17. štev. , V Kranju, dne 27. aprila 1912. X1IL leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Slane la Kranj z dostavijange« na dom 4 K, po polti ta celo leto 4 K, ta pol leta S K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko S dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na oaroene hr*t naročnine se ne osira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši *ev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno dniilvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila te plačuje za petit-vrsto 10 vin., če as tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravni št vi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanda, sploh vse upravna zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Po petih mesecih! Odkar so kranjski liberalci izgubili v državnem zboru vso veljavo in njihov edini poslanec dr. Ravnihar čepi in čivka kot osamljen vrabič v mladočeškem klubu, izkuša .Slovenski Narod" samo še s hujskanjem in bevskanjem nad zastopniki S. L. S. imeti besedo. Čuditi se pač mora že vsakdo neskončni potrpežljivosti čitateljev tega lista, da si dajo ti napredni ljudje, ki se včasih bahajo s prosvetljenostjo, navijati svoje možgane po volji pravih političnih otročajev. Naj poslanci S. L. S. store karkoli hočejo, .Narodovcem" gotovo ni prav; napredni modrijani odpirajo široko čeljusti ter gobezdajo, da so klerikalci „zafurali". Mnogokrat se v svojih kritikah, ko godrnjajo nad postopanjem naše stranke, „ Narodove'" poslužujejo najpodlejših podtikanj in ciganskih psovk, čez nekaj časa pa zopet padajo iste psovke, ker so se naši poslanci drugače zasukali. Prav to nam zopet dokazuje najnovejši slučaj, ki se tiče sklepov .Slovensko-hrvaškega kluba" glede razmer na Hrvaškem. Vsi količkaj pošteni listi vseh narodov v Avstriji so priznali, da so naši poslanci dosegli velikanski uspeh, ko so s taktnim postopanjem privedli grofa Sltlrgkha in višje kroge do priznanja, da se Hrvatom dela krivica, katera se mora popraviti. Vsak pameten človek ve, da bi bilo prav gotovo ne-le na Hrvaškem, ampak tudi na Slovenskem vse izkaženo, ako bi naši poslanci imeli glavo Dalmatinca Jurija Biankinija m drugih zaletelov, ki hočejo skozi zid, kjer so precej zraven vrata. .Obstrukcija, obstrukcija mora biti!" je kričal Jurij in isto kriči za njim .Narod". Originalno je to, da .Narod" pravi o Biankiniju, da je znan kot eden najboljših in najsijajnejših govornikov v avstrijskem parlamentu, proti kateremu dr. Šu- steršič nič ni, ko je nasprotno znano, kako je Biankini že večkrat nadlegoval naše poslance, da so mu prelagali njegove govore iz hrvaščine na nemščino, da jih je v zbornici potem čital. Glavni naš namen je, pokazati vrtoglavost .Narodovih" politikarjev, ki pišejo danes obširne članke proti .Hrvaško-slovenskemu klubu", ker se ta glede obstrukcije ne strinja z nesrečno taktiko Dalmatincev. »Klerikalci izdali Hrvate, svoje zaveznike", .Šusteršičeva interpelacija je bila Iškarjotov izdajalski poljub", .atentat na hrvaške poslance", .efijaltstvo slovenskih klerikalcev", — cele koše takih čednih naslovov prinaša .Narod", ker naši poslanci nočejo precej stopiti v obstruk-cijo, ampak čakajo, kaj bo vlada naredila po dani obljubi. Tedaj obstrukcijo na vsak način in za vsako ceno, to je edino rCšivno, četudi najstrožje parlamentarno sredstvo — v tem smislu so pisani .Narodovi" članki tega tedna. Vse drugače je bilo pa pred petimi meseci. Takrat je .Narod" trobil in pravil, da je obstrukcija — obstruirali so naši poslanci! — najbolj neumno in neuspešno sredstvo. Dne 9. novembra 1911. je prinesel .Slov. Narod" — najbrže izpod peresa poslanca Ravniharja — z Dunaja članek zoper dr. ŠusteršiČa in „Hrvaško-slovenski klub" zaradi njegove nameravane obstrukcije. Konec članka se glasi: .Klerikalci naj gredo v opozicijo — videli bomo, kako dolgo bo trajal .junaški boj". Že danes pa treba opozoriti, da se Slovenci nikdar ne bodoveč sprijaznili z obstrukcijonističnimi akcijami, kijih morda klerikalni vodja tudi namerava. Le v izrednih slučajih je obstrukcija orožje proti vladi, pri nas je navadno vedno le atentat na parlament In baš Slovenci imamo največji interes, da nam ostane zbornica ohranjena. Neuspehi lanskih bojev bodo menda tudi največjemu desperadu zadostno svarilo." Ali ni to imenitno! Čez pet mesecev! . . . Pri tej izpremembi f. ■ zade j ne tiči samo liberalni kameleon, ampak zapiotni barabon, ki nima drugega namena, kakor metati našim poslancem polena pod noge in kaliti jugoslovansko edinost. Iz državnega zbora. Hrvaška debata in nasi liberalci. — Advokatski in notarski red in zakotni ptsači. Državni uslužbenci. - Drobno delo v odsekih. Veliki uspeh „Slov. - hrvaškega kluba" v vprašanju glede razmer na HrvaŠkem krati spanje slovenskim in dalmatinskim liberalcem. Priznati, da je bil Stürgkhov hitri in nepričakovani odgovor, kakor tudi soglasni izraz simpatij vse zbornice, velik uspeh naših poslancev, tega ne smejo in ne morejo. Zato se trudi ,.Narod" danzadnem v dolgoveznih člankih, da bi dokazal, češ, da je edino taktika dalmatinskih nepravaških poslancev prava. Po Stürgkhovem odgovoru je rekel neki češki poslanec: „Kaj pa še hočete Slovenci in Hrvati? Ko bi mi prinesli tak odgovor seboj domov, nam postavi ljudstvo slavoloke." Kako je oni odgovor zadel v živo, kaže najbolj vpitje mažarskih listov. In samo Maža-rom bi napravili naši poslanci uslugo, ko bi sedaj tirali brezupno politiko, kakor jo narekujejo naši liberalni politični obupana*. Tisto ■ tre-notje, ko bi začeli obstrukcijo, bi zaigrali simpatije, ki so jih pridobili hrvaškemu vprašanju v parlamentu. Velika večina poslancev pa bi bila tudi ogorčena, ko bi sedaj preprečili ureditev službenega razmerja uradnikov, slug in pisarniških pomočnikov, ker ti to zahtevajo kot njih volivci. Z dosedanjim uspehom je .Slov.-hrvaški klub" lahko zadovoljen. Seveda pa s tem še ni vse storjeno, to je Šele uvertura, kakor je dejal dr. Krek, h konečnemu boju za hrvaško-slovensko vprašanje. — Minister Hochenburger je predložil zbornici nov advo- PODLISTEK. Janko Bajde: ' Grajski lovec. Daije. V naslednjem hipu je že stal graščak na dvorišču poleg nezavestnega Gregorja. .Dobro je zadel," si misli sam pri sebi, „še sedaj se nič ne gane. Batine prejemati in deliti, to znajo moji ljudje. Veseli me, da sem jih vsaj tega pošteno privadil." Pristopila je trojica, ki naj bi izvrševala rabljeva dela. .Zvežite ga! Ko pa se predrami, položite ga na stol in mu jih nabrišite petindvajset; potem ga pahnite skozi vrata, nič več ga ne maram videti! Še tega se mi manjka, da bi si vsak pri-tepenec že upal postopati za mojo hčerjo!" Ko se je Gregor zavedel, je bil zvezan tako trdno, da se niti ganiti ni mogel. Hlapca ga vr-žeta na stol ter začneta neusmiljeno udrihati po ■jem; prav nič nista štela. Poznalo se je Gregorju, kakšne bolečine je občutil pri vsakem udarcu, toda črhnil ni besedice. Ko se je krvoločnikoma zdelo dovolj, ga razvežeta in pahneta skozi vrata, ki se takoj na to z močnim škripanjem zapro. Sicer izgnanec čuti strašne bolečine, ves oslabljen je, vendar se zravna pokoncu in zapreti z močnim glasom proti grajskemu zidovju: .Ha, onečastil si me, trinog! Pretepsti si me dal kakor psa, ker sem povzdignil svoje oči proti tvoji hčeri. Ču j mojo prisego t Maščevanje, strašno maščevanje, to bo moje geslo. Iskal te bom, dokler ne prideva skupaj. Takrat pa se boš zvijal v prahu pred menoj. Usmiljenja ne najdeš — ne, in stokrat ne!" Zamolklo so donele te besede v temno noč. Tam v duplu starega hrasta se je splašila sova. Frfotaje je obletela grad, nato pa se vrnila v svoje skrivališče. Kot obstreljena zver, ki čuti za seboj svoje preganjavce, je begal Gregor po gozdu. .Kam sedaj? Domov? Da bi se mi smejali ljudje, da bi me morda še nadalje mučil in preganjal graščak . . . Ne, raje v smrt, kakor nazaj v ono hišo, kjer sem preživel svoja srečna mladostna leta, kjer živi draga mati. Sicer bo revica žalostna, a pomagati ji ne morem." Obup se je jel polaščevati njegove duše in le misel na maščevanje ga je vzdrževala ter mu dajala novih moči, novega poguma. Divjal je neprenehoma naprej in naprej... Kar mu zmanjka tal pod nogami. Pada in pada ... Se je li odprl pekel, da ga požre? Končno doseže tla. Priletel je na kup mehkega mahu. Osupel se ozre krog sebe. Začudene oči mu blodijo po obširni temni votlini. Le tam v daljavi zapazi majhno lučico. Previdno se ji bliža. Postajala je večja in večja. Kmalu spozna, da je to ogenj, okoli katerega sedi nekaj divjih postav. Že se misli vrniti in si poiskati izhoda iz te tajnostne jame, kar ga zgrabi par močnih rok in začuje se surov glas: .Oho, počakaj malo, prijatelj, počakaj, no, da te natančneje ogledamo 1 Kdor zaide v naše gnezdo, se mora seznaniti tudi z njegovimi tiči.* Priteče še nekaj tovarišev. Naglo zvežejo Gregorja, kateremu je moč vsled strahu in dogodkov pretekle noči že vidno pojemala. Vlečejo ga k ognju. Komaj pa zagledajo njegov izmučeni obraz, ga nehote izpuste in odskočijo. .Prokleto, lega si pa nisem mislil, da sem zagrabil tebe, Gregor," izpregovori dolgin, ki je, po obnašanju soditi, moral biti poglavar te čete. ,E, vraga, kaj pa iščeš tukaj? Te je li poslal graščak, da nas kot lovski pes izvohaš in mu potem pokažeš za nami sled? Ha, ha, vem, da si prizadeva zviti lisjak, dobiti nas v svojo pest! Kako tudi ne? Njegovi podložniki smo sicer, ali upreti smo se morali njegovim grozodejstvom, ker se ne pustimo več mučiti in pretepati. Tudi mi smo ljudje, kakor on, tudi mi imamo pravico do življenja! To ga pa boli in peče in mu ne da pokoja nočindan. Stri in pomandral bi rad vse one, ki nočejo slepo ukloniti tilnika pred njim. No, le poglej me natanko I 'Morda me poznaš? Kopitnikov Matevž sem. Pridružil sem se tem tovarišem, ker mi je graščak do smrti pretepel starega očeta, ki mu ni mogel tako urno delali, kakor mlajši trpini. . . Izvolili so me za glavarja in prisegel sem jim, da se z njihovo pomočjo maščujem za krivice, ki nam jih je prizadel." Oči so se mu divje svetile, mišice na obrazu so se mu napele, ko je govoril. Zadovoljen smeh je zaigral Gregorju okrog usten. Pomirilo ga je to govorjenje. Spoznal je, da si bolje druščine ni mogel želeti, da je našel tu tovariše, ki so istega mišljenja, polni iste želje po maščevanju. ,Motiš se, tovariš," pravi Gregor, .ako meniš, da sem se priplazil v vašo duplino, da bi vas izdal. Našel sem jo le slučajno. Preganja pa me ista usoda, kakor vas; tudi jaz sovražim %atski in notarski red. Obe predlogi si bo treba še natančno ogledati, predno postaneta meso. Naši poslanci bodo v odseku zlasti odločno zastopali staro stališče, naj se sploh notarijat po-državi. Nevarna pa je predloga glede zakotnih pisačev, ker bo skoraj vsakdo, ki dela drugim iz prijaznosti vloge na oblastva, prošnje itd., v nevarnosti, da bo radi tega kaznovan. Ta pomislek je izražala večina govornikov v debati in ni dvoma, da predloga v tej obliki ne bo sprejeta. — V petek je sprejel državni zbor nov zakon o pisarniških pomočnikih in predloge za poštne uslužbence. Seveda, če to stopi v veljavo, bo moral državni zbor poskrbeti tudi za pokritje, za kar pa ni nikjer pravega poguma. — Odseki so bili ta teden jako pridni. V proračunskem odseku se je vprašanje italijanske fakultete za sedaj pokopalo v pododscku, tako da se je mogla začeti razprava o računskih zaključkih. V bram-benem odseku je uvedel razpravo ministrski predsednik z govorom, v katerem je povdarjal, kako nujna da je brambna reforma. Dalmatinec T resic sicer hoče obstruirati, ker pa je osamljen, ne bo kaj prida uspeha. Volitve na Dunaju. Nepopisno veselje je vladalo v liberalnem in rdečkarskem ljubljanskem časopisju, ko so dunajski Judje obljubili, da bodo pri volitvah šli v boj za socijalne demokrate. .Zarja" je bila vsa srečna, da bodo ,,meščanski volivci" storili svojo dolžnost jn tako pripomogli, da bo „koučni polom krščan-sko-socijalnega sicparstva zapečaten". Izražala je ,.Zarja" nado, da bodo z udarcem, ki bo doletel dunajske krščanske socijalce, zadeti klerikalci po vseh deželah Avstrije, posebno pa na Slovenskem. Prorokovala je ,.Zarja" še prav posebno, da bode vsied neizogibnega poraza kristjanov na Dunaju končana tudi S. L. S na Slovenskem. Enake nade sta gojila tudi „Narod" in „Dan'\ Toda sovražniki krščanstva so se zopet enkrat opekli in vse njihove protinaravue zveze jim niso nič pomagale. Pri prvi volitvi v torek je bilo za krščanske socijalce oddanih 120.867 glasov, za socijalne demokrate 118 526, za liberalce okoli 20.000, za nemške nacijonalce okoli 9000 in za češke nac. socijalce okoli 11.000 glasov. Ta dan so v četrtem razredu, kjer je največ socijalnih demokratov, delavcev, v vseli 21 tih okrajih dobili krščanski socijalci 4 mandate, soc. dernokratje 6 in za 11 mandatov je bila v četrtek ožja volitev, pri kateri so se kršč. socijalci poizkusili v osmih okrajih. Judje so zopet izdali parolo: Vse na krov za socijal. demokrate ! Kršč. socijalci so dobili 7 mandatov, bocijalni dernokratje 3 in liberalci 1 mandat. Za krščanske socijalce je bilo ta dan oddanih 75.666 glasov, za socijal. demokrate 58 033 in za liberalce 14.797 glasov. Krščanski socijalci so dobili tedaj več glasov, kakor vsi njihovi nasprotniki skupaj. O potopljenem parniku „Titanicu". * Uradno poročajo, da se je rešilo Iz .Tita-nica" izmed 341 potnikov I. razreda 154 žensk in otrok in 58 moških, izmed 262 potnikov II. razreda 102 ženski, nekaj otrok in 13 moških. Izmed 800 potnikov v medkrovili se je rešilo samo 83 žensk in 53 moških. Posadka je štela 985 mož, izmed katerih se je rešilo le 199 oseb, med temi je 22 ženskih uslužbenk. Torej je vsega skupaj utonilo 1688 oseb obojega spola. Neki potnik, ki se je rešil na parniku .Karpathia" in dospel v Novi Jork, pripoveduje o potapljanju ladje .Titánica" sledeče: Bil sem na krovu, kjer sem občudoval lepo noč in zanimivo vožnjo skozi zledenelo morje. Vozili smo s precejšnjo hitrostjo in parnik je plul mogočno skozi valovje kot bi se ne zmenil za ledenike, ki so se delili pred njim. Ob 11. uri 35 minut se pokaže nenadoma pred nami velikanska ledena kopa, cela gora, ki se je počasi bližala parniku. Izogniti se, jc bilo nemogoče. Stražnik je zaklical: .Led pred nami!" Krmar je zavil na stran tako silno, da se je streslo celo ogrodje, v tem smo videli ledeno goro tik zraven sebi na desni, čutili lahek sunek in nekako bobnenje in oster šum, ki je trajal komaj 10 sekund. Večina potnikov tega niti čutila ni. Takoj nato se je vrnil kapitan Smith, ki je šel ob 10. uri iz službe. Vse to se je izvršilo tekom par minut. Takoj nato so opazili, da se je začel parnik nagibati na stran. Kapitan Smith je poslal v spodnji del ladje stavbnega inženirja, ki se pa ni vrnil. Dobili so njegovo truplo v vodi, ki je napolnila v tem času že vse spodnje dele parnika. Oster rob ledene gore je namreč pre-rezal celo stran parnika. Ob 12. uri se je začel parnik potapljati, in sicer se je nagnil vsako minuto za en čevelj. Takrat šele je kapitan Smith, ki je takoj uvidel silno nevarnost, dal povelje: .Vsi na krov!« V četrt ure so bili potniki na krovu. Nastal je silen vrišč, vse je vrvelo, vsak je hotel vedeti, kaj je. Slutili so nesrečo, vsi so vedeli, da se je nekaj zgodilo, niso pa vedeli, da so tako blizu smrti. Ob 12. uri 50 minut, ko je moštvo potnike že nekoliko pomirilo, je prišlo povelje: Spustite rešivne čolne! Povelje so izvršili mornarji točno. Spravili so v čolne naj prvo ženske in otroke. Težko je bilo to delo. Ženske so tarnale, otroci vpili in kričali v temni noči, na zledenelem morju, na razbiti, potapljajoči se ladji so se odigravali žalostni prizori. Možem so trgali žene iz rok in jih šiloma tirali v čolne. Več otrok, ki so se v splošni zmedenosti izgubili, so pometali mornarji v čolne, ne vede, ali so starši že v čolnu, ali ne. Častniki so stali z go- lim orožjem ob strani in nadzorovali ter ukazovali delo mornarjem. Dva mornarja je že takrat en častnik vpričo potnikov ustrelil, ker sta se protivila poveljem in hotela rešiti sebe. Ob 2. uri ponoči so bili vsi rešivni čolni polni in so od-pluli od potapljajoče se ladje. En rešivni čoln, v katerem je bilo 30 žensk in otrok ter en zdravnik, se je potopil, predno je odrinil. Od teh niso rešili nikogar. Bil sem na zadnjem čolnu, ki je bil še najbližji parniku in videl sem, kako se je .Titanic" nagibal. Zginili so pod vodo ladjin krov, dimniki, levi rob parnika, nastal je velikanski val, dvignil je še enkrat ogrodje in največjega parnika .Titanica" ni bilo več. Zgrnilo se je nad njim ledeno morje in kot bi se nič ne bilo zgodilo, se je podilo valovje, polno ledenih plošč, na kraju, kjer je stal parnik. Med ploščami so se pokazali razni temni, večji ali manjši predmeti, ostanki potopljenega parnika. Črne pike so se pomikale semintja, to so bili ponesrečenci, ki so se oklepali v obupnem boju ledenih plošč. Toda zastonj; strle so jih ledene plošče in ledeno valovje jih je potegnilo za potopljenim parnikom v neizmerno globino. — Kapitan Smith je bil miren, dajal je odločna povelja in dasi je dobro videl neizogibno nevarnost, je gledal v prvi vrsti le na rešitev potnikov. Že ko ga je valovje trgalo raz njegov poveljniški most, je zaklical svojim ljudem: .Bodite junaki, mornarji, izkažite se kot vrli Britanci!" Ko je plaval v valovju, so ga videli nekateri, kako je pomagal ponesrečencem in jim podajal rešivne pasove in razne stvari, da se jih oprimejo. Atnerikanci trdo prijemajo predsednika družbe Withe Star Line, ki se je vozil s .Titanicjm", pa je ukazal ubrati preveč severno črto in je sebi rešil življenje, druge pa pustil utoniti. O slovenskih popotnikih se nam poroča, da se je otel Franc Karun z Milj pri Šenčurju, ki je v rešivni čoln spravil svojo petletno hčerko Ano in tudi sam tam ostal. Utonil pa je kovač Janez Mrkun z Bele pri Preddvoru, ker ga niso spustili v čoln. Več parnikov je poslanih na kraj nesreče, da pobirajo mrliče, ki plavajo po morju. DOR ISI. Iz Tržiča. Vlada je ugodila Nemcem in razveljavila prvi razred, in sicer vsled nekega popravila, ki si ga je dovolilo glavarstvo na voli vnem imeniku, ko je bil že rok za popravo potekel. Voliti bo torej treba šest mož za prvi razred in tri namestnike. Še predno je bilo znano to razveljavljenje, so že Nemci pobirali pooblastila pri ženskah in jih tudi nekaj dobili. — V tretjem razredu je vlada razveljavila dva mandata, in sicer dveh zastopnikov krščansko-socijalnega delavstva. Ne vemo, na kak paragraf se je vlada pri tem opirala, v novem občinskem volivnem redu ga ni najti, dasi smo ta red skrbno prebrali. Eden izmed izvoljenih odbornikov je kovač, drugi strojnik. Oba izvršujeta že dolgo vrsto let to obrt, se- graščaka, tudi jaz sem mu nocoj prisegel maščevanje. Med svet ne morem — onečeščen sem. Graščak me je dal pretepsti, dasi se po mojih žilah pretaka plemenitaška kri. In zakaj? Ker sem obrnil svoje oči po njegovi hčeri. Poprej ne pozabim te noči, da se ne osvetim. Združila nas je ista usoda, isti cilj imamo pred očmi. Vsprejraite me tedaj v svojo družbo in prisezam vam, da se bom pokoril vsaki vaši želji! Z vami hočem živeti in umreti!" Besen .hura" je zagrmel po jami, ko je Gregor končal; vsi so hiteli stiskat mu desnico Glavar Matevž udari s svojim mečem ob skalnata tla in na mah nastane mir. .Bratje," prične s svojim močnim glasom, .dobili smo novega tovariša, spodobi se, da praznujemo njegov vstop v našo družbo. Če se ne motim, imamo še nekaj za pod zobe in vina nam tudi ne manjka. Podvizajte se! Gregor je potreben okrepčila." Kakor bi trenil, so bušknile krepke postave v razne kote in v par minutah je bil prostor okrog ognja obložen z raznimi jedili in rujnim vincem. Gregor se ni dal dolgo prositi. Vsedel se je v sredo svojih novih tovarišev in ž njimi trkal na trdno zvezo. .Le pij, Gregor, pij!" prigovarjal mu je Matevž. Vino ti poda novih moči, da pozabiš, kar je bilo. Stradati in žejo trpeti ti ne bo treba. Če nam boš pa včasih kako srnico ustrelil, ti bomo hvaležni. Nihče izmed nas, kolikor vem, ni tako izvrsten strelec, kakor si ti." Bilo je že pozno ponoči, ali bolje rečeno, zgodaj zjutraj, ko se je vrišč po jami polegel in utihnil. Ogenj je pričel ugašati, le tuintam se je dvignil posamezen plamenček, nemirno vztrepetal, kakor bi ga bilo strah, šinil še parkrat kvišku in izginil. Votlino je zagrnila neprodirna tema in tajen mir je objel njene prebivavce. Ko se je Gregor zjutraj prebudil, je bila jama prazna. Pri neznatni svetlobi, prihajajoči skozi odprtino, ki je bila vzrok njegovemu sinočnemu padcu, zapazi Gregor v kotu Matevža, ki je nemo strmel predse. Matevž se mu približa in ga povabi na za-jutrek. Ko sta si utešila glad, mu reče: .Postal si naš tovariš, delil boš z nami radost in žalost, prijetno brezdelje in pretečo nevarnost, uvesti te hočem v naše skrivnosti, da si boš znal v sili pomagati. Vhod, skozi katerega si slučajno prišel k nam, je malo preneroden. Pokažem ti zložnej-šega. Pojdi za mano! Kmalu bova na belem dnevu." Molče je Šel Gregor za njim. Jama se je boljinbolj ožila in kmalu je bila tako tesna, da sta se le s težavo prerila naprej. Hipoma pa se je zopet razširila in stala sta pred gostim grmičevjem Matevž je previdno razgrne, po par korakih sta bila v hladnem gozdu. Začudil se je Gregor. Znan mu je bil ta kraj, kolikokrat je že šel mimo tega grmičevja, a nikdar mu niti od daleč ni prišlo na um, da je za njim skriven vhod. Napotila sta se proti Čemšeniku, kamor so odšli tudi drugi tovariši. Bil je za pomlad ne- navadno vroč dan. Dušeča soparica je ležala na zemlji, v zraku je žarelo, trepetalo in se gibalo, kakor da se izgubljajo v njem sami majhni pla-menčki. Solnce je stalo v zenitu in njegovi žarki so palili kakor ogenj. Zdajpazdaj pa se je v sinjih višavah težko vzvalovilo in od juga sem je privrela vroča, neznosna sapa. Zdelo se ti je, kakor bi zrak kužno vplival na ljudstvo. Tudi med ljudnfl se je nekaj kuhalo. Brezskrbno veselje je iEgn^lo. Zamišljeno, s pobešenimi gla-vamr^enodilo okrog staro in mlado. Plaho so se ozirark če so pa videli, da jih nihče ne opazuje, so slikali glave, si skrivnostno pošepetavali in stiskali koščene pesti. Ko sta Gregor in Matevž prispela v vas, pozdravljalo ju je vse z nekim veseljem. Trpkost je ginila raz obrazov in na njeno mesto je stopalo pritajeno veselje. .Kaj bo sedaj?" mislil si je Gregor. .Kam me pelje Matevž?" Ustavila sta se šele v gornjem delu vasi, ki nosi dandanes častni pridevek .Kozje predmestje". Vstopila sta v hišo, ki je že po svoji zunanjosti kazala, da vlada v njenih prostorih revščina. Duri v izbo so bile majhne. Prišleca sta se morala prikloniti, da nista zadela z glavama v podboje. V sobi je bila zbrana precejšnja množica kmetov iz okolice. Živahno govorjenje je za trenutek potihnilo, ko ugledajo možje naša znanca, nato pa ju začno pozdravljati in jima stiskati desnici. __ Dalje pri!:. Priloga »Gorenjcu" itev. 17 Iz 1.1912. daj so ju menda proglasili Nemci za dninarja ali za posla in kot taka ju je menda vlada zavrnila. Pri tem ne more in ne sme ostati I Vse pošteno delavstvo se mora vzdigniti kot en mož in obsoditi to kratenje političnih pravic delavcev. Čemu se je pa naredila nova postava za občinske volitve in razširila volivna pravica, ako ne morejo voljeni biti v odbor zastopniki delavcev? Poziv-Ijemo nujno naše gg. deželne poslance, da branijo pravice delavstva tudi c. kr. vladi nasproti. Iz Smlednika. C. kr. poštni urad v Smledniku je najimenitnejši na Kranjskem. Poštarica Pavla Ciuha je imela več let selškega pismonošo Jerneja Potočnika iz Valburge, ki je metal pisma v Savo, namesto da bi jih bil oddal strankam. Ta teden smo prišli na sled tem škandaloznim razmeram. Na savskem bregu smo našli celo kopico poštnih pošiljatev, ki jih je imenovani uslužbenec proč metal. Taka poštna uprava se najde samo še na Kitajskem. Prepričani smo, da bo c. kr. poštno ravnateljstvo in c. kr. glavarstvo v Kranju Čim prej naredilo konec tem neznosnim razmeram. Iz Železnikov se nam poroča, da še vedno liberalci za vsako malenkost tirajo naše ljudi pred sodnijo. Večkrat se jim pa le spakedra, da z dolgim nosom rajžajo potem nazaj skoz Sotesko. Nedavno je bil zopet podoben slučaj. Martinkov Matevž je .slišal", davje GroŠeljnova Minka na dan volitve rekla: .Če pride Kunstelnov Joža volit, bodo pa liberalci zmagali." To je bilo seveda hudo razžaljenje in Joža je moral tožiti. Prišli so pa liberalci kar ob sapo, ko je došel iz Škofje Loke v Železnike brzojav: .Minka prosta!" Občinske volitve na Dunaju se vrše te dni, namreč od 23. aprila do 2. maja. Od 158 občinskih odbornikov jih bo treba na novo voliti 78 za 2. in 4. volivni razred. V teh dveh razredih imajo združeni nasprotniki krščanskih soci-jalcev največjo moč. Judje in socijalci in liberalci in nacijonalci gredo že sedaj, ali pa bodo šli pri ožjih volitvah združeni v boj zoper kristjane. Ker so volitve na Dunaju odločivnega pomena za vso Avstrijo, zato vse z veliko napetostjo opazuje, kakšen bo izid. Judje so že pri prejšnjih volitvah oddali svoje glasove socijalnim demokratom. Enako se godi tudi sedaj. Ker imajo Judje dovolj denarja, imajo rdečkarji veliko upanja na zmago. Volivna dolžnost pa na Dunaju še ni uvedena. Novo ogrsko ministrstvo. Cesar je poveril dr. pl. Lukacsu, ki je bil doslej 12 let finančni minister, sestavo novega kabineta. Listi poročajo, da prestolonaslednik Franc Ferdinand z Lukacsem ni zadovoljen. To ni nič čudnega, kajti Lukacs živi v divjem zakonu z neko, od svojega moža ločeno Židinjo. Da bo ta mož orodje na Ogrskem vladajočih framasonov in velik nasprotnik katoličanov, si lahko mislimo. Ogrske stranke si hoče pridobiti s tem, da bode pobijal namere grofa Stiirgkha glede odprave absolutizma na Hrvaškem. Na Ogrskem pač namerava razširiti volivno pravico, vendar pa tako, da ne bo trpel škode zgodovinski značaj .ogrskega naroda", to se pravi, da se bode izrabljal novi volivni red v madžarizacijo. Za hrvaškega ministra je imenovan Madjaron stari Josipovič, ki je bil nekdaj kot minister Khuenova desna roka, kar kaže, da se bode nadaljeval boj zoper Hrvate. Beljak — rdeč. Pri nadomestni volitvi za državni zbor je bil izvoljen socijalni demokrat Florjan Groger s pomočjo Slovencev s 3520 glasovi za državnega poslanca. Vsenemški kandidat Angerer je dobil 2704 glasove in kandidat nem. krščanske socijalne stranke Herler 436 glasov. V Gradca je bil razpuščen občinski svet in namesto župana dr. Grafa je prevzel uradne posle vladni komisar Underrain. Nemški nacijonalci so sami prosili vlado, da naj sistira mestno avtonomijo, ker so jim socijalno-demokraški odborniki delali prevelike sitnosti s svojo obstrukcijo. Hrvaški vseučiliščniki so napravili koncem preteklega tedna izlet v Belgrad, kjer so bili od srbskih društev in od kralja slovesno sprejeti. Prav živahne demonstracije so bile po ulicah za neodvisnost Hrvaške in jugoslovansko edinost. Vspeh teh demonstracij bo pa nekako isti, kakor oni ljubljanskega dvajsetega septembra. Vlada bo dobila povod za pritiskanje Slovanov na steno, Madžari opravičenje za svoje postopanje na Hrvaškem in kako nemško gledališče utegne dobiti prav izredno podporo, kakor v Ljubljani. O bolezni sv. Očeta se poroča iz Rima: Sveti Oče je oslabel na živcih in bati se je, da ne bode preživel poletja. Avstrijska armada. Po uradnih podatkih znaša stanje c. in kr. armade brez domobrancev 1,500.000 mož. Med temi je 75 000 Slovencev, 135.000 Hrvatov in Srbov, 378.000 Nemcev in 346 000 Madžarov. Častnikov šteje naša vojska: 375 generalov, 18.000 aktivnih častnikov in 10 000 neaktivnih. Med aktivnimi jih je 14.000 Nemcev, 1710 Madžarov, 450 Hrvatov in Srbov in le 99 Slovencev. Vojaških duhovnikov in uradnikov je 4900, izmed katerih je 3330 Nemcev, 410 Madžarov, 90 Hrvatov in Srbov in 30 Slovencev. Vojna mornarica pa šteie 35.000 mož. Izmed teh g L0'000 Hrvatov in Srbov, 8600 Nemcev, 4400 Madžarov in 1260 Slovencev. Aktivnih častnikov i™ ' od katerih Je le 32 Slovencev, Nemcev 380, Madžarov 98 in 75 Hrvatov in Srbov. Mor-nančnih uradnikov je 1450. Nemcev 710, Madžarov 50, Hrvatov in Srbov 160 in 95 Slovencev. Vsekako imamo Jugoslovani, kakor je razvidno iz tega, sorazmerno z vojaki, veliko premalo častnikov, bodisi v armadi, kakor tudi v mornarici. V Bosni se ustanovi šest novih domobranskih polkov, ki bodo imeli srbsko hrvaški jezik kot službeni jezik. Pariški policijski šef Jouin je te dni šel lovit z nekim policajem anarhista Bonnota. Anarhist je oba ustrelil in zbežal. Policija je aretirala nekaj njegovih tovarišev. Italijansko-turška vojska. Italijansko bro-dovje si več ne upa napadati Dardanel Ta teden je brodovje imelo manevre med otoki Imbros. Tenedos in Lemnos. Pred Lemnosom je bilo 9 oklopnic. 14 torpedovk in 2 veliki eksportni ladiji. Zasedli so Italijani otok Astropalija ali Stampalija v južnem delu Egejskega morja, ki ima dobra pristanišča. Maroko. Upor so Francozi udušili. En del mesta Fez je uničil požar. Našli so okoli 50 Židov mrtvih. V Sibiriji je štrajkalo 7000 oseb v zlatih rudnikih. Družba, ki izkorišča rudnike, je odklonila zahteve rudarjev. Prišlo je pa vojaštvo delat red in je streljalo. Mrtvih je bilo 107, ranjenih pa 80 oseb. Ustreljenih je bilo tudi več žensk, en inženir in en policaj. V ponedeljek se bodo razpravljali ti dogodki v dumi. Taft proti linčanju. Predsednik Zjedinje-nih držav Taft je dne 9. t. m. v Washingtonu govoril na shodu vseučiliščnikov in je ostro obsodil linčarske sodbe. Rekel je, da vrv zasluži tisti, ki jo je namenil svojemu bližnjemu. Novičar. Učitelji in šolski vrtovi. Deželni šolski svet je razposlal krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvo .Ti poslanico, v kateri daje navodila, kako naj se oskrbujejo šolski vrtovi, da se bode povzdignil prospeh kmetijstva. Deželni odbor je pripravljen dajati tistim, ki bodo v splošno korist skrbeli za vrtove, posebne nagrade. Žal, da napredni učitelji nočejo pojmih blagega namena, katerega imata" pred očmi deželni odbor in deželni šolski svet. Ko si te dve važni korporaciji prizadevata, da bi se šolski vrtovi primerno uredili in učitelji dobili s pridnim oskrbovanjem vrtov ne le veljavo med ljudstvom, ampak tudi zaslužek, pa .Učiteljski Tovariš' z dolgimi članki učitelje hujska, da naj vrte izrabljajo za svojo korist, in jim tako jemlje veljavo pri ljudstvu ter smisel za obči blagor. Komu je to podobno, če moramo v tem glasilu učiteljstva brati take-le stavke? .Kako naj učitelj postopa smotreno? Učiteljišče ga ni izobrazilo ne teoretično, še manj pa praktično." .Čemu tako brezskrbno tratiti moči? Misli in delaj praktično najprej zase in za svojce, potem šele za obči blagor." — Žalostna nam majka, če je res vse učiteljstvo tako propadlo, kakor piše ..Učiteljski Tovariš". Mi se nadejamo, da je še mnogo učiteljev zmožnih, s privatnim trudom izpopolniti na učiteljišču zamujeno izobrazbo. Prepričani smo tudi, da je še nekaj učiteljev ohranilo ideale in navdušenje za obči blagor. Velja pa povsod geslo: Prej delo, potlej plačilo! Deželni odbor bo pošteno delo gotovo upošteval. Liberalno Jurjevanje na Ljubljanskem Gradu. Svetnika Cirila in Metoda ljubljanski liberalci že dlje časa izrabljajo v svoje strankarske namene. Jutri bodo upregli tudi konja sv. Jurja na Ljubljanskem gradu. Cirilmetodarice bodo od ranega jutra do pozne noči s pijačo in drugimi okrepčili skrbele "za to, da se izgubi vsak spomin na češčenje svetnika. Za razposajeno razpoloženje je šentjakobsko-trnovska podružnica pripravila kinematograf, ki bo funkcijoniral za ba-gatelno ceno. Kakšno bo to funkcioniranje, pove .Dan" z besedami: „Posebne predstave bodo za stare samce, da se jim oživi kri." Čudimo se potrpežljivosti častitega g župnika, da tej razposajenosti ne napravi konec z odpravo božje službe na Gradu. Vsa dežela se škandalizira nad nesramnimi reklamami, katere prinašajo liberalni listi za onečeščenie sv. Jurja. Deželno gledališče v Ljubljani. Ljubljanski liberalci silno tarnajo, ker vse kaže, da bo propadlo vsled poloma .Glavne posojilnice" in splošnega pomanjkanja denarja slovensko gledališče. Vkljub vsem naporom ima namreč gledališče vedno večji deficit, a kdo naj ga pokriva ? Ključev od deželne blagajnice liberalci nimajo v rokah, mestna blagajnica je pa že itak izpraznjena. Radi bi bili pač liberalci na stroške drugih uprizarjali v deželnem gledališču svoje protikleri-kalne špektaklje, kakor se je nedavno poizkusilo v Gradcu, toda deželni odbor si je pridržal pravico do cenzure. To je pa liberalce tako zmešalo, da so izgubili zadnjo mrvico pameti. .Dan" je prinesel karikaturo, kako Govekarjeva družba beži proč od gledališča na katerem je naslikan velik črn jezuitski klobuk. Spominjamo se pri tem onih besed i j, katere je izrekel urednik .Naroda' dne 24. marca 1897 v .Narodnem Domu" v Ljubljani na Hribarjevem shodu: .Kaj ti mladi kapelanjel Zato smo za zvezo z Nemci, da ne bode pokril kranjske dežele širok, črn jezuitski klobuki" Gospodarstvo socijalnih demokratov. Rdečkarji izkušajo priti v raznih občinah do gospodarstva. Ponekqd se jim je res posrečilo, in sicer na Laškem in na Francoskem. Toda gospodarili so tako imenitno, da so volivci komaj čakali, da je potekla triletna doba in da so dati slovo rdečim bratcem, ki so povsod napravljali le dolgove. Tudi v glavnem mestu Danske, v Kodanju, so dobili mesto v svoje roke. Prevzeli so 78 milijonov dolga, gospodarili so pa tako imenitno, da je v teku desetih let narasel dolg na 180 milijonov. Tako se godi tistim nesrečnim krajem, koder imajo rdečkarji glavno besedo. Socijalisti in denar. Naši rdeči bratci kar pihajo jeze, ako čujejo, da je ta ali oni daroval kak vinar v dobre namene. Sami pa neprestano fehtarijo po .Zarji" delavce za razne namene. Sedaj hočejo celo milijonski dar od delavstva za svoje umazano časopisje, da bo lažje obrekovalo in lagalo. Socijalistični voditelji kaj radi poza-bavljajo nad cerkvenimi .ofri", h katerim ljudstvo prostovoljno donese svoje prispevke, pri vseh večjih shodih prirede socijalisti tudi .ofer", a ta ne gre v dobre namene, temveč v žepe raznih socijalističnih pijavk. Žalostno! V sredo zjutraj je umrl na Kokrici pri Kranju samski posestnik Alojzij Stros, p. d. Cernetov. Pokojni je imel v zadnjih letih navado, da je parkrat na leto popival po več dni skupaj. Ko ga je ta bolezen minila, je zopet pridno delal. Od cvetne nedelje naprej je zopet popival. V ponedeljek po beli nedelji ga je ponoči, ko je šel iz gostivne domov, baje, nekdo napadel in mu oropal sto kron denarja. Napadavec mu je prizadel udarec na glavo. Pokojni je potem še cel teden hodil okrog in naprej pil. Prenočeval ni doma, temveč pri sosedih in pri svojem bratu. V soboto je legel in v sredo zjutraj umrl. Sodni komisiji, ki ga je pred smrtjo zaslišala, ni mogel nič natančnega povedati o napadavcu. Orožniki so bili pridno na delu, da bi zasledili napadavca. Dva osumljenca so aretirali. V četrtek so pokojnega raztelesili in pokazalo se je, da ni umrl vsled rane, temveč vsled pljučnice in ker je bil popolnoma izpit. Sodišče je sumljenca uboja takoj tisti dan izpustilo. Pokojni je pred par meseci tudi ponoči zašel v vodo in bi bil gotovo utonil, ako bi ga ne bila ravnotista dva, ki sta bila sedaj osumljena uboja, v zadnjem trenutku potegnila iz vode. Pokojnik je bil lastnik lepega posestva, katero je obdeloval z bratom in sestrami. Pripoveduje se, da so ga gnale razprtije v družini do pijančevanja. Naj počiva v miru! Premskovo. Umrla je tu dne 21. t. m. gospodična Antonija Jeršin, hči mesarja Antona JerŠina, stara 17 let. C. g. Jakob Mrak, upok. župnik in knšk. duhovni svetnik v Kranju, je praznoval včeraj svoj osemdesetletni rojstni dan. Bog daj ljubeznivemu jubilantu doživeti še mnogo let! Godba v Kranju. Promenad ni koncert tukajšnje godbe se bo vršil danes, v soboto, ob 8. uri zvečer na glavnem trgu. Promenadni koncerti, oz. obhodnice po mestu, se bodo vršili odslej redno vsako soboto. 1. majnika zjutraj bo budnica. Č. g. Janez Kalan je vendar našel človeka, ki ima sočutje ž njim in mu je pripravljen pomagati. Urednik .Zarje" imenuje g. Kalana svetlo zvezdo in obžaluje, da tak apostelj ki hodi po deželi in povsod oznanuje abstinenco ali vsaj zdržnost, ne dobi od dežele podpore za svoje namene, ampak le preganjanje. Najboljše bo pač storil deželni odbor, če bo ustregel uredniku .Zarje" in podelil g. Kalanu izdatno podporo za protialkoholne namene, samo pripravljen naj bo, da bo potem njega zadelo preganjanje od strani .Zarje*. Poznati treba te rdeče tiče! Velika avtomobilska nesreča v Ljubljani. Zadnjo nedeljo zvečer so napravili iz Šiške na Posavje v avtomobilu izlet: Josip Rojina, krojaški mojster v Ljubljani, potem kleparski mojster Janez Rojina s soprogo in s seboj so vzeli 14 letno edino hčerko gostilničarke Kržičeve v Spodnji Šiški. Vozil je g. Karol Čamernik, lastnik avtomobila. Ko so se vračali od Aleša proti Ljubljani, so srečali pred topničarsko vojašnico kmečki voz brez luči, kateremu se je g. Čamernik hotel umakniti. Toda avtomobil je zadel v voz in zdrobil zadnji dve kolesi. Konja je voznik odvezal in je odjahal. Voznik je bil poškodovan. Avtomobil je pa dobil tak sunek, da je gdč. Mici Kržičeva odletela ž njega in se ob cestnem kamnu ubila, ker je priletela naravnost na glavo. Ob cestni kamen je zadel tudi avtomobil in ga po lovico odbil. Hudo sta se pobila tudi Janez Rojina in soproga ter so ju odpeljali na njun dom. Karol Čamernik in Josip Rojina sta si pa močno pretresla živce. Ko je gospa Kržičeva zagledala mrtvo hčer, se je onesvestila. Postajališče Podholm Vintgar med postajama Dobrava in Bled na progi Jesenice—Trst, se otvori dne 1. maja za osebn< in prtljažni promet. Prometni časi vlakov za to postajališče so že naznanjeni v novem voznem redu. Vozne listke Imate 11 bolečine? Revmatiške trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid z znamko .Elsafluid*. Ta je res dober. To ni sama reklama! Dvanajstorica za poizkušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici. Rle,t,rr IfLl /Hrvatclr al I. 148—9 bo izdajal čbvaj na postajališču. Prtljaga se bo poSiljala proti naknadnemu plačilu pristojbin. Škoda, da je Vintgar povodenj lanskega leta zelo opustošila. Treba bo dobiti kje sredstev, da se popravijo hodniki skozi Vintgar. »Napredna Misel" — tako je naslov novemu liberalnemu časopisu. .Ali liberalnih časopisov le ni dosti? Saj jih bo kmalu več, kot liberalcev I Zakaj se izdajajo tedaj še vedno novi? Zato, ker hočejo naprednjaki ljudi premotiti, da bo nov časopis kaj novega povedal. Pa je vedno stara lajna. .Hlapec Rima 1" .Proč od Rimar — se vedno in vedno gode v raznih varijantah. .To je tudi naš cilj* — pravi po češko-husitskem vzorcu .Napredna Misel* — ven iz tega za človeka ponižujočega rimskega suženjstva i* List .Napredna Misel" je prišel od dosedanjih liberalnih listov toliko naprej, da prva številka nudi mnogo več zmedenih misli in slovničnih napak, kakor dosedanje liberalne cunje. Knezoškofa dr. Kahna je dne 23 t. m. zadela kap. Ohromel ie na desni strani. Z Bistrice pri Tržiču se nam poroča: Z ozirom na zadnji dopis iz Križa pri Tržiču Vam naznanjamo, da g. dr. baron Born nikakor ni imel namena Bistričanom kratiti pravice do starodavne poti, ampak je le zavaroval svojo lastno posest, Bistričani pa ostanemo slejkoprej pri svojih pravicah. Ogenj na Povijata. Zadnjo nedeljo med krščanskim naukom je začelo goreti posestvo Andreja Perčiča na Povljah blizu Trstenika. Nevarnost je bila velika za vso vas, ker je bil hud veter, ki je pa k sreči gnal plamen od vasi proč. Ljudje so prihiteli iz cerkve in naglo pogasili, da je pogorela samo žganjarna. Zažgali so otroci. Požar na Jezici. Zadnji ponedeljek, popoldne ob 5. ur, je začelo goreti na Jezici pri Gorišku. Ogenj se je bliskoma razširil in v nevarnosti je bila župna cerkev z vasjo vred, ker je veter naglo raznese! iskre po strehah, ki so bile s slamo krite. Prišlo je brž več požarnih bramb, ki so pridno delale. Zgorele so 4 hiše, 2 gospodarski poslopji in nekaj kozolcev. Škoda je velika; čutili jo bodo posebno tisti, ki niso bili dosti zavarovani. Sadja bode letos, Če Bog da, na Gorenjskem veliko. Mraz je sicer vzel marelice, tuintam tudi orehe in češnje. Hruške in jablane je pa mraz zadrževal, da se niso prezgodaj razcvetele. Cveto pa zdaj prav lepo, ker jim je lansko gorko poletje razvilo mnogo cvetnih popkov. Na tedenski semenj v Kranju dne 22. t. m. je bilo prignanih: 115 glav domače govedi (za mesarja 45), 8 telet, 24 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 73 domaČih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 94 v, za srednje pitane vole 84 do 88 v, za nepitane 78 do 82 v, za bosensko goved 86 v, za teleta 1 K 18 v, za pitane prešiče 1 K 18 v¿ prešiči za rejo 3 K. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 22 K; ječmen 21 K; oves 20 K; koruza 22—24 K, ajda 24 K, proso 21 K; krompir 9 K 50 v, fižol (rdeč) 42 K, koks 44 K, detelja 160 K, slanina 180 do 190 K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 290 K jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 37 v, kaša 32 v. ješprenj 32 v. Cena prešičev, katero naznanjamo v našem listu, je dandanes pač drugačna, kakor je bila nekdaj. V .Novicah* iz 1. 1843. stoji to-le: .Cena prešičev v Kranju 18. grudna: ^Prešiči do 1 centa 40 funtov po 4 */« krajcarje funt. Prešiči čez 1 cent 40 funtov po 5 in 5 V» krajcarjev funt." Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (28.) Varstvo sv. Jožefa; ponedeljek (29.) sv. Peter, m.; torek (30.) sv. Katarina, Sijen.; sreda (1) sv. Filip in Jakob; četrtek (2.) sv. Atanazij, šk.; petek (3.) Najdenje sv. križa; sobota (4.) sv. Florijan. ♦ * * Campanile v Benetkah, ki se je bil podrl 14. julija 1902, je bil nanovo sezidan v tej obliki, kakor je bil poprejšen, ki je bil zgrajen v 10. stoletju. Novi Márkov stolp Je dobil tudi nove zvono/e. Dne 25 aprila se je izvršilo bla-goslovljenje novega stolpa na najslovesnejši način. Navzočih je bilo okoli 80.000 tujcev iz celega sveta. Ali bo mogoče dvigniti zaklade iz „Titanica" ? V Ailantskem morju potopljena la-dija .Titanic" je potegnila s seboj zaklade, vredne pol milijarde kron, v globočino 3300 metrov. Vprašanje je sedaj, če bo mogoče dvigniti te dragocenosti. Ako se kakšna ladja pogrezne v plitvo morje, jo brž izkušajo dvigniti na ta način, da zraka napumpajo v njene notranje prostore, ko so potlapljači zamašili luknje, skozi katere je šla voda noter, in ladja priplava na vrh. Včasih tudi ž verigami in vrvmi potegnejo ladjo na površje, če ista ni bila velika. V plitvem morju se spuste po apljači, ki imajo za to posebno obleko, včasih dot ladje, katere ni mogoče dvigniti, in pobero iz nje dragocenosti. Taki potapljači imajo na nogah privezane uteže, po telesu neprodirno obleko, na glavi posebne vrste čelado in po cevi se jim pumpa zrak s površja. Globočina morja ne sme presegati 50 m. Pritisk vode je namreč vedno hujši, čem globokejše je morje. Globočina 3000 m je tako velikanska in pritisk vode tako strašan, da ni mogoče misliti, da bi kak potapljač prišel do .Titánica". V tej globočini znaša pritisk na vsak cm* — 300 kg. Ta pritisk tudi vse potopljene stvari tako močno stisne, da so 20 krat manjše, kakor so bile na površini. Kar je bilo druzega na .Titanicu", je tedaj pritisk vode popolnoma razdejal. Le zlato in dragi kamni so še ohranili vrednost, ako bi se mogli spraviti na dan. Pri sedanjih sredstvih je pa to izključeno in zato so zakladi .Titánica" izgubljeni in to tembolj, ker se ne more natanko določiti, kje se je ladja potopila. Angelj — varuh otrok. Na Dunaju v Ma-riahilfski ulici Je šla dekla M. Springer z deklico Valerijo Schierak preko ceste. Na vogalu se je deklica iztrgala dekli iz roke ter je tekla po cesti proti tiru cestnih železnic. Hipoma je bila deklica podrta na tla ter je izginila pod vozom. Vlak se je ustavil, in potniki, ki so bili priča strašnemu prizoru, so mislili, da je deklica kar zm'incena. Ko so deklico potegnili izpod voza, so videli, da ni bila nič ranjena. Iz dežele svobode. Neki amerikanski list poroča to-le: .V Ameriki mora vsak delati. Kdor noče delati, mora biti kak slepar. Na gavgah konča v Ameriki več ljudi, kot v katerisibodi deželi. Pol milijona ljudi pošlje Amerika vsako leto v jetnišnice zaradi zločinov, uboja, ropa in ker nočejo delati. V Ameriki je tudi največ štrajkov. Delo slovenskih delavcev je povprečno jako težko, naporno in nevarno. V rudnikih delavci napol nagi kopljejo od 10 do 12 ur na dan v zaduhlih prostorih s težkim krampom v roki. Kdor še ni videl našega rojaka v rovu, ta še ne ve, kaj so trpini. Kot krt rije slovenski delavec pod zemljo, sključen, v slabem zraku in v vedni nevarnosti. Razen tega ima prestati mnogo šikan in se lahko zgodi, da ga ogoljufajo za plačilo. Nekateri ne morejo, drugi pa nočejo nič prihraniti. Nekateri pošiljajo, ker so zelo varčni, denar v domovino." — Resnica je, da ima Slovenec v stari domovini dovolj kruha. Cemu tedaj čez lužo? sklepu leta vendar že 50 rednih članov. Člani so svoje tedenske prispevke redno plačevali. Želeti bi le bilo, da bi se še več mladih delavcev zapisalo v skupino. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki soglasno. Načelnik je izrazil željo, da bi se do prihodnjega rednega občnega zbora število članov podvojilo, izpodbujal je torej člane na agitacijo. Iz Predoselj. .Jugoslov. strokovna zveza" priredi v nedeljo, dne 28. t. m., shod v prostorih mlekarne v Predosljih. Na shodu bo govoril gosp. državni poslanec GostinČar a položaju v državnem zboru in o delavskem vprašanju. Vabimo posebno delavce in obrtnike, da se shoda udeleže v obilnem številu. Iz Tržiča. Dekliška Marijina družba je na čast svoji tajnici gdč. Leontini Pollak priredila minulo nedeljo v svojih prostorih domačo zabavo s petjem, citranjem in enodejansko burko .Glavni dobitek". — Ženski odsek društva sv. Jožefa priredi jutri. 28. t. m., ob polosmih zvečer vele-poučno igro .Dekla božja" v prostorih društva sv. Jožefa. K obilni udeležbi vabi odbor. Slov. katoliško izobraževavno društvo v Dobu je priredilo dne 21. aprila veselico, ki je v vsakem oziru izvrstno vspela. Ljudem so bile posebno všeč narodne pesmi in „Lepa naša domovina", ki jih je proizvajal domači tamburaški zbor. Lepa je bila deklamacija „Marijin otrok pred nebeškimi vrati". Tudi v igri ..Svojeglavna Minka'* so se pokazale naše igravke kot izvrstne moči za naš oder. Prireditev je obiskalo veliko naših prijateljev iz Domžal, Rov, Ihana in od drugod. jzned dobrega najboljše! DRUŠTVU. «Rokovnjači». Ta narodna igra je zadnjo nedeljo napolnila .Ljudski Dom" v Kranju. Vsa čast režiserju in igravcem, med katerimi smo opazili kot gosta tudi starega znanca na našem odru, g. Gamerca! Jutri ob polštirih se bode igra ponovila. Kdor pride k predstavi, mu ne bo žal. Efektnih prizorov in smeha bo dovolj. Kmečka zveza za Kranj in okolico ima prihodnji ponedeljek ob 1. uri popoldne odborovo sejo v .Ljudskem Domu" v Kranju. Prvi ponedeljek v majniku bo zopet shod. Zadnje predavanje v «Ljudskem Domu* v Kranju bo v četrtek, dne 9. maj Fr. Stopica v Lfnbljaaf. Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje. Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupno na označeno tvrdko. 126 8—4 Zff. Brnik pri Kranja, dne 3. februvarja 1912. Zorman in drugi. Naznanilo. Častiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi najuljadneje naznanjam, da imam v svoji kamnoseški obrti v Kranju (Kokrsko predmestje) veliko zalogo cementnih izdelkov, kakor: hangarjev (vrat), stopajte, korit, cevi, grobnih Okvirjev i. t. d. ter sprejemam vsa cementna dela za stavbe po najnižjih cenah. Za obilna naročila se najuljudneje priporoča R. .Jeglič kamnosek in zalagatelj cementnih izdelkov. Naznanilo ln priporočilo. Podpisani naznanjam, da mi je o. kr. okrajno glavarstva v Kranja podelilo Koncesijo za nakladanje in razpadanje blaga. Priporočam se p. n. gg. trgovcem vsen Strok za cenjena naročila ter se bom potrudil, da jih izvršim v njihovo popolno zadovoljnost. Ker pa moram plačevati za to svojo koncesijo davek, svarim obenem vsakogar, ki bi mi na neopravičen način segal v mojo obrt, pred neprijetnimi posledicami. Z odličnim spoštovanjem E. Kovačič špediter c. kr. državne železnice v Kranja. i tloueiie nesli. Danes — včeraj! „Danes krščanski socijalci na Dunaju pri ožji volitvi ne bodo prodrii ai ti v enem okraju. Dunaj, srce države, torej ni več klerikalen, ampak liberalen, napreden" — — tako je pisal „Slov. Narod" zadnji Četrtek, na dan volitve. Drugi dan pa je prinesel poročilo: „Včeraj so krščanski socijalci na Dunaju od 11. mandatov dobili 7, socijalni demokratje 3 in liberalci 1 mandat.' Pforokovanje je naUsfril „Na-TOd" z mastnimi, izid volitve pa s suhimi črkami. Zabelil je pa „Narod" poročilo o izidu volitve iako: «Socijalni demokratje in liberalci so imeli skupni 3836 glasov mani, kakor krščanski socijalci. To je pa vsekako dokaz, da krščanski socijalci na Dunaju strahovito nazadujejo." — Take bedarije morajo brati in plačevati ubogi liberalci, kar je vsekako dokaz, da strahovito napredujejo v prismojenosti. Umrl je na Reki in bo danes pokopan Josip Gorup vitez Slavinski, bogat mož, ki je imel 18 hiš in na kupe blaga.' Podpiral je neko Mko slovenske dijake in pesnike. Hruška na Jesenicah. Semkaj so prišli v sredo šolski bratje, ki so kupili tukaj prav )epo posestvo. Zavod bo vodil brat Mâuser, Slovenec, rojen v Toplicah. Več o tem za vse Jugoslovane važnem zavodu prihodnjič. Zopet zmaga ! Včeraj so krščanski socijalci na Dunaju v tretjem razredu zmagati z dvema kandidatoma, za tretji mandat bo ožja volitev taed kršč. socijalcem in socijalnim demokratom. Dunaj. Ministri Rô9Sler, Trnka in Zaleski so precej nevarno oboleli. — Rusija mobilizira črno-morsko brodovje, ki stoji pred Bosporom, Bolgarska in Rum unija se naglo oboružujeta. To naznanilo časnikov se tukaj preklicuje. Turčija ne Odpre Dardenel, ker hoče prisiliti velevlasti, da posredujejo. Dunaj. Zblaznel je tu poslance Nemške ?judske stranke Edvard Holstein. Pri Jaki na Premskovem bo jutri imel teater učitelj Luznar, ki je dal plakate tiskat liberalcem. Praznik sv. Jožefa se bode jutri obhajal po cerkvah slovesno. Pijani v — večnost! Časniki poročajo, da so na „Titanicu", preden se je ladja potopila, imeli pojedino in ples. Natakarji so donašali Šampanjca in drugih vin, da so bili pijani skoro vsi mornarji in godci, in pijan je dremal tudi čuvaj na jambori. Res grozno! PouCtii del* Gnojilo za cvetlice. Dobro gnojilo za cvetlice v posodah je stara kri. Prav porabni so tudi rožni ostružki. Ti ostružki pa ne smejo biti debeli, najboljše je, če so zmleti. Na pet litrov *emlje vzemi eno pest rožne struževine, ki se dobi tudi naprodaj. Luženje trdega lesa. Raztopi 20 gramov solnokislega anilina v 300 gramov vode, potem deni noter 1 gram bakrenega klorida in a to tekočino, ko je vroča, namazi tes in pusti, da se posuši. Potem raztopi 20 granov dvojnohromo-Aislega kalija v 400 gramov vode in 3 tem les pomaži, pa bo luženje držalo dobro. Za smeh in kratek čas. Kat ehtt: »Vinko, aH si že videl Boga." — Vinko: »Sem ga ja." — Katehet: ,Kje pa?" — Vinko: »Doma v kotu." — Katehet: „Kakšen pa je?" — Vinko: „Lesen." Vojaške vaje. „No, Jozelj, kako pa je bilo pri vajah? Ali si imel dobro stanovanje?" — Jozelj: „To je bilo, da Bog pomagaj. Komaj sem prestopil vezni prag, so mi že naproti prišle podgane in miši vse objokane!" Žalosten vzdihi j a j. n Kupčija pa res tako slabo gre, da lahko Boga zahvali tisti kupec, ki še ni na svet prišel !" Čuden povod za beračenje. Berač: ,Gospod, jaž imam jako hudo ženo in prosim, da bi mi kaj pomagali." — Gospod: »Kaj pa morem storiti?" — Berač: .Podarite mi kaj, da bom mogel žalost zapiti!" Pretrdo. Stotnik: .»Moštvo se pritožuje, da menaža ni užitna, in menda po pravici! Cmoki so kisli in trdi ko kamen .. . kako je to?" — Kuhar: .Gospod stotnik, moštvo je prej zabavljalo, da so cmoki premehki, zato sem jih danes s cementom umesi!, da bi bili bolj trdi!" Razlaga. Profesor: .Kaj je to: Spiritus fa-miiiaris?" — Učenec: .Toješriops, katerega vsa družina pije (družinski Šnops)." Smola. .Jaz imam smolo, da je večje ni! Vse se mi pokaži. Če mi pa pišče v usta prileti — pa pečeno ni!" Naravni kes. Tat: .Gospod sodnik, jaz prav srčno obžalujem, da sem se dal zapeljati in da sem uro ukradel." — Sodnik: .No, to je lepo, če se hudodelec kesa. Kaj pa Vas je zapeljalo?" — Tat: .Verižica pri ari. Jaz sem mislil, da je srebrna, pa je le nikljastal" Iz Šole. Učitelj razlaga v šoli tvorbo lesa. Začel je z drevjem v gozdu in nadaljuje o žagah. Opiše parno žago in lesno žago. Potem pa vpraša hčerko: .Anica, povej mi, kaj je parna žaga." Anica prej ni poslušala, zato molči. Učitelj ji pomaga. .No kaj pa je lesna žaga?" — Anica: .Priprava, kjer se žaga les." — Učitelj: .Dobro. No, in kaj je sedaj parna žaga?" — Anica (čez nekaj hipov): ..Priprava, kjer se žaga — para!" Opravičeno vprašanje. Okrajni glavar: .Gospod okrajni zdravnik, kako mi morete za mesogledca priporočati moža, ki ima le eno oko?" — Okr. zdravnik: .Zakaj pa bi ne bil dober za to?" — Okr. glavar: .To kaže, da še niste dosti izkušeni. Ali ne veste, da mesogledec dostikrat rad eno oko zatisne. Kaj pa bo s takim mesogledcem, ki le na eno oko vidi, pa še tisto zatisne?" PrpkliV v g°sti,ni P'1 RoMeko v Kranju so sklicali " 1 socijalni demokratje jutri dopoldne nek shod. Ker jim nisem dal za to dovoljenja, se isti pri meni ne bo vnHl__178_Gostilničar. Wafiinjki preneha popolnoma od sveže pripravfoSrtega ■"•BvIJ Kneipovega čaja proti kiflju. Ceha Zavoju 1 krono. Dobiva se vedno svež samo pri lekarnarju Vl*dko Bftrtuliču v Zagrebu, JeiACicav trg št. 19. 160 20-4 iw» «4 Potrti globoke žalosti naznanjamo M vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iflBflf prebridko vest, da je naša ljubljena Mtm hčerka, sestra, gospodična mm /Vfftio c t ara izkušnja me uči in drži, da *flVJa za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lüijino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labf. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah. parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih domskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod. 147 50—5 Za prihodnje počitnice se prodasta ali zamenjata Tonica Jeršin danes v nedeljo, dne 21. malega travna 1912 ob '/,11. uro zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 17. letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne ranjke bo v torek, dne 23. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Blago ranjko priporočamo v blag spomin. Preraskovo, dne 21. aprila 1912. Anton Jeršin, oče. --Ciril, Anton, brata. —- Frančiška Jeršin, roj. Anžin, mati. — Frančiška, Ivanka, sestri. 176 3 1 eden aH dva ponija z vso opravo in z vozičkom. Več se zve pri g. Ant. Brlllyju v Kranju. Dobro ohranjeno kolo System .Lyra" se takoj poceni proda. Zahvala. Več pove H. Tomazin, Kranj, župnišče. 177 GOSTI LÜH 1 ob Blejskem jezeru Ob bridki izgubi moje ljubljene hčerke Antonije Jeršin izrekam tem potom za dokaze iskrenega sočutja prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujem vsem, ki so rajno tolažili v njeni dolgi bolezni, darovali lepe vence in v obilnem številu jo spremili na poslednji poti. 174 Anton 26 opremljenih sob, neposredno ob jezeru ležeča, za veščaka zlata jama, se poceni proda. 172 9 Na plačilo 15 do 20.000 kron. H Natančneje pove v nera. jeziku fi M. Steiner, Beljak (Vila Steiner). 5| Milijoni uporabljajo proti kaSIJtt hripavosri, kafaru, zaslizenju, krčevitemu in hrznemu kaliju HaIserj0¥e prsne karamele s tremi jelkami. 20 24-15 |*ARf) not over- izpričeval od zdravnikov in privatnikov ww zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. ANTON MUROVEC urar in trgovec z urami i69 37-2 v Radovljici štev. 24, Gorenjsko priporoča slavnemu občinstva vsakovrstne are, nikel-naste, srebrne in zlate verižice, stenske nre, naj-firjpjše Budilke z jamstvom, uhane, doubie- in zlate zapestnice. Dalje ima t zalogi veliko že rabljenih ar po zelo nizki cedi, za katere ravnotako jamči kakor za nore, in vsake trste 0681. Istotako se priporoča ga. Ittrleatt In »Itfett na nakup birmanskih taril. Postrežba točna i« sfMil. (m «1«t. Mkt M|a. SJHIilli g M\ "j JIM. i ïïM^W^^MM^SMmmmimm CROATIA naverovalna zadruga ? Zagrebu : domači savarevalni nafti s VitnatfIfena leta 1884.:: Centrala: Zagreb, t lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ttlice. :: Glavna aastepstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. :: Podružnica: Trat, Via del Lavatol* it ft» II. nadstropje (telefon 25-94). i Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I« Na žlvljonjoi ]. Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življensttc rente, a* ProM lliftill po paftarui t. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prcjdajalniškega blaga, gospodarekfh strojev, blaga i. t. d.). 3. Žavarovatije poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.). O. Zavarovanj« stadionih sip. 102 12—4 Zadružno imetje v vseh delih znaša 2,319.068-21 kron. Od tega temeljna glavnica 800.000 kron. Letni dohodek premije s pristojbinami 1,221.748*41 kron. Izplačane škode 4,323.268-44 kron. Spoaobal posredovalo! In akvliftatji ta apratavto pit tata agodataf pog«ff. Natančnejše informacije daje okrajni zastopnik za Kranj in okolico gospod Edmund Rooss v Kranju. mmmmmmm Proda ae v Kranju (Kokrsko predmestje) na prometnem kraju Vet staVbnib parcel različne velikosti. , Gorenjca Pojasnila daje upravništvo 157 4 Jakob Košmerl) edina slovenska tvrdka te vrste ▼ Trstu, ulica St. Martici 11. Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805. Priporočam slavnemu občinstvu veliko sa-logo kava, čaja, južnega sadja i. t. d. Postrežba točna in solidna. 113 6 Ha d«želo posiljim prosto vožnje po povittjn po želesaicl ia v savitklb pn polti. Cenik izhaja štirikrat na leto. Priporoča se :: trgovina delikates in špecerije ::: ter deželnih pridelkov :: KflVflrtlfl in zajutrkovalnlca, kjer se do-rvavama bIyajo |zyen razlIčnln špeC|Ja. litet tudi dobra fina vina in izvrstno pivo. HrMo Krp, hjU__ Zobozdrauniški in zobo-:: tehniški atelje :: Dr. Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU v HlebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne ia ob nedeljah od poi 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 34 24 mr KEIL-OV LAK najboljši lak za tla is mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 9() vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin. Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. 152 6—5 Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah. Kcil-ovo leščilo za pode 90 vin. ima vedno v zalogi tvrdka. riUvboreŠto:SIk0p1cetMeden' &0, 115 tv J. Spreitzerjev nasled. IfjllblJ&llE Slonašlcova ulloa £t. itmtio-Biitio Ii kontnkeiiiko kllneavilčarstvo. Žično omrežje ca stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, važna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, žtedilnike 1.1, d. Špecijaliteta: 61 52-50 val j ion i zastori (Rollbalken i. Šivalni stroji in kolesa ToTaraiika taioga 154 52 4 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska reut» 17 priporoča rroj* najbolj priznan« šivalne stroje in kolesa. Ceniki na lahtevanje xaatonj. B552 FRANC 0MERSA naslednik FRANC BERJAK V KRANJU priporoča: Zanesljivo kaljtva semena, peso, pravo „Lncerno" in domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane 1.1, d. Zaloga železnine, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland- cementa, oljnate in suhe barve, lakov in flrneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 26-14 žganje in deželni pridelki. Prodaja n« drobno In debelo! Najboljša in najcenejša prva delavnica ur ter z=z trgovina z zlatnino in srebrnino zzzzrz: Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, „Merkur\ Cenejše kakor po ceoikio! Ne kupujem od prekopeer! Sprejmem in iavrJim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in arebrnino v popravilo. — Posebno sa priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in znancem dajem tudi na obroke. — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na zaht«vanje izvršim tudi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup! 74 52—ir Siualni stroji najnooeJSe ursfe, najboljši in zelo ceno se dobe fudi na mesečne obrobe o oellbi Izberi, nadalje ose potrebSCIne k strojem In kolesom, kakor tndJ nožna kolesa pri domaČi tordki 156 4 L. Rebolj, Kranj KokrJSko predmestje, o bili, kjer Je spodaj trgooina Feliks Urbane mu; m in: ihn: i: lir.iir-tii; in; m^miin-ih;;,; m i f im ;i Najcenejša moč. Kmetje! mlinarji! KolarJI! mizarji! m^*s»-*w^-» Kljnčaonlčarjl! Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! proč je gepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN 25EiVlAN s: LJUBLJANA Dunajska cesta „pri Flgovcu". 29 r-r-Mv. m\:m\ M ii.ilr )\ v. iivMimv mm v. M v: Hi :ii mmn\ )\ i: t; v i; r;i i Kranjska deželna banka o Ljubljani ifflftS^SSi Obrestuje hranilne vloge po 4V4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluiet«©. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komnnslaa pos< jiis občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4«/ao/0 komunalnih zadolžnicah. Hipoteksrat posojila v zastavnih listih po 4«/2?/o 128 52-7 Eikomptnje menice denarnih zavodov in daje l-m-bardns posojils. Prodaja isstne pnpilsrno verna ko mnnelae ssriolinfce in is-stavne liste. Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne are ss stranke vsak delavnik od pol 9. are do poldne de 1. are popoldne. 49