umrl.
Podobno je štiriletna Vikica iz
Dečkove ceste zaradi prevelike »pro-
stosti« plezala na ograjo balkona.
Nagnila se je predaleč in padla čez
ograjo. Nezavestno so prepeljali v
bolnišnico. Zdravniki so ugotovili
hud pretres možgan.
Oba primera zgovorno pričata ka-
ko nevarno je puščati otroke brez
nadzorstva, pa čeprav samo za tre-
nutek. Trenutek nepazljivosti se
namreč lahko hudo maščuje.
DIRKA DO »BOLNIŠNICE«
Fri nedeljskih motornih dirkah v
Dobrni so se poškodovali trije moto-
risti. Mirko Vajsenbah si je težje po-
ikodoval nogo, Franc Gajšek iz Celja
pa si je pri padcu z motornim kolesom
poškodoval glavo.
SE ENKRAT BREZ IZPITA
T nedeljo se je ponesrečil še en mo-
torist, ki je vozil brez vozniškega iz-
pita. Mirko Drev se je pri Dobrni za-
letel v ograjo mosta in padel v potok.
Pri padca je bil težje poškodovan, med-
tem ko sopotnik po srečnem makljačja
mi poškodovan.
NESPRETNOST
v Boharini pri Zrečah so mlatili. Te-
rezija Kvas se je preveč približala mla-
tilnemu stroju, ki ji je poškodoval nogo.
Pri manjših padcih so se poškodovali:
Bajram Mulec iz Šmarja pri padcu s
kolesom, Emilija Radovčič iz Dečkove
ceste si je zlomila nogo, Roman Petelin-
šek iz Zvezne ceste je po nesreči padel
z drevesa in si poškodoval roko, obi-
ralka hmelja Julka Judina iz Pregrade
je ponoči med spanjem padla s kozolca,
Anton Podkrižnik pa si je poškodoval
hrbtenico.
NEPREDVIDENA CORIDA____
v Zdolah pri Kozjem se je pripetila
nenavadna nesreča. Med opravkom pri
živini je Ivana Klobaso vol nabodel na
rogove. Pri tem ga je težje poškodoval
po telesu.
ZARADI KOLESARJA OGROŽENO
30 POTNIKOV
V nedeljo se je pri Podčetrtku pri-
petila huda prometna nesreča. Tovorni
avto Kmetijske zadruge Polje ob Sotli
se je vračal domov z gasilskega festi-
vala v Rogaški Slatini. Na tovornjaku
je bilo 30 udeležencev gasilskega slavja.
Na nepreglednem zavoju je nasproti
avtomobilu pripeljal po levi strani ko-
lesar Jakob Dvoršak, doma iz Maj-
šperka. Voznik tovornega avtomobila
je hitro spremenil smer vozilu, da bi ne
povozil kolesarja. Pri tem se je to-
vornjak j>revrnil. Dva potnika sta bila
težje poškodovana, enako tudi kolesar,
ki je zakrivil nesrečo.
INOZEMSKA RAZBITINA
V nedeljo se je inozemski voznik G.
G. zaradi prevelike hitrosti zaletel pri
srečanju z drugim vozilom. Oba arto-
mobila sta precej poškodovana.
ZAVETJE V GRABNU
Pretekli četrtek se je v Bočni pri
Gornjem Gradu pripetila huda promet-
na nesreča. Osebni avto, ki ga je
upravljal Jože Zavodnik iz Ljubljane,
se je zaradi prevelike hitrosti prevrnil
v graben. V avtomobilu je bilo pet pot-
nikov. Ena potnica je bila pri nesreči
težje poškodovana, druga dva pa sta do-
bila lažje telesne poškodbe. Nastala
škoda je ocenjena na 300 tisoč dinarjev.
PREUTRUJENOST ZA VOLANOM
Isti dan se je pri Višnji vasi tovorni
avtomobil »Mlekoprometa« iz Celja za-
letel v ograjo mosta. K sreči voznik, ki
je zaradi preutrujenosti zaspal za krmi-
lom, ni poškodovan.
KAZEN ZA VOŽNJO BREZ IZPITA
Motorist V. S., doma iz Loč, je vozil
motorno kolo kljub temu, da nima voz-
niškega izpita. Na zavoju pri Višnji
vasi je peljal s preveliko hitrostjo. Za-
neslo ga je s ceste, nakar je trčil še
v obcestni smernik. Pri padcu je dobil
hujše telesne poškodbe.
MOTORIST PODRL KOLESARJA
V nedeljo zvečer se je pri Petrovčah
zgodila hujša prometna nesreča. Moto-
rist S. F. iz Celja je pri prehitevanju
zadel v kolesarja. S hudimi poškodbami
glave so ga takoj prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Gibanje prebivalstva
V času od 29. avgusta do 9. septembra
1959 je bilo rojenih: 25 dečkov in 32
deklic.
Poročili so se:
Manfred-Theo Gorišek, rudar iz Neu-
kirchena (Avstrija) in Jožefa Bregar,
krojačica iz Celja. Ignac Gorenšek, šo-
fer iz Lahovne in Ljudmila Knez, pom.
zlatarka iz Lopate. Frančišek Bajda,
geometer iz Žalca in Olga-Marija Jereb,
geometer iz Zabukovice. Janez Sajovec,
geometer iz Žalca in Dragica Djuri-
sišč iz Celja. Ladislav Hribar, novinar
in Darinka Kalinšek, študent geologije,
oba iz Celja. Albert Šibli, učitelj iz
Ljubljane in Marija Roje, medicinska
sestra iz Ponikve pri Grobelnem. Srečko
Šoštarič, elektromehanik iz Štor in Mar-
gareta Tofant, trgovska pomočnica iz
Celja. Marij Gorjan, pek in Jožefa Ci-
zej, gospodinja, oba iz Celja.
Umrli:
Anica Jelen, otrok iz Amač, stara
1 mesec. Jožefa Radoševič, upokojenka
iz Ogeč, stara 87 let. Milan Maze, otrok
iz Topolšice, star 4 mesece. Marija
Burja, prevžitkarica iz Juvanja pri Rad-
mirju, stara 78 let. Milena Sušeč, otrok
iz Raven pri Šoštanju, stara 6 mesecev.
Anton Robida, upokojenec iz Mozirja,
star 66 let. Marija Božnrič, vzdrževana
oseba iz Laškega, stara 67 let. Ferdi-
nand Koštomaj, upokojenec iz Pesjega,
star 60 let. Ludvik Drofenik, mesarski
pomočnik iz Bevšega, star 43 let. Jo-
žefa Cepuš, upokojenka iz Smarjete,
stara 68 let. Janez Makšan, otrok iz Šo-
štanja, star 4 mesece. Jožefa Pere, go-
spodinja iz Celja, stara 73 let.
Celisl(i trg
CENE SO PREVISOKE
Spričo pomanjkanja vseh vrst zele-
njave in sadja so cene v tem čase ne-
primerno poskočile. Pomanjkanje mesa
se občuti ob večjem navalu na trg, ki
ne nstreza niti najnujnejšim običajnim
zahtevam. Mleka in mlečnih izdelkov
ni,- solata je slaba in zelo draga, jajc
ni. Torej nič kaj razveseljiva bilanca za
pretekli teden.
Prodajalce melon naj opozorim, da se
muhe v rojih zbirajo na prerezanih sa-
dežih in da je skrajni čas te zavaro-
vati s papirjem. Najučinkoviteje bomo
to dosegli z globami ali s prepovedjo
prodaje. Poudariti moramo, da za ne-
čistočo ni prehud noben ukrep.
Krompir 18-20 (22). čebula 35-4» (40),
česen 80—120 (120), fižol visok т zrnju
— (80), fižol nizki v zrnju 65 (50-70),
fižol v stročju, nizki — (140), visoki —
(40-60),  solata  40-50   (40-80),  špinača
— (100), cvetača — (50), ohrovt 21 (20 do
25), zelje v glavah belo 13 (13), rdeče
20 (20), zelje ribano 40 (50), koleraba —
(30), paprika 40—42 (40-50), okrogla pa-
prika za vlaganje (paradajz paprika)
60—66 (60-70), korenje 25 (25), grah ▼
stročju — (60), kumare 40 (30), kumare
za vlaganje 70 (70), bučke — (20—30),
pesa 25 (25), hruške 60-72 (40-50), ja-
bolka 34 (30-35), breskve И-68 (40 do
100), grozdje 90 (90-100), slive 30 (29 do
50), sveže gobe — (80—300), piščanci 355
(200-400),  jajca 22  (20—23),  melancane
— (10), lubenice 25 (30), smokve sveže
80 (-), radič - (10), brmsBice - (300),
feferoni - (80-150).
CELJSKI TEDNIK štev. 36 — lì. septembra
Telesna vzgoja in šport
,W a t • r pio 1 o
Mladost osvojila nagrado Celja
PUvalai klub Neptua je letos že đm-
gtt Eapored pripraTÌl vraterpolo turnir
M Teliko nagrado Celja. Pokrovitelj-
stT* ««^ letošnjo prireditvijo, ki se je
«dlikoTal« po kvalitetni udeležbi, je
prevzel predsednik ljudskega odbora
«eljske občine tov. Franc Rupret.
Na twrnirju je sodelovalo šest, ali
kolje rečeno pet moštev, kajti šesto je
kilo po nenadni in nepričakovani _ od-
oTcdi Ilirije iz Ljubljane sestavljeno
»« rezervnih igralcev sodelujočih mo-
štev. T predtekmovanju so bila moštva
razdeljena na dve skupini. Y prvi so
bili doseženi naslednji izidi: Spartak
(gnbotica): kombinirana ekipa 10:3, Nep-
ium: kombinirana ekipa 10:3 in Spartak:
Neptwa 3:2. V drugi skupini pa so igrali:
Proleter (Zrenjanin) : Mladost (Bjelo-
var) 4:1, Mladost (Zagreb) : Proleter 9:0
И Mladost (Z) : Mladost (B) 19:0.
Olede aa izide ▼ tem delu turnirja so
hile v aedeljo popoldne na sporedu za-
kljačae igre. V prvi, ki je odločala o
aadnjih dveh mestih, je Mladost iz Bje-
lovara odpravila kombinirano ekipo re-
zervaih igralcev s 9:5. V drugi tekmi,
kjer je šlo za tretje in četrto mesto,
f» je Proleter zaslužil tesno zmago nad
igralci Neptuna s 4:3. T zadnji igri, ki
jo je spremljal nešportni izpad, je za-
grebška Mladost zasluženo premagala
âpartaka s 5:1 in tako povsem pričako-
vaa« ««vojila veliko nagrado mesta
Celja.
Plavaaje
EASLUŽENA ZMAGA GOSTOT
Z« Bvod v tradicionalni waterpeU
tamil- za nagrado Celja sta se v petek
avečer pomerili v plavanja in vraterpola
aioitvi Spartaka iz Subotice in domačega
Neptaaa, ki je bil tokrat okrepljen z
Breskvarjevo iz Krškega in Ljubljan-
čanko (drž. prvakinjo) Tominškovo.
Plavalai dvoboj se je končal s tesno
zMago gostov 78:64 točke. Na tej pri-
reditvi je pionir Neptuna Dani Vrhov-
šek postavil na progi 100 metrov hrbtno
aov slovenski pionirski rekord v času
1:19.8. T moškem delu dvoboja sta od
Celjaaov zmagala le Orel na 400 met-
rov prosto v času novega rekorda 5:16.2
ia D. Vrhovšek. Pri ženskah pa sta za
Celje odnesli dve zmagi gostinji.
Waterpolo tekma se je končala z laia-
go ftpartaka i:i (2:0).
Celjski waterpolisti s svojim trenerjem Ivo Stelo (na levi) in
predsednikom društva Radom Ložarjem (na desni)
Mirko Presinger
predsednik Celjske nogometne podzveze
Prva seja novoizvoljenega upravnega
odbora Celjske nogometne podzveze je
bila v prvi vrsti namenjena konstitu-
iranja vodstva. Tako je bil za predsed-
nika izbran Mirko Pre s Inger,
za podpredsednika Ludvik Gore-
nj a k , za tajnika Franc Rozman
in za blagajnika Kari Podseden-
£ e k. Za predsednika nadzornega od-
bora pa je bil izvoljen dolgoletni pred-
sednik te zveze in zaslužni športni de-
lavec Janko Vagner.
Na prvi seji so sprejeli še sklep, da
se prvenstveno tekmovanje v celjski
ligi lačae  v aedeljo četrtega oktobra.
Kakor je znano, bodo v tej ligi nasto-
pala samo moštva z območja celjskega
okraja in ne več enajstorice iz za-
savskega bazena. Članska liga bo
imela dve skupini. V prvi bo nastopalo
sedem moštev in sicer: Rudar iz Ve-
lenja, Partizan iz Šoštanja, Olimp, Celje,
Kovinar iz Štor, Partizan iz Konjic in
moštvo iz Rogaške Slatine. Za drugo
skupino je zaenkrat znanih pet udele-
žencev in to: Rogatec, Šmartno ob Paki,
Zreče, Laško in bržkone tudi Partizan
iz Šentjurja. Toda, kot vse kaže, se bo
število moštev v tej skupini do začetka
tekmovanja še povečalo. -an
OSTALI ŠPORTNI 1ZIDÍ
N*e««et:
c«LjE : branik: B
Košarka:  prvenstreni  tekmi   slov.  lige.
CSLÌE  : OLIMPIJA B 40:31  (looîki)
CWLJE : LJUBLJANA 34:27 (žeagke)
C«LJE B : ŽALEC 55:41
Odbojka: Slovenska liga.
FUÍ1NAR  : INGRAD 3:в
Nogomet
Z rezultatom — ja. z igro — nel
Frva tekata v jesenskem delu sloven-
ske conske lige se je za Kladivarja
irečno končala. Zmaga 5:1 v borbi proti
ljubljanskemu Grafičarju je bila pre-
pričljiva iu zaslužena, manj zadovoljiva
pa je bila igra sama. Kladivar je igral
mehko in neučinkovito. To še posebej
velja za ves prvi polčas. Domači igralci
so močno grešili tudi pri podajanju
žoge. V Kladivarjevi enajstorici sta naj-
bolj ugajala požrtvovalni Vodeb in pri-
sebni Zaje. Tudi Coklič ni igral slabo,
medtem ko je Marinček več ali manj
razočaral.
V predtekmi je druga enajstorica
Olimpa premagala Kladivarja s 4:1.
Atletika
Mladina se močno uveljavlja
Čeprav so na sobotnem mitingu atlet-
skega društva Kladivarja manjkali ne-
kateri vrhunski tekmovalci, pa priredi-
tev sama zaradi tega ni izgubila na ve-
ljavi. Razveseljiva je namreč ugotovi-
tev, da se v atletskih vrstah čedalje
bolj uveljavlja mladi rod in da segajo
po najboljših rezultatih, celo rekordih,
tudi pionirji. Zato je tudi ta miting,
kakor že nekateri prejšnji, znova opo-
zoril na delo in uspehe atletske šole
za pionirje, ki jo že nekaj mesecev
odlično vodi prof. Miran Horvat.
Rezultati. PIONIRJI: 60 m ovire: Led-
nik 9.0. PIONIRKE: višina: Urbančič
143. MLADINKE: 100 m: Sme 14.0; 80 m
ovire: Cede 14.1; 200 m: Cede 27.5, Sto-
žir 28.4; MLADINCI: 800 m: Jarh 2:02.8,
Erjavec 2:03.4; 100 m: Samec 11.9; dalji-
na: Golner 6.52. ČLANICE: 400 m: Slam-
nik 59.6, Sikovec 61.2, Gašparut 61.3;
100 m: Sikovec 12.3. ČLANI: 400 m: Na-
raks 50.9, Cajhen 52.1; 100 m: Naraks
11.7; 110 m ovire: Brodnik 15.3; daljina:
Kolnik 6.84; 3.000 m: Male 8:59.4, Kor-
ber 9:15.2.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmaij
pri podjetju »AVTOBUSNI PROMET« Celje
razpisuje
prosta službena mesta:
več kvalificiranih avtomehanikov,
enega kvalificiranega avtoelektrikarja
•Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe mozea
takoj ali po dogovorul
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
razpisuje mesto
KMETIJSKEGA TEHNIKA
s popolno srednjo kmetijsko izobrazbo ali nižjega kmetij-
skega tehnika z večletno prakso v kmetijstvu.
Nastop siužbe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravil-
niku. Ponudbe pošljite najkasneje do 20. septembra 1959 na
mpravo kmetijske zadruge.
Zlata za Lorgerja
v nedeljo so se v Torinu v Italiji
končale svetovne študentske šport-
ne igre. V družbi jugoslovanskih
tekmovalcev je bil tudi celjski atlet
Stanko Lorger, ki je v teku na 110
metrov čez zapreke zasluženo zma-
gal v času 14.2 sekunde pred Itali-
janoma Svaro in Mazzo (oba 14.4).
Sla Ciom (LR iKtajska) 14.6 itd. S
to zmago si je Lorger zaslužil zlato
medaljo — tretjo za jugoslovansko
vrsto.
Zvezni orientacijski
pohod
»MILOVANOVICEV  MEMORIAL«
Mladinska komisija Planinske zveze
Slovenije razpisuje mladinski orienta-
cijski pohod za »Milovanovičev memo-
rial« na dan 27. 9. v Završnici. V
tem pohodu imajo pravico nastopa ekipe
osnovnih organizacij Planinske zveze,
ekipe odredov predvojaške vzgoje, ekipe
taborniških- organizacij ter društev Par-
tizan,a.
Tekmovanje v orientacijskem pohodu
je ekipno. Ekipar šteje po štiri člane,
od katerih je eden vodja. Po starosti
se mladinci razvrste v tri skupine. V
prvi bodo mladinci rojeni leta 1934. do
vključno 1940., v drugi mladinci letnika
1941 do vključno 1944 in tretji mladinci
rojeni 1945 do vključno 1949.
Dolžine prog znašajo za mladince prve
in druge skupine okoli 4 ure hoda, za
mladince tretjega razreda pa okoli dve
uri hoje.
Vsak udeleženec mora biti planinsko
opremljen, imeti mora nahrbtnik г
odejo. Ekipa pa mora imeti tudi sani-
tetni material za prvo pomoč.
Zborno mesto za vse ekipe je 27. sep-
tember do 8. ure zjutraj v Završnici.
Prijave pa je treba poslati najpozneje
do 25. septembra prireditvenemu odboru
orientacijskega pohoda pri Planinski
zvezi Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva
ulica 5.
Komisija za razpis štipendij pri Okrajnem zavodu za socialno
zavarovanje v Celju razpisuje naslednje štipendije:
10 ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE NA GIMNAZIJI,
5 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI.
Nastop službe takoj po končanem šolanju na gimnaziji, oziroma
takoj po končanem študiju na pravni fakulteti.
Prednost za štipendije na gimnaziji imajo dijaki 3. in 4. razreda.
Rok za vlaganje prošenj je do 30. septembra 1959.
Komisija za razpis delovnih mest pri Zadružni hranilnici in po-
sojilnici Celje, razpisuje naslednja delovna mesta:
1. KREDITNEGA REFERENTA z visoko strokovno iz-
obrazbo ali srednjo šolsko izobrazbo z ustrezno bančno
prakso.
2. REFERENTA s popolno .srednjo šolo.
Plača po uredbi o bankah in hranilnicah. Nastop službe takoj!
Prošnje je treba vložiti do 25. septembra 1959 na naslov Zadruž-
na hranilnica in posojilnica Celje, Levstikova ulica 1.
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
razpisuje delovno mesto
KOMERCIALISTA.
Zaželena večletna praksa in poznavanje poslov v kmetijski za-
drugi, odkup poljskih pridelkov, lesa in nabave reprodukcijskega
materiala.
Ponudbe poslati do 20. septembra na upravo zadruge, Celje, Sta-
netova 29, s kratkim opisom dosedanjega službovanja.
Letos spet abonmajski koncerti
Zavoljo lepega uspeha lanskih
koncertov v Celju se je odločilo
vodstvo glasbene šole, da bo tudi
letos pripravilo šest abonmajskih
koncertov in še dva koncerta iz-
ven abonmaja. Abonmajski kon-
certi so bili lani skorajda do kra-
ja zasedeni, letošnji pester spo-
red pa bo privabil verjetno še
več ljubiteljev glasbe.
V dogovoru s Koncertno direk-
cijo Slovenije pripravlja glasbena
šola koncert zagrebških solistov,
s solistom in dirigentom Anto-
niom Janigrom. Zatem bo na spo-
redu koncert tenorista Antona
Dermote, s svojim koncertom bo
gostoval v Celju poljski pianist
Adam Hrasiewicz, prvi nagraje-
nec Chopinovega tekmovanja, po-
tem bo koncertirala še pianistka
Hilda Horakova, gostovali pa bo-
do tudi slovenski solisti z diri-
gentom Karlom Ruplom. Abon-
majske koncerte v letošnji sezoni
bosta zaključila violinistka Jelka
Staničeva in pianist Jurica Murai.
Kljub visokim stroškom bodo
ostale tudi letos cene vstopnicam
za abonmajske koncerte enake
kakor lani, ker podpirata kon-
certno dejavnost v Celju s pol-
nim razumevanjem okrajni in
občinski ljudski odbor. V prosti
prodaji bodo vstopnice nekoliko
dražje, medtem ko bodo imeli
abonenti 25% popusta.
Toidi v prihodnje bo ostal kon-
certni dan sreda, točen vrstni red
in pravočasna napoved koncertov
pa bo objavljena v našem listu in
Radiu Celje. Prijave abonentOT
bo sprejemala glasbena šola od
21. septembra do 3. oktobra; stare
sedeže bo hranila glasbena šola
za bivše abonente do 26. septem-
bra. Prvi koncert bo predvidoma
7. oktobra.
Trgovsko podjetje na veliko »TKANINA-GALANTERIJA«,
Celje, Stanetova ulica 1 sprejme
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
galanterijske stroke in
POMOČNICO za kratko blago.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Sta-
novanje ni zagotovljeno.
UMRLA JE V STAROSTI 73 LET MOJA ZLATA ZENA
Pepea
POKOPALI SMO JO 6. SEPTEMBRA NA MESTNEM PO-
KOPALIŠČU V CELJU.
TEM POTOM SE ZAHVALJUJEM VSEM, KI SO JI DA-
ROVALI KRASNO CVETJE IN VENCE IN VSEM, KI SO JO
V TAKO OBILNEM ŠTEVILU SPREMILI NA NJENI ZAD-
NJI POTI.
ZAHVALA TUDI VSEM, KI SO MI IZREKLI SOZALJE.
Žalujoči mož KAROL P ERC
UGODNO PRODAM motorno kolo DKÌT
125 ccm. Preložnik, Celje, Nova vas 28.
PRODAM vitrino, svetli furnir, pogodno
za knjižno omaro. Dr. Jurko, Celje,
Kersnikova ulica, blok bolnice.
PRODAM »Lambreto«. Naslov v apravi
lista.
PRODAM takoj vseljivo hišo z gostin-
skimi lokali ter delno kot stanovanje.
Hiša stoji na prometni točki tik  ob
Savinji pri Žalcu. Na željo kupca
prodam tudi ločeno. Ivan Travner,
Žalec.
PRODAM »Horex« - 51, 35 ccm, brez-
hiben, Zabukovca (250).
PRODAM od 7—14 tednov »tare prašič-
ke. Naslov v upravi lista.
PRODAM manjše posestvo т Savinjski
dolini. Cena ugodna. Ponudbe na upra-
vo lista pod šifro »Lepo prilika«.
PRODAM batno črpalko (cronen pum-
pe), novo trodelno okno, več oken za
lesene barake, rabljen tekač 10 m,
železno peč ter dve postelji in nočnii
omarici. Naslov v upravi lista.
KLAVIRSKO harmoniko 80 in 32 basov
prodam. Vprašati pri »Alpinac trgovi-
aa s čevlji — Celje.
PRODAM več starega dobro ohranje-
■ega pohištva. Celje, Cankarjeva ali-
СШ 2/III — levo.
KUPIM
CELJU ali okolici knpim dvostano-
vanjsko vseljivo hišo. Naslov v apra-
vi lista.
mestnem pokopališča ▼ Celja kapim
grobni prostor. Vprašati: Celje,
Cret 54,
STANOVANJE
Ï^CEM prazno ali opremljeno sobo. Na-
slov v upravi lista,
»NTELIGENTKA išče prazno ali oprem-
ljeno sobo v mestu za parkrat т
tedna. Po želji plačam Indi nekaj
■esecev naprej. Ponudbe pošljite na
•pravo lista pod šifro »1959«.
ZAMENJAM sončno parketirano stano-
vanje v centru mesta za stanovanje
na Teharju, Zagradu ali v Liscah. Na-
slov v apravi lista.
SLUŽBE
ELEKTRO mojster išče primerno lapo-
slitev. Naslov v upravi lista.
ISCEM gospodinjsko pomočnico za т
Ljubljano. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »Stanovanje«.
ZAMENJAM 500 1 vina za elektro motor
1 in pol k. s. ali voz zapravljivček.
Naslov T upravi lista.
GARAŽO oddam v najem, Jenkova 1 —
Celje.
USLA JE PAPIGA svetlo modre barve!
Ce se je kam zatekla, prosimo naj-
ditelja, da jo odda na naslov: ARI-
STOVNIK, Celje, novi občinski blok
na Otoku, poleg gradilišča ob Ljub-
ljanski cesti.
KINO UNION
Od 12. do 15. 9. 1959, »Proizvajalec
dežja«,  amer,  barvni vistavision film
Od 16. do 19. 9. 1959, »Krinka revnih
ljubimcev«, italijanfski film
KINO METROPOL
Od  10.  13.  9.  1959,  »Tihi  Doa«, ruski
barvni cinemascope film
Od 14. do 17. 9. 1959, »Kje je sreča«,
italijanski film
LETNI KINO
Od 11. do 14. 9. 1959 »Helena ia možje«,
ameriški barvni film
Od 15. do 17, 9. »Gervaisse«, francoski
film
SLOVENSKO  LJUDSKO   GLEDALIŠČE
CELJE
razpisuje
ABONMA ZA LETO 1959-1960
Abonenti bodo videli osem predstav iz
naslednjega okvirnega repertoarnega
načrta:
Bralko Kreft: Kranjski komedijanti
H. Grün VI. Levstik: Kastelka
C. Goldoni: Prebrisana vdova
Rose-Budjuhn:  Dvanajst porotnikov
W. Shakespeare: Beneški trgovec
J. Patrick: Cajnica na Okinawi
T. Williams: Mačka na vroči pločevina-
sti strehi
J. Osborne: Šaljivec
B. Brecht: Mati Korajža
N. Hikmet: Ali je bil Ivan Ivanovič
F. Kokout: Takšna je ljubezen
Abonentom pripada 10% popusta k si-
cer veljavnim vstopnicam, v katerih je
vračunana tudi garderoba. Abonen^ti
imajo tudi prednost pri gostovanjih tu-
jih gledališč.
V letu  1959 do  1960 bodo v samem
Celju tile abonmaji:
premierski nedelja popoldne
torek prvi šolski
sobota drugi šolski
nedelja dopoldne tretji šolski
Redne  abonmaje  razpisuje SLG tudi
T naslednjih krajih:
Šentjur pri Celju Velenje
Store Šoštanj
Vojnik Mozirje
Slov. Konjice       Radeče
Trbovlje Zreče
Po potrebi se lahko bodisi v Celju ali
v drugih krajih razpišejo še drugi abon-
maji.
Prijave za abonma bo sprejemala bla-
gajna od 14. do vključno 19. septembra,
dnevno od 18. do 20. ure. Starim abo-
nentom se bodo hranili dosedanji se-
deži od 14. do vključno 17. septembra.
Šolski in mladinski abonmaji se bodo
vpisovali od 17. do vključno 19. septem-
bra. — Abonma je plačljiv т dveh obro-
kih.
RADIO 202
RADIO CELJE
Nedelja, 13. septembra
12.00   Pogovor z državljani
12.10   Zabavna glasba, vmes objave
12.15   Naši poslušalci čestitajo
in  pozdravljajo
Ponedeljek, 14. septembra
17.00  Celjska kronika
17.10  Kitaro igra Les Paul
17.20  Športni tednik
17.30  Naši  poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 15. septembra
17.00  Celjska kronika
17.10   Glasbena  medigra
17.15  Uroš Cer: »Deček in mornar« —
črtica
17.50  Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 16. septembra
17.00  Celjska kronika
17.10  Pred mikrofonom je ansambel
»C-3«
17.30  Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 17. septembra
17.00  Celjska kronika
17.10   Pojeta ženski zbor »Svobode«
Store in pevski zbor Učiteljišča
Celje
17.30  Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45  Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 18. septembra
17.00  Celjska kronika
17.10  Plesno glasbo igra Celjski instm-
mentalni kvintet
17.30  Naši poslušalci čestitajo
In pozdravljajo
17.45   Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 19. septembra
17.00  Celjska kronika
17.10   Za vsakogar nekaj
17.50  Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45  Zabavna glasba, vmes objave
Na podlagi določil Odloka o načinu
izvedbe razpisa in o pogojih razpisa za
vpis v gimnazije in strokovne šole za
šolsko leto 1959/60 (Uradni list LRS,
št. 17-87/59) objavljamo
RAZPIS
za sprejem rednih učencev v 1. razred
Tehniške šole  v Celju  za  šolsko  leto
1959/50.
1. V prvi letnik Tehniške šole v Celju
bo sprejetih:
40 učencev za strojni odsek in
40 učencev za gradbeni odsek.
2. v prvi letnik Tehniške šole v Celju
se lahko vpišejo učen-ci z uspešno do-
končanim 8. razredom osnovne šole ali
4. razredi nižje gimnazije in niso pre-
segli starosti 17 let.
3. Kandidati morajo vložiti pravilno
kolkovane prošnje (50 din) do vključno
15. septembra 1959 na naslov: Tehniška
šola Celje — Tajništvo gimnazije, Ka-
juhova 1.
4. Kandidati morajo priložiti prošnji
naslednje priloge:
a) življenjepis
b) rojstni list
c) ustrezno šolsko spričevalo.
Poleg obveznih prilog lahko kandidati
priložijo še priporočilo navedenih orga-
nizacij: Zveze borcev, organ za socialno
skrbstvo, gospodarske, strokovne ali
družbene organizacije.
5. O sprejemu bo odločala posebna
razpisna komisija. Izid razpisa z vsemi
nadaljnjimi navodili o pričetku pouka
bo objavljen dne 18. 9. 1959 na oglasni
deski Gimnazije v Celju.
Tajništvo za šolstvo
OLO Celje
Podjetje »AVTOOBNOVA« Celje-Medlog
sprejme v uk večje število avtokle-
parskih in avtoličarskih vajencev.
Za del. mesto je potrebno sedem raz-
redov osnovne šole.
Društvo ekonomistov — Sekcija knjigo-
vodij za okraj Celje ter Trgovinska
zbornica za okraj Celje
prirejata s pričetkom prve dni oktobr«
KNJIGOVODSKE TEČAJE
in to začetniške in nadaljevalne (za ia-
dustrijo in obrt ter trgovino in' gostin-
stvo). '
Interesenti naj pošljejo najkasneje imi
23. septembra na Trgovinsko zbornic«^
za okraj Celje, Celje Miklošičeva nlic»i
naslednje podatke:
1. Ime in priimek
2. rojstno leto
3. šolska izobrazba
4. naslov podjetja, pri katerem je za-
poslen (a)
5. delo, ki ga opravlja
6. kateri tečaj želi obiskovati
(začetniški   ali  nadaljevalni  —   zrn
industrijo in obrt ali za trgovino in
gostinstvo)
7. čas  obiskovanja  (dopoldne  ali po-
poldne
8. ali  je  že  obiskoval  kak  tečaj  in
knjigovodstva (kdaj in kje)
Tečaj bo trajal ca. 100 ur. Odškodni-
na za učila znaša 1500 din in jo je možnn
vplačati v dveh obrokih.
O točnem pričetku tečajev boste pra-
vočasno obveščeni.
OBVESTILO
Zdravstveni dom Celje sporoča, 4л
bodo od 15. 9. 1959 dalje zdravniški
pregledi za poklicne šoferje in šoferje
amaterje zaradi izdaje zdravniškega
spričevala in sicer vsak ponedeljek,
sredo in petek od 8. do 9 ure v športai
ambulantni Zdravstvenega doma Celje
(F trakt — II. nadstropje, soba št. 459).
S seboj prinesite državni kolek sn
150 din in osebno legitimacijo.
Dne 29. 8. 1959 je bilo najdeno v reki
Savinji med Laškim in Rimskimi Top-
licami moško truplo, oblečeno v črn pu-
lover na zadrgo, zeleno karirasto srajce
z dolgimi rokavi, sive dolge hlače, krat-
ke spodnje hlače in obuto v nizke
rjave čevlje. Truplo je bilo v vodi
okrog tri tedne. Utopljenec ni imel pri
sebi nobenih dokumentov. Truplo je
dolgo 180 cm, mišičaste zgradnje, ko-
stanjevih las, že močno razpadlo. Utop-
ljenec je star od 30 do 40 let.
Naprošamo državljane, da takoj ja-
vijo najbližnji postaji Ljudske milice
ali pa dežurni službi pri Tajništvu za
notranje zadeve Celje, če pogrešaje
moško osebo z zgoraj navedenim opisom«
Iz pisarne TNZ Celje_
Ravnateljstvo Večerne osnovne šole
obvešča vse slušatelje, da bodo po-
pravni izpiti 14. in 15. septembra oé
18. ure dalje.
Prošnje vložite do ponedeljka dne li-
tega meseca.
Redni puk se prične 21. septembra
ob 17.30.
Ravnateljstvo!
SPORT V KRATKEM
ODBOJKA V ŠENTJURJU. Domači
Partizan je priredil minulo soboto od-
bojkarski turnir za prehodni pokal dr.
Frailea Svetine. To tekmovanje je bilo
letos prvič izvedeno; pokal pa je osvo-
jilo prvo mesto v Šentjurju. Na nasled-
nja mesta so se plasirali: Partizan Pe-
trovce, Olimp Celje in druga ekipa Par-
tizana iz Šentjurja.
L M.
Zanimivosti
MEDVED NA MENINI?
Medved pred ovčarsko stajo na Šavnici vrh Menine? Eni pravijo,
da je, drugi ga zanikajo? ...
Prostrana Menina planina čuva
marsikatero skrivnost. Njeni nepre-
gledni gozdovi nudijo zatočišče red-
ki divjadi. Kdor ni zaspanec in zna
vstajati s kurami, in kogar ni strah
v mesečni noči pohajkovati po ne-
preglednih hostah, se kaj lahko sre-
ča s tropom divjih prašičev, ki po
jasah rijejo za gomolji podleska.
Se pogosteje pa spodi s paše dru-
žino srn, včasih pa tudi gamsov ...
Pravijo, da se je na Menino spet
naselil medved. Pred dvema leto-
ma je lovčeva puška podrla starega
samotarja, ki je vdiral v ovčje staje.
Je mar sedanji kosmatinec pamet-
nejši in ve, da ga ščiti zakon, dokler
se ne dotakne mesa?
MLATIC V R0V5KEM PROSU...
Slapnik v Rovtu ni samo kmet,
temveč tudi lovec. Dolgo časa je
bil lovski nadzornik. On verjame,
da se kosmatinec potepa po plani-
ni. Letos se je nekajkrat mástil v
njegovem ovsu, saj je na njivi, ki
jo je dobesedno osmukal, sledil nje-
gove šape. Pred kratkim je, tako
pravi Slapnik, lomastil tik za nje-
govo hišo. Torej je mrcina že kar
domača, če si upa v proso, ki je le
nekaj korakov od hiše.
Vendar ga od Slapnikovih še ni
nihče videl ...
JE MEDVEDU IME »GUSTU?
Pastirji, ki pasejo na vrhu plani-
ne, ga tudi še niso videli. Njihova
mnenja so različna. Nedavno pa so
tudi na planini našli čudne sledi.
Deževje letos pogosto zmehča zem-
ljo in vsako bitje, ki stopa po njej,
pušča odtise.
Toda ko so sledili te čudne sto-
pinje, so vneti gonjači prišli narav-
nost pred pastirsko kočo Faletove-
ga Gustla, ki na planini le redko-
kdaj obu je čevlje. Sled so bili od-
tiski njegovih velikih bosih nog.
GESLO OBIRALCEV BRUSNIC?
Vrla gospodinja v planinski koči
na Smrekovcu ima o medvedu spet
čisto posebno razlago. Odkar je na
Menini koča, je v jesenskih dneh
vedno več nabiralcev brusnic. Naša
gostiteljica je izbrala verzijo, češ,
da so nekateri sladokusci, ki se bo-
jijo, da bi »prajzlper« prehitro po-
šel, razširili novico o medvedu. To-
rej geslo za strahopetno konkuren-
co?
Kaj je torej res?
Osmukano proso in trditev stro-
kovnjaka lovca odtehta veliko. Sala
o Gustlovih »šapah« je zanimiva,
toda ostane šala. Mnenje o konku-
renčni bitki med »brusničarji« je la-
hko tudi odvračanje nevarnosti, da
bi padel obisk v planinski koči.
Ce je na Menini, potem ima glav-
ne adute v »rokah« medved sam,
če že med tem ni obrnil svoj ko-
smati hrbet nevernim Tomažem in
odtacal kam drugam.
-ček.
PRIREJENA
— Zida, kakor Celjani mlečno re-
stavracijo. (Pobrano na ulici)
KLOBUČEK IZ PARIZA...
Bila je zame velika čast, ko
so me določili za delegata po-
slovne konference v Parizu. Za
mojo ženo pa je bil to potres,
ki je sprožil plaz želja ...
»Dragi, mi boš prinesel klo-
buk iz Pariza?«
Otepal sem se, češ, da ne
bom zadel pravega, da ji ne bo
všeč, da ji bom kupil najdraž-
jega kar jih pre mor et a Zagreb
in Ljubljana. Toda kot vedno
sem se tudi tokrat vdal...
Ženina naročila so mi kazila
redke ure prostega časa v me-
stu ob Seini. Obletaval sem
trgovine, vstopal, zbiral in vse-
lej spet zbežal. Naposled sem
poprosil svojega angleškega
kolega, da mi je »posodil« svo-
te po tajnico.
Klobuček s svilenim šalom ji
je čudovito pristojal. Plačal
sem in se poslovil... Narobe.
Nisem se jaz poslovil, temveč
ona, ko je z galantnim, »thank
you«, odšla domov ...
Naslednji dan sem bil spet
tam. Pred ogledalom si je le-
potica pomerjala klobuke. Bila
je celo malce podobna moji že-
ni. Poprosil sem jo, da jih je
pomerila še nekaj. Celo zbral
sem najlepšega, ga dal zaviti'\
in plačal. Parižanko sem v za-
hvalo povabil na večerjo. Bilo
je čudovito. Tudi ona je tako
trdila, ko se je z »merci« in za-
vitkom v roki poslovila .. .
»O, ta la..so pravili ko-
legi. »Vsak dan ima drugo le-
potico in kani pokupiti vse klo-
buke v Parizu!«
.. . Bil je zadnji dan pred od-
hodom. Preostanek denarja in
izkušnje so me prisilile, da sem
tokrat obiskal modno hišo sam.
Kupil sem prav tak klobuk, ka-
kršnega sem prejšnji dan »po-
klonil« Parižanki...
lena je bila navdušena in se
čudila, kako sem mogel tak»
imenitno zadeti.
Skromen kot sem. sem pri-
znal:
»Neko žensko, bila ti je po-
dobna, sem poprosil, da mi je
bila za model...«
»A, tako? Taki ste moški! En
dan ne zdržite, da ne bi dirjali
za kakšno smrkljo. ..«
»Ni bila smrklja, sem se na-
glo zlagal,« resna gospa z otro-
ki je bila ...«
»Toliko slabše. Jaz naj no-
sim klobuk, ki je pristojal ne-
ki pariški matroni s kopice
otrok?«
Zaprla je klobuk v skalijo, ki
še zdaj leži v kotu na omari.
Morilec iz bogate hiše
Prikrivanje pravih vzrokov
Georges Rapin v vlogi petične-
ga lepotca. Kdo bi mu prisodil,
da   se  V  njem   skriva  tako
odurni zločinec?
Georges Rapin, sin večkratnega
miilijonarja in direktorja neke pari-
ške tovarne elektromateriala, je ubil
13 ljudi, da bi se izkazal možatega
in junaka. Dva umora so mu že do-
kazali, toda 24-letni morilec se tru-
di, da bi policiji dokazal še ostale
umore.
Georges, ki mu grozi giljotina, je
edinec milijonarja, mamin miljen-
ček s povprečno 100.000 dinarjev
m.esečnega »džeparca« in dohodki
iz lastnega zabavišča, je svoje zlo-
žine storil iz objestnosti, da bi se
med gangsterji pariškega podzem-
lja uveljavil. Zadnjo žrtev, barsko
damo Dominiko, je ubil, ker se mu
ni pustila »položiti na hrbet«, proda-
jalca benzina Adama zato, ker ni
bil vljuden, kitarista Nina kdo ve
zakaj? itd.
Zločinčevi starši obupavajo, ker
noče sprejeti obrambe najboljšega
francoskega advokata. V bitko so
pognali   celo   armado  psihologov.
psihiatrov in drugih izvedencev, da
bi dokazali Georgesovo neodgovor-
nost za zločine. Radi bi opravičili
vladajoč družbeni sistem sokrivde
in obesili odurnemu morilcu celo ko-
pico bolezni od psihopatstva do
kompleksov razvajenega pridaniča.
Primer Georgesa Rapina pa od-
kriva nekaj čisto posebnega v zgo-
dovini kriminalistike. Niti ljubo-
sumje, niti koristoljubje, še manj
jezavost in maščevalni duh, temveč
izrazito veselje in uživanje v mo-
ritvah, je iz 24-letnega brezdelneža
naredilo to kar je. Georges je bil
prebogat, da bi se moral v šoli uči-
ti, bil je prebogat, da bi bil vsaj pri
vojakih poslušen, bil je preveč peti-
čen, da bi v življenju kdaj koli mi-
gnil s prstom za kakršnim koli de-
lom.
Popolnoma prav imajo zaskrb-
ljeni delavni Parižani, ko se vpra-
šujejo:
— Georgesa čaka giljotina, kdo
bo kaznoval prave krivce? —
GOS
V PAVJEM
PERJU
Celo nemški bulvarski listi, va-
jeni vsakršnih neumnosti in oslad-
nosti, se zgražajo nad početjem
Barbare Valentin iz Münchena, ki
si je vtepla v glavo, da mora po-
stati filmska zvezda. Po letih ne-
godnica, v ponašanju razuzdanka,
se nastavlja povsod tam, kjer bli-
skajo fotografski aparati. Nedavno
si je za svoje »lovišče« izbrala ber-
linski filmski festival, kjer je raz-
kazovala svojo puhloglavost pod
dolgimi lasm.i, svojo »varčnost« pri
oblačenju — vendar zaman. Na ne-
kem sprejemu si je privoščila pra-
vo pijansko razbijanje kozarcev za
šampanjec in se arogantno norčeva-
la iz čistilke, ki je čistila črepinje
po parketu.
Nekaj pa je le dosegla. V časo-
pise je prišla njena slika, z veliko
manj ugodnimi komentarji, kakor
je pričakovala. Nek časnikar je v
svojem zgražanju vprašal nemško
javnost:
— Kateri perutninar bo nasedel
»šarmu« take tipične gosi? —
HUDE SKRBI
Doslej še noben suveren Sovjet-
ske zveze ni prestopil ameriške me-
je. Povabilu vlade ZDA predsedni-
ku Hruščevu, da naj obišče Ame-
riko, je v deželi čez lužo povzročilo^
veliko razburjenja in razprav. K,
sreči Macarty ni več živ, da bi dvig-
nil v Kongresu svoj veto.
Neka založba, ki je blizu vladini
politiki, je nedavno izdala knjigo,
katere namen je pripraviti ameriške
državljane za bližnji obisk komu-
nista številka 1.
Naj navedemo samo nekaj naslo-
vov poglavij: Kdo je Hruščev? Kaj
hoče? Kaj hočemo mi? Kako je
Hruščev prišel na oblast? in Kaj ba
Hruščeva v Ameriki zanimalo?!
Američani^ imajo hude skrbi-      ^
Obisk na Lošinju
Lošinj spada med tiste otoke ju-
gozahodnega dela Kvarnerskega
zaliva, ki iz leta v leto privablja
večje število domačih in tujih turi-
stov. To je otok, na katerem še za-
enkrat pogrešajo pitno vodo, ima
pa zato ob svoji členoviti obali na
stotine prijetnih zalivov, v katerih
je kopanje velik užitek. O vodi, ki
ga obdaja, pa samo to — čista je
zjutraj in zvečer. Domačini jo celo
pijejo!
Lošinj ima nekaj nad 74 kvadrat-
nih kilometrov površine, v dolžino
meri 31 km, v širino pa ga je od 4,8
km do nekaj desetin metrov. Na njem
živi okoli 5.400 ljudi, od tega osem-
deset odstotkov v obeh največjih
naseljih; v Malem Lošinju okoli
štiri tisoč, v Velem Lošinju pa le
približno osem sto. Pristanišče za
ves potniški in tovorni promet je v
Malem Lošinju.
Razen manjše ladjedelnice za re-
mont in končno opremo ladij do
pet tisoč ton nosilnosti, pa tudi
skromne tiskarne, manjšega muze-
, a, trgovin in podobno se vsa osta-
a dejavnost, zlasti zadnja leta, su-
če v Malem Lošinju okoli turizma.
Tu se ponašajo z idealnim in lepo
urejenim kopališčnim predelom —
Cikatom —, kjer parki in hoteli ali
bolje rečeno prikupne vile ob morju
dajejo glavno slikovitost. Tu je tudi
Slikovito ribiško naselje Ravenska pri Velem Lošinju ...
Pogled na luko Malega Lošinja s spomenikom žrtvam NOB
vila Karolina, ki jo je zgradil ce-
sar Franc Jožef I.
Ce je Mali Lošinj lep, in to je,
potem moramo reči, da je Veli Lo-
šinj zanimiv glede svojega ribiške-
ga naselja Rovenska in zlasti še
zaradi svojih zgodovinskih zname-
nitosti. 2e v prihodu v naselje
vzbudi pozornost kamenit stolp. Let-
nica na njem opozarja, da je bil
zgrajen na začetku druge polovice
petnajstega stoletja. Po pripovedo-
vanju domačinov je služil kot ob-
rambni stolp pred napadi morskih
roparjev. Skoda, da propada. Dru-
ge zgodovinske znamenitosti hrani
cerkev sv. Antona, prav tako iz dru-
ge polovice petnajstega stoletja;
obnovljena je bila pozneje. V njej
je slika »Mater Dolorose«, delo Ti-
zianovega učenca, nad glavnim vho-
dom je velika slika »Zadnje ve-
čerje«, ki jo je ustvaril v petnaj-
stem stoletju Viviani iz Mljeta; na
enem izmed mnogih oltarjev, ki so
jih pripeljali iz Benetk, je marmor-
nati kip »Madone« v naravni veli-
kosti, izklesan iz enega samega ko-
sa. To je Silviatijevo delo.
Ta kraj čuva tudi bogato zgodo-
vino glagoljašev. Sicer pa je otok
ohranil svojo prvobitnost še v žen-
skih narodnih nošah, ki vzbujajo
med tujci veliko zanimanja.
Posebna odlika celotnega Lošinja
je zmerno sredozemsko podnebje.
Tu ne poznajo zim. Najnižjo tem-
peraturo morske vode so v zimskem
času izmerili 12 stopinj Celzija.
Tudi rastlinje je sredozemsko. Za-
radi vseh teh prednosti je otok za-
slovel kot klimatsko zdravilišče.
Zato je tudi več okrevališč.
Tujski promet — domačih in tujih
gostov — rase na tem otoku iz leta
v leto. Medtem, ko je 1950. leta sem
prišlo okoli sedem tisoč turistov, se
je ta številka lani povzpela že na
26.000. Letos pa bo vsekakor večja.
Perspektiva tujskega prometa je
ugodna, zlasti še po izgradnji vodo-
voda iz depresijskega sladkovodne-
ga jezera na Cresu. Dela so v teku
in vse kaže, da ne bo več dolgo, ko
bo stekla pitna voda najprej v Mali,
potem pa še v Veli Lošinj.
-an
5
minut raja
Bosenski film »Pet minut raja« na le-
tošnjem festivalu v Pulju ni imel sreče.
Mimo hrvaškega filma »Vlak brez voz-
nega reda« v Celju še nismo videli dru-
gih filmskih umetnin, ki so nastale v
zadnjem letu. Ni dvoma, da je »Vlak
brez voznega reda« boljši, zlasti zato,
ker je zgodba preprosta in prepričljiva.
Toda, če »Pet minut raja« ni bil dele-
žen nagrade, potem to pomeni, da mo-
ramo Jugoslovani v zadnji filmski žetvi
imeti vrsto odličnih filmov.
»Pet minut raja« — je film, ki kljub
medvojni tematiki prinaša nekaj no-
vega. Nove režijske prijeme, nova gle-
danja in- nove »vojne obraze«. Morda je
prav ta želja povzročila, da sta scenarist
in režiser posnela na trak nekaj po
vsebini diametralno nasprotnega od na-
grajenega »Vlaka«. Zgodba je izjemna,
izjemni so njeni liki in njen učinek.
O taboriščnikih smo po vojni gledali
veliko filmov. Posneli so jih Angleži,
Rusi, Francozi, Američani, pa tudi pri
nas jih je nastalo n,ekaj. Zanimivo je,
da so tudi Slovenci poleg »Pianina« po-
slali v areno film te zvrsti »Tri četrtine
sonca, ki se je celo bolje odrezal kot
film, ki o njem govorimo. Pet minut raja
pa obravnava življenje taboriščnikov s
popolnoma novega gledišča, ko včasih
zaide v čisto komične scene, da v okvir-
nem, zelo tragičnem okolju, izzvenijo
prav groteskno. Ljudje, ki v najbolj
obupnih in za življenje nevarnih tre-
nutkih najdejo čas in smisel za uživa-
nje v razkošju zapuščene vile, so ne-
dvomno posebneži. Podobni so ujeti
divji živali, ki si obkoljena od popad-
ljivih psov za konec privošči priljub-
ljen grižljaj na jasi, ki jo greje izda-
jalsko sonce.
Film je zanimiv ravno zaradi te po-
sebnosti, izredno napet poživlen z do-
miselnimi scenami in ne navsezadnje
— nosi pečat humanosti, ki je v tem
primeru mogoča samo na račun borbe-
nosti in globje zavesti.
Celjani smo si film ogledali še s po-
sebnim zanimanjem, saj je glavni in-
terpret naš rojak Lojze Rozman. V na-
povedih za film so Rozmana omenjali
kot proletarca v fraku. Ce je režiser
res tako želel, ne vem, toda Rozmanov
lik ne nosi tega obeležja. Je končno
ujet in interniran mornariški oficir,
poln tršatih, včasih celo ciničnih proti-
slovij. Nasproti uglajenemu arhitektu je
seveda robat (namreč življenjsko), toda
edino to ni tipično za proletarca. Naj
bo, kakor je že, toda Rozman je poka-
zal svoj talent tudi pred filmsko ka-
mero. Ne samo, da je tip za vlogo,
Rozman je nesporno igralec, ki se zna
obnašati pred kamero. Zaradi scenarija i
in zahtev režiserja gotovo ni imel lah-
kega dela. Do tragičnega konca gleda- ,
lec ne ve, kako bi ga opredelil. To ka-
rakterno nihanje je za interpreta ргат
lako težavno, kakor za gledalce, ki radi
analizirajo karakterje.
Namenoma govorim o Rozmanu pose-
bej, ker o njegovi igri tudi med celj-
skimi gledalci slišimo več pogovorov,
kakor o katerem koli drugem. Sicer pa
so tudi drugi nosilci vlog prepričljivo
zaigrali. Računajmo, da filma ne bomo
gledali samo pri nas? Mimo nekaterih
malenkosti moti tudi slaba nemščina
.debelega Dunajčana, ki je slabša od
Rozmanove, čeprav je »naše gore list«.
Dosti bolje bi bilo Dunajčana sinhroni-
zirati v pravem dialektu.
Radovedno pričakujemo druge filme
z letošnjega festivala v puljski areni.
Zlasti nagrajene, kajti n.enagrajeni film
»Pet minut raja« obeta neposredno po-
sebno še, ker je bila kritika, kot posne-
mamo iz časopisov, zelo »nataknjeno«
razpoložena.
J. K.
Lojze Rozman v zaključnem
prizoru filma »Pet minut raja«
TRGOVSKO PODJETJE »CENTER«
razpisuje naslednja delovna mesta:
a) POSLOVODJO SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE;
b) TRGOVSKE POMOCNIKE(CE).
Pogoj pod a: visokokvalificirani in podb: kvalificirani.
Pdnudbe poslati nau pravo podjetja do 20- t. m.