Zgodnja cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za Četert leta 1 gld. 30 kr. V ti?karuici »prejeinana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 4. svečana 1876. List 5. i* o govori. IV. Vidna C o r k o v. Kaj je misliti o tako imenovanih „p o š t e n j a k i h£< V (Konec tega oddelka.) V. Prav dobro si jih narisal. Sede pogosto osmu-kani pri mizah, pri vinu in si roke manejo, kadar svojo modrost prodajajo. Ali mi veš še kaj povedati o takih „po8tenjakih<4? O. Prav veliko. Svoje dni so imenovali poštenjake" tiste, ki so si zares prizadejali dolžnosti do Boga, bližnjega iu samih sebe zvesto spolnovati. Takrat so zunanjo službo Božjo kakor tudi notranjo ijubezen do Boga in človeštva šteli med dolžnosti. Takrat so ljudje tudi zaničevali „hinavšino", „vraže" in „t'anatizem": toda te imena so čisto drugim rečem prilastovali, kakor pa zdaj. Današnjim modrijanom so vražniki in farizeji tisti, kteri v«-ie zavergli niso in se ne boje tudi očitno jo skazovaii ter spoznavat. , da Cerkev Jezusova ni le duhovna, skrita pod polovnjakorn, t-inuč da je očitna, ki se mora tudi po zunanjem skaz>vati. B<«g j« či*ti Duh in se mora po duhovno častiti, to je res; toda mi, ki moramo Boga častiti, in djanja, d kterimi ga častimo, niso zgolj duh vne lastnije. Zgolj čisti duhovi utegnejo imeti zgolj duhovno češenje Božje; naše češenje, naša služba Božja pa se mora tudi po zunanje skazovati, kpr smo nekaj duhovne in nekaj telesne bitja, to je, oboje skupaj. Naj «e le uzaine telesnemu človeku vse telesno, vse zunanje v veri preč: kmali potem bo tudi v njegovem sercu zamerla vsa vera. Kjer se zunaj nič ne razodeva, tudi znotraj nič ni, — če peč ni gorka, je znamnje, da v nji ognja ni. Tudi uni , poštenjaki4' so brez ognja ljubezni Božje v sercu, zato ne čutijo nobene potrebe, da bi Boga z drugimi verniki očitno molili, častili, hvalili, pa zapovedi pritergovanja spolnovali po zgledu Jezusa, aposteljnov in vernikov vsih časov. V. To je očitna reč in mislim, da noben pameten ne dvomi nad tem, kar si skazoval. Slišal sem pa tudi take, ki pravijo: Bogu je vse eno, naj ga molim v judovski shodniei po judovsko, ali v mohamedanski mo seji po turško, ali na Kapitolu po pagansko, ali v ker-šanskem molišu po keršansko, ali pa doma in v svojem sercu. O. No, to so pravi „poštenjaki" — to! Tedaj vse eno je? Toda v judovski shodnici Kristusa paujojo; v turški mošeji taje, da je On Bog; na Kapitolu se Pe-run-u (Jovu) maliku daruje. „Vae eno?4' — Toda judje prosijo in pričakujejo še odrešenika; turki imajo za odrešeuika velikega sleparja; pogani pa p<< njem ne prašajo. Kdo je tako berlav ter misli, da neskončno resničnemu in svetemu Bogu je pri toliki zmešnjavi vse eno V Vidiš tedaj, kako vertoglav modrijan je n. pr. Rušo, ki terdi, da vse si nasprotujoče vere so dobre pred Bogom! Kakošen bi mogel Bjg biti, da bi mu tfilo ravno tako ljubo, ako kdo z j udi in turki Kristusa taji, kakor če ga s kristjani moli, da molčimo o nravi ter o ostudnem molumedanskem mnogoženstvu in o keršan-skem posvečenem zakonu; o derviškem plesu in o častitljivi katoliški Božji službi; o judovskem aovražljivem talmudu pa o katoliškem katekizmu z naj modrejšimi in naj ljubeznjivšimi nauki. V. Prav vstregel si mi, ker si mi te reči tudi po skušnji in umu dokazal; vedil se bom v prihodnje bolje odrezati, kadar mi bo kak „poštenovič" enacega kolena zopet ugovarjal. Rad bi pa v prid daljnega pogovora vedil, kako je prava Cerkev vidna, kako se da spoznati V O. Vidna je z zunanjimi znamnji in lastnijami, ktere so le samo in edino n;i lastne Te znamnja so tako očitne, da v naj gostejši temi in sredi černe noči zmot in raznih rnenitv vsak mora viditi in spoznati pravo Orkev, ta svetilnik zveličanja, kdor ga le v rei-niei iše. O teh znsmnjih bodeva prihodnjič pričela go-voriti, in zanašam se, da »e boš popolnoma prepričal, da te razločljive znamnja «o edino le v pravi Kristusovi (Vrkvi. Za danes pa naj te naslednji izgled poduči, kako je dolžnost v vidni Kristusovi Cerkvi tudi vidno Bogu služiti, ne pa se bahati, pošten človek sem", zraven tega pa le svojim počutkom streči, ali pa zarad ,,kruha" s sovražniki svoje sv. Cerkve potegniti. Švedski kralj Gustav Adolt je imel hčer Kristino, ki je inifla imenitne dušne zmožnosti in je bila poeebno učena. Z IS leti p* prevzela vladanje: čez dve leti pa se je odpovedala kroni, zlasti zato, ker se je bila prepričala, da je katoliška vera prava, kakor kraljica pa po ondotnih postavah ni smela od luteranske vere odstopiti. Zapusti'a je kraljestvo, se podala v Bruselj in tam je s polnim prepričanjem velikoserčno prestopila v pravo Kristusovo Cerkev. Bila je v Rimu od sv. Očeta birmana. Prišla je tudi v Pariz, in podala se je v svojih gospodarskih potrebah na Švedsko. Ali ker je bila katoličanka, so z njo sovražno delali. Da ni bila brez sv. maše ob nedeljah in praznikih, so jo spremili ne-kteri mašniki, ktere so bili pa takratni „bismarki(< čez mejo pregnali! Tolik strah ima zmota pred resnico. Se huje se ji je godilo pri drugem obiskanji, ker še preden je prišla do Stokholma, ji je prederzni deržavni svet ukazal, da naj duhovne nazaj odpravi, sama pa luteranka postane, ali pa ae verne. Stanovitna pa v sv. veri, se je raji vernila, io živela je potem še 21 let v Rimu, kjer je tudi umerim. — Koliko današnjih kristjanov osramotuje ta častitljiva kraljeva devica! Zatnor*ka fiekiiea. Izgled imenitne bogoljubnosti. (Dalje.) • t Milost je delala brez prenehanja v tem čistem sercu, liT Jozefina )i je sledila čudno lepo. Bila je razumna in ponižna v djanji, stanovitna in voljna v terpljenji. Bolezen jo je tako rekoč obiskovala za boleznijo brez prenehanja. Kadar se je čutila nekaj bolji, je berž vzela v postelji sede delo v roke. Vsako delo je bilo natančno in snažno. Razveseljevala se je pametno, primerno in nedolžno. Labkomišljenega obnašanja ni mogla terpeti. Večkrat je zavernila svo)o majhno tovaršico Marijo, ker se je preglasno smejala in preveč govorila. »Miljam, taameli aj V4 »Marija, kaj počenjaš?", je rekla z resnim glasom; „nik*r se tako glasno ne smejaj, nikar preveč ne žlobodraj! Bolje je z Jezusom govoriti in se njegov katekizem učiti". Nikoli ni zavoljo bolezni opustila vsakdanjih pobožnih vaj, nič je ni zaderževalo, da bi jih ne bila z navadno Oorečnostjo opravljala. Kaj spodbudno je bilo njeno pobožno in zbrano deržanje med molitvijo. V cerkvi je bila kakor nepremakljiva, da se je bilo čuditi. Komaj se je odločila sveti kraj zapustiti. Kadar se ji ie reklo vstati, je vselej prosila: »Pusti me še malo pri Jezusu; tako rada sem tukaj". Njenih pobožnih zdih-Ijejev in duhovnih obhajil ni bilo skor ne konca ne kraja. Se se spominjam ginljivega majhnega dogodka pred njenim kerstom. Mala Amna je bila z nami v koru. Vidila je, kako sestre po versti gredo k obhajilnemu okuu, in vprašala je: »Zakaj hodijo sestre tje?" — »Gredo Jezusa prejemat", se ji je odgovorilo. Deklica je molčala. Pa komaj vidi drug dau sestre k sv. Obhajilu iti, kar tudi ona vstane, sklene roke ter se jim pridruži. Sestre so jo prašale, kam hoče. »Grem Jezusa prejet." .,Ne, ne, sej še uisi keršena, ti še ne smeš Jezusa prejeti." »Potem pa saj kušniti, kušniti," pravi dekle vse pobito. Se vč da, njena želja se ni mogla spolniti, bila je neutolažljiva. Toliko je že hrepenela po sv. kerstu. Keršena in poterjena z mazilom milosti, je imela še le neskončne želje po zedinjenji z Bogom. »Ljubi škof", je klicala, kolikorkrat je prelata vidila, »če si moj oče in me imaš res rad, daj mi mojega Jezusa! Ne morem živeti brez Jezusa." »Ti si že vsa Jezusova, kaj hočeš se več? Za zdaj bodi zadovoljna." „Ne, ne, nisem zadovoljna, dokler nimam svojega Jezusa v sercu!" Potem je stegnila majhne ročice in je klicala: »Ljubi Škof, skaii mi vendar to usmiljenje in daj mi hitro mojega Jezusa!" In solze so ji ustavile besedo. Kako bi bilo mogoče takim željam se ustavljati? Skot so jo natanko sprašali in našli, kolike zmožnosti ima in kako dobro je podučena. Določili so dan pervega sv. Obhajila na praznik Serca Jezusovega. Ta vesela novica je deklico skor iz uma spravila od veselja. Ni mogla nehati škofa hvaliti in jih prositi, da bi jo spo-vedali pred tem slovesnim dnevom. »Kaj", sem ji rekla, »kaj boš zmiraj mil. škofa nadlegovala za tvojo spoved?" »Ne, samo pred sv. Obhajilom", mi je odgovorila; »potem ne bom več klicala škofa in bom hodila zmiraj k tvojemu Bpovedniku." Jozefina je spolnila svojo besedo. Pervo sv. Obhajilo je obudilo v njenem sercu nenasitljivo hrepenenje po an-geljskem Kruhu. Ker je zarad pogostih bolezin m6gla veči del biti ▼ postelji, je bilo njeno naj veči terpljenje, ker ni mogla tako pogosto hoditi k sv. Obhajilo, kakor je njeno serce poželelo. »O kako srečna si ti, Marija", je rekla svoji tovaršici, »ker lahko tolikrat greš k sv. Obhajilu! Imej vender skerb, da boš to veliko milost dobro porabila". Kadar je bila nekoliko bolji, kar se ie pa redko-krat zgodilo, in je zamogla z nami v koru iti k sv. Obhajilu, je bila vselej zgodaj zbujena. Ce uboga deklica po hudi noči večkrat ni mogla vs'ati, si je vendar vzela serčnost in kakor je mogla, se je približala mizi Gospodovi, kjer je potem Gospoi, ki se v velikodušnosti ne da preseči, njeno dušo navadno napolnil z obilno milostjo in srečo. Nič ni bilo Ijubeznjivšega, kakor poslušati uedolžno deklico, ki je govorila o svoji veliki sreči: »To jutro", je rekla, »me je hotel hudobni duh sv. Obhajila oropati; pa sem se pač varovala, da me ni odvernil. Zdaj mi je dobro. Jezus mi je pomagal; serce mi poskakuje od veselja! O, z Jezusom v sercu bom tako močna, tako močna! Kako srečna sem, da sem se premagala; ko bi ti vendar vidila veselje mojega serca! Hudobni duh se joka, pa Jezus se smeja. Pač, pa zmeraj bom ubogala svojega Jezusa". Nenavadno veselje in gorečnost je kazala, posebno kadar so jo v postelji obhajali. Če je potem kdo v njeno sobo stopil, jo je navadno naletel v gorečih io preserčnih pogovorih z Bogom, s presveto Devico in svetniki. Razodevanja te nedolžne, čisto od Jezusa v last vzete duše, so imele nekaj tako vzvišenega, tako svetega; imela je le eno željo: terpeti ali umreti. (Dalje nasl.) iskrice i g navija »t s k c za mesec svečan. 1. Bolnik naj vendar le odjenja od natezanja zdravih, in naj bo zadovoljen z vdanjem svoje volje in s potrpežljivostjo, da ne bo z delom svojega Šibkega telesa čisto zaterl. (S. Ign. pri Nolarc.) Neizrečeno velike so želje bolnikov; neizrečeno velike dela sklepajo opravljati, berž ko bo bolezen odlegla. Pa motimo se v tem: imamo za gorečnost, kar je le počutnost; zakaj ne poželimo tolikanj po delu, kolikor uiti nadležni bolezni. Kaj zaznamuješ Indijo kot polje svojih del ? Tvoja (bolniška) postelja je tvoje bojiše in polje polno bogate žetve. Po mučeništvu hrepeneti ti nikakor ni treba; sej tvoji mučivci, bolezni namreč, so ti pri roki, in bolniška postelja ti je ječa. Če to znaš rabiti, ti že bolezen odpira polje do vsih zaslug. Ako bi Bog tvojih del potreboval, bi ti pač ne odrekal potrebne moči k temu. On zahteva poterpeilji-vost, ne darov; on ne pričakuje natezanj in potu udov, ampak vdanost tvoje volje. Velike dela, ki jih želiš le ti izveršiti, so bolj po tvoji volji, kot po tem, kakor je Bogu dopadljivo. Kolikor je Božja volja svetejši od tvojih želj, toliko je tudi bolezen bolniku koristnejši od apostoljstva. 2. Kdor poželi drugim biti koristen, imra veliko pred na-se misliti; popred naj gori ognjiše ljubezni v lastni hiši, preden Želiš druge vnemati. (S. Ign. ravno tam.) Pobožnost se ne d& živejše oznanovati, kakor z zgledom; sej tudi ni boljšega razlaganja postdv, kakor postavodajalca lastno djanje. Vsi, ki so to ravnanje vidili, bodo postave že razumeli in ne bodo potrebovali še razlaganja. Viditi mora človek, da se uči. Predenj vojak more poželeti zanesljivo zamahniti, se mora še le pri oroževanji navaditi. Slabo se uči člo- vek med nevarnostmi, in prepozno mu pride kesanje, kdor preveč na-se saupa. Nevarnosti duine so obilnejši in veči, kakor telesne nevarnosti. Kdor hoče druge oteii. potrebuje močnejšega varstva, da se sam ne ugonobi. Med spačenimi se ne spačiti, med kužnimi se ne okužiti, to ni lahka, vsakdanja umetnost. Ljubezen je previdna in v vsem dobro vravnana, če je prava ljubezen; opazuje pred svoje lastne koristnosti kakor koristnosti drugih, in tudi ne želi, da bi jo kdo v svetosti presegel. Zakaj ker nobeden ne more dati, česar sam nima, kako more kdo, ki je prazen na duhu, z n jim hoteti napolniti druge V 3. V kterih hišah vedno soparen in nepremakljiv mir sreče kraljuje, če se tam ne vgnjezdijo pregrehe, je to kaj posebnega. (S. Ign. apnd Bart. I. III. §. 36.) Nič ni bolj nesrečnega kot vedna sreča. Zemlja, ki je noben plug ne preorje, nobena rovnica ne pre-rahljd, ne obrodi nič kakor le divje zeliša: tako tudi dolga sreča zareja grehe in pomote; zakaj neprenehljivo posrečevanje omehkuži duha in omaje prizadevanje in ljubezen do čednosti. Veliko več se jih je pogubilo po sladnosti in ve-selji, kakor pa po terpljenji; več po obilnosti, kakor po stradanji; po priliznjeni sreči več, kot po nesreči. Od zopernost se redi srečnost. Nikogar ni nesrečnega ceniti, kdor s svojo revšino zadovoljin živi. Ko bi tedaj Bog z vedno srečnim vspehom vsih tvojih zadev tebi že tukaj hotel poplačevati tvoje zasluge, ter bi ti za tvojo prihodnjost nič ne ostalo prejeti: kaj pa potlej? Če je kje kaka nesreča, je v ree-nici ta naj veči: biti brez upanja večne blaženosti. Ako je prederzno, si dvoje nebesa upati; kdo se bo hotel tukaj dajati s cvetlicami venčati, ako se mora v večnosti ternov bati? Tukaj pripčkaj, tukaj urezuj! Kdor nič ne terpi, bo terpel. Ogled po Slovenskem in