IX. LETNIK	2. ST.
FEBRUAR 1968 Cena 30 par ali 30 S din
SKUPHOST
GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Volivci sprašujejo
Uredništvo Naše skupnosti je lani začelo objavljati odgovore na vprašanja z zborov volivcev in zborov delovnih ljudi. Tokrat posredujemo nekaj odgovorov na vprašanja, ki so jih sicer volivci zastavili že lansko leto, a smo skušali med njimi izbrati taka, ki so še vedno aktualna in se ne nanašajo samo na neki kraj, marveč so bolj ali manj važna za vse občane.
Obenem obveščamo bralce, da bomo odgovore na vprašanja z letošnjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi objavili takoj, ko jih bodo pripravile strokovne službe občinske uprave.
VOLILNA ENOTA 24,
LIPOGLAV
Vprašanje:
Volivci se pritožujejo in se nikakor ne strinjajo, ker so se gozdne površine v k. o. Lipoglav po ukinitvi Gozdnega obrata Polje pripojile Gozdnemu obratu Grosuplje.
Volivci zahtevajo, da se gozdne površine v k. o. Lipoglav priključijo nekemu gozdnemu obratu, ki je na področju občine Ljubljana Moste-Polje, kamor spada območje KS Lipoglav tudi teritorialno.
Odgovor:
Gozdno gospodarstvo Ljubljana je na vprašanje zbora volivcev posx-edovalo naslednji odgovor:
»Pri reorganizaciji podjetja konec lanskega leta smo med
drugim ukinili tudi bivši Gozdni obrat Polje in površino gozdov priključili GO Domžale, GO Litija, k. o. Lipoglav pa GO Grosuplje, formiranem 1.
1.	1967 po preuzemu posebnih gozdov od Agrokombinata Grosuplje. Površinska razdelitev gozdov na posamezne obrate je potekala predvsem na podlagi gravitacije posameznih predelov gozdov, istočasno pa smo skušali doseči vsaj približno enakost gozdnih obratov po površini in ekonomski moči.
Sama gozdarska služba je organizirana tako, da lastniki gozdov zaradi sedeža obrata ne morejo biti v ničemer prizadeti. Sefu gozdnega obrata Grosuplje je naročeno, da se osebno zglasi v Lipoglavu in se po-
govori s tamkajšnjimi lastniki gozdov o njihovih problemih in skuša navezati z njimi stike, ki so običajni za dobre poslovne odnose.«	XT . ,
Načelnik
oddelka za upravne zadeve Jelka Pečar s. r.
VOLILNA ENOTA 37—39,
KODELJEVO
Vprašanje:
Tov. Stana Žitnik, predlaga, naj bodo odprta vrata na rokometnem igrišču pri Slovanu kot prehod za pešce mimo Kodeljevega gradu, ker so to pot vedno uporabljali prebivalci Poljan in Hradeckega ceste.
Odgovor:
Od uprave športnega parka Kodeljevo smo prejeli na vpra-
(Nadalj. na 2. str.)
Odborniki in republiški poslanci med sejo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje
pozorno spremljajo njen potek
Koristen dogovor poslancev
kdo bo zapolnil vrzel zaradi ukinitve občinskega SINDIKALNEGA SVETA?
Izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana Mo-stc-Poljc je nedavno tega povabil na posvet republiške poslance. ki so bili izvoljeni v občini. Pogovora se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Polde Maček.
V sproščeni razpravi, v kateri ni manjkalo tudi kritičnih Pripomb, so se pogovorili o perečih problemih medsebojnega sodelovanja, predvsem pa o sodelovanju na relaciji poslanec —zbor volivcev. Ugotovili so namreč, da je sodelovanje republiških poslancev z občinsko skupščino in tako imenovanim občinskim vrhom zadovoljivo, n> pa še prodrlo neposredno v volilne enote — med volivce,
čeprav ne moremo trditi, da doslej takega sodelovanja sploh ni bilo. Nasprotno, od zadnjih volitev je glede tega le storjen korak naprej; toda kljub temu se še vedno ponekod dogaja da ljudje svojega poslanca ne poznajo, da občani niso seznanjeni z njegovim težavnim delom in da nekatere krajevne organizacije SZDL tudi ne vedo, kam naj npr. naslovijo vabilo, (Nadalj. na 2. str.)
PREBERITE TUDI ...
•	Preprečena deložacija 3. str.
•	Razstava v mestnem muze-
ju	4.	str.
•	Obisk v prehodnem mladinskem	domu	5.	str.
•	Vesti	s	terena	6.	str.
•	Šport	8.	str.
lllllimillimilllHHIIIIIUlUIIIHIIIIIIHIIIUIIIIIiMIIHIIIIIIIIIIimillllilllllllllllllllllillllllllllllllUIIIIIIIHINIIIHIIIIIPIIIIIIIIIIHIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUmilimUUUUII
Naše letošnje perspektive
Vsako leto v tem času pričenjamo z razpravami o programu družbenega razvoja in proračuna občine za tekoče leto. Pravilno bi bilo, da bi sedaj program in proračun že sprejemali, vendar so vmes vedno kake višje sile. Zato naše želje kljub obljubam izvršnega sveta in drugih odgovornih organov tudi letos niso uresničljive in bomo tako, kot je bilo sedaj v navadi, program razvoja in proračun občine verjetno sprejeli šele v marcu.
Vse okrog programiranja proračunskih dohodkov in izdatkov je letos še toliko bolj nejasno zaradi težnje po ohranitvi limitirane stopnje prispevkov za splošno potrošnjo na 26 %, kar bi prizadelo tako republiške kot občinske proračune in sklade, oziroma domala onemogočilo reševati naše skupne probleme — od šolstva do upokojencev. Družbeni dogovor v okviru federacije, da je skupna stopnja 26 %, je torej za nas v Sloveniji nesprejemljiv. Zato tudi podpiramo stališča IS in drugih forumov, da je višina stopnje stvar dogovora in odločanja na ravni republike, torej stvar delovnih ljudi v republiki in občinah in da jc to pravica, ki pripada našim delovnim ljudem. Za to pravico se bomo tudi potegovali zaradi odgovornosti pri reševanju družbenih nasprotij, ki se pojavljajo v našem družbenem razvoju in v specifičnem prostoru Slovenije. Od rešitve tega osnovnega problema je odvisno, kolikšen bo občinski proračun za leto 1968. Jasno nam mora biti, da moramo v komuni zadovoljiti v okviru realnih možnosti potrebe, ki so nam vsem skupne, skupne vsem našim ljudem v komuni, ne glede na to, kje je kdo zaposlen. Ne more torej biti dveh taborov: gospodarstva, ki daje, in negospodarstva, ki troši tisto, kar gospodarstvo ustvarja, oziroma kar daje za to potrošnjo. Problem šolstva jc naš skupni problem. Od izobrazbene stopnje strokovnjakov, od kvalificiranih delavcev zavisi naša proizvodnja in naš nadaljnji razvoj. Cas je že tudi, da rešimo problem starih upokojencev kot pereč družbeno-politični problem, ki vse bolj pritiska na nas vse. Torej moramo za naše potrebe, za potrebe razvitejše republike sprejeti drugačno razmerje v delitvi narodnega dohodka, kot je predlagan na zvezni ravni.
Ne glede na nejasnosti pričakujemo, da bodo v Sloveniji sprejeti taki
ukrepi, ki bodo zadovoljivo rešili nakazane probleme. Za nas v občini bi bila sprejemljiva rešitev, da ostane višina proračuna na ravni leta 1967, povečana v letu 1968 za normalen porast produktivnosti dela oz. za več in boljše delo v letu 1968. Če naj bi bilo to naše izhodišče v letu 1968, pomeni, da bomo morali sprejeti naslednje smernice za proračunsko politiko v letu 1968:
—	višina proračunskih dohodkov se lahko poveča za normalen porast, ki bo v skladu s produktivnostjo dela in porasta prebivalstva v občini,
—	ohraniti moramo razmerja med investicijsko in drugo proračunsko potrošnjo,
—	povečati operativne rezerve oz. rezervirati primerna obratna sredstva,
—	uvesti na vseh področjih skrajno štednjo in proračunsko disciplino,
—	pregledati proračunsko potrošnjo in ugotoviti, kaj nam je potrebno in kaj ni, oz. kaj lahko zmanjšamo,
—	sredstva bodo dobivali proračunski potrošniki le na osnovi konkretno utemeljenih delovnih programov.
Ta načela so bila v skupščini sprejeta in jih bodo morali sestavljavci upoštevati pri oblikovanju družbenega programa in proračuna. Popolnoma jasno je, da tudi letos — kot je bilo do sedaj in bo tudi v bodoče — ne bo moči rešiti vseh problemov, želja in potreb. Neskladje med potrebami in možnostmi bo še vedno obstajalo. Zato reševanje problemov ni odvisno le od občine, od nekaj ljudi ali dobre volje ipd., kakor nekateri mislijo, temveč od naše materialne osnove, naših možnosti na sedanji še vedno nizki materialni bazi naše družbe nasploh in od možnosti naše komune posebej.
Zato bo nujno nadaljevati s prakso prostovoljnega združevanja sredstev v okviru sklada za družbeni standard občine, kjer naj bi s sredstvi delovnih organizacij, občine in občanov reševali naše skupne probleme, ki so živi danes in ne v prihodnosti. Temu odzivu so sc in se bodo še naprej odzivale delovne organizacije in občina v okviru možnosti; sedaj pa je čas, da prispevajo svoj delež vsi občani naše občine, če jim je do realizacije programa sklada za družbeni standard, ki je bil v decembru sprejet na splošnem zboru naše občine.
Polde Maček
Volivci sprašujejo
Zapiski s seminarja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje
Hitreje v korak z duhom časa
Na pobudo izvršnega odbora občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje je bil v decembru sklican enodnevni seminar za predsednike, tajnike in blagajnike krajevnih organizacij Socialistične zveze naše občine.
(Nadalj. s 1. strani)
Sanje zbora volivcev naslednji odgovor:
Veseli nas, da so se pričeli volivci s Kodeljevega zanimati za športni park. Sporočite jim, da posluje naš park po navodilih sveta za kulturo in prosveto občine Ljubljana Moste-Polje in v skladu z vsemi predpisi, ki urejajo urbanistično in komunalno dejavnost ter lastništvo.
Ce se kdo od volivcev čuti prizadetega ali motenega v posesti s strani našega športnega parka, naj uveljavlja svoje pravice na pristojnem sodišču.
Ob tej priliki pa prosimo volivce, naj ne odlagajo kamenja in smeti ob ograji našega parka, ker to kvari ograjo in iz-gled, dela sramoto storilcem takih dejanj ter predstavlja kršitev javnega reda.«
Predsednik
inž. Radomir Golja s. r.
VOLILNA ENOTA 35,
HRUŠICA
Vprašanje:
Volivec JAMNIK predlaga, naj dajo tisoče upokojencev, ki so honorarno zaposleni, iz službe in naj se ti preživljajo s svojimi pokojninami, ne pa da odjedajo kruh mlajšim in ustvarjajo brezposelnost.
Odgovor:
Na vprašanje zbora volivcev smo prejeli od republiškega sekretariata za delo naslednji odgovor:
»Po 36. členu zvezne ustave si vsakdo prosto izbira zaposlitev in je vsakemu občanu dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi, ne glede na to, ali je občan aktivni zavarovanec socialnega zavarovanja ali upokojenec. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju ne preprečuje, da se upokojenec ne zaposli; zakon upokojencem, ki še nimajo 40 let pokojninske dobe in se zaposlijo polni delovni čas, za ta čas ne priznava pravice do pokojnine. Ce pa ima upokojene,c 40 let pokojninske dobe se lahko zaposli, ne da bi to vplivalo na njegovo pravico do pokojnine. Upokojenec, ki še nima 40 let pokojninske dobe in se zaposli do polovice polnega delovnega časa, po zakonu ne izgubi pravice do pokojnine.
Ustava in zakon torej ne ovirata, da se upokojenec ne bi mogel zaposliti. Praktično možnost zaposlitve pa upokojencem nudijo same delovne organizacije, ker po ustavi spada v njihovo pristojnost odločanje o sprejemu delavcev na delo v delovno organizacijo.
Ker je pravica do zaposlitve tudi po upokojitvi ustavna pravica, je ustavno sodišče SR Slovenije postavilo pri ustavnem sodišču Jugoslavije zahtevo, da oceni ustavnost tistih določb temeljnega zakona o pokojninskem' zavarovanju, ki upokojencu zaradi njegove zaposlitve ne priznavajo pokojnine. O tem je bilo zelo veliko in obširno pisano v našem tisku.«
Republiški sekretar Erna Podbregar s. r.
VOLILNA ENOTA 22/1,
VINJE
Vprašanje:
Sklep volivcev je, naj tajnik občine pri krajevni skupnosti pooblasti osebo, ki bo potrjevala živinske potne liste.
Odgovor:
»V zvezi z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino za območje krajevne skupnosti Dolsko je mnenje in predlog občinske veterinarske inšpekcije naslednji:
1.	Po ukinitvi krajevnega urada v Dolskem je izdajanje zdravstvenih spričeval za živino prevzela veterinarska postaja v Polju, za kar jo je pooblastila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	Zdravstvena spričevala je izdajal občinski veterinarski inšpektor Jože Malavašič ob kontroli odkupa klavnih živali na dogonskem mestu v Dolskem. Odkup je bil enkrat mesečno in tedaj je veterinarski inšpektor izdajal zdravstvena spričevala na dogonu samem.
3.	Ker je odkup le enkrat mesečno, odkupa klavnih živali po hišah pa ne more in ne sme biti, je ta način izdajanja zdravstvenih spričeval pravilen in zakonit. Ta oblika naj bi obstajala tudi v bodoče
4.	Ce pa bi obstajali primeri oddaje živine v zasilni zakol ali pa rejo, ima področni živinorejec vedno možnost, da si pravočasno oskrbi zdravstveno spričevalo na veterinarski postaji v Polju.«
Veterinarski inšpektor Jože Malavašič, dipl. vet. s. r.
VOLILNA ENOTA 17—18, ZADOBROVA
Vprašanje:
Odpadke perutninske farme, tovarne kleja in drugih tovarn je treba odstraniti, ker povzročajo smrad. S sanitarno in veterinarsko inšpekcijo se je treba pomeniti zaradi teh odpadkov.
Odgovor:
Na vprašanje zbora volivcev smo prejeli od uprave inšpekcijskih služb Ljubljana naslednji odgovor:
»Sporočamo vam, da je sanitarna inšpekcija odredila tovarni kleja, naj takoj zasuje organske odpadke na mestu, kjer jih je deponirala; prav tako je bilo tovarni prepovedano nadaljnje odlaganje odpadkov na problematičnem terenu. Odpadki perutninarske farme AE. katere je podjetje deponiralo v primitivni jami za potrebe gnojenja obrata nasada topolovih sadik Agrokombinata Emona, bodo v najkrajšem času odstranjeni in jama zasuta. Predmetni obrat Agrokombinata Emona je zaprosil sanitarno inšpekcijo, da mu odredi novo lokacijo za deponiranje tekočega in suhega gnoja. Sanitarna inšpekcija je zahtevala gradnjo betonskih, za vodo nepropustnih gnojiščnih deponij, katere bodo locirali daleč zunaj naselja.
Odpadna jajca, deponirana v gramozni jami za Zajčjo Dobravo, so bila zasuta.
Vsi kršitelji so bili predlagani v kaznovanje.«
Sanitarni inšpektor
Alojz Knep s. r.
VOLILNA ENOTA 16, ŠMARTNO
Vprašanje:
Ukinjen naj bo odvoz materiala iz Save zaradi vdiranja vode v dolino. Tehnogradu naj bo prepovedano črpanje materiala na bregu Save ob vasi Obrije. Zato naj občinska skupščina pošlje posebno strokovno komisijo, ki bo lahko ugotovila da je vas v nevarnosti.
Odgovor:
Na vprašanje zbora volivcev smo od Splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava prejeli naslednji odgovor:
»Z odvzemom materiala na sipini pod Obrijami bomo prenehali takoj, ker usmeritev vode proti bregu ni v interesu nove sistematične regulacije.
Nadalje vas obveščamo, da se bomo v sezoni 1967—1968 lotili izvedbe novega odseka sistematične regulacije pod Starimi Jaršami. S temi deli bo dokončno odvrnjena voda od napadenega desnega brega pod Obrijami.
Upamo, da nam našega načrta ne bodo preprečile kakšne izredne restrikcije sredstev republiškega vodnega sklada, ki bo ta dela financiral.«
Direktor
Stane Brici, dpi. inž. s. r.
Uvodni — in hkrati ozrednji — referat na seminarju je imel sekretar republiške konference SZDL inž. VITJA RODE. Referent je med drugim poudaril, da se Socialistična zveza ponekod vse prepočasi prilagaja sodobnim tokovom družbenega razvoja, ki nenehno terja tudi nove oblike dela. Ne moremo danes delati tako, kot smo delali leta 1945, ker se je položaj bistveno spremenil. Ponekod so se že lepo uveljavile sekcije, ki uspešno združujejo interese in hotenja članstva in vseh občanov v krajevni skupnosti. K delu v sekcijah bi morali pritegniti čim-več mladih ljudi: prosvetnih delavcev, dijakov, študentov in drugih, ki bi po interesnih skupinah pripravljali gradivo in razpravljali o pomembnih družbenih problemih, predvsem tistih, ki neposredno zadevajo občane. V sekcijah naj se razvija živ dialog o najrazličnejših problemih in naj pri tem pridejo do veljave napredna stališča.
Nič manj pomembni niso tudi družbeni centri, ki naj bi v krajevnih skupnostih omogočili občanom vpogled in vpliv na tekoča krajevna in občinska dogajanja. V teh centrih bi bilo občanom na razpolago gradivo o krajevni in občinski problematiki in ukrepih, ki jih izvajata občinska pa morda tudi republiška skupščina. Tu naj bi imeli poslanci in odborniki prostor, kjer bi sprejemali in se pogovarjali z volivci, tu bi se zbirala mladina in bi bilo tudi žarišče kulturnega življenja. Precej je bilo govora tudi o tem, kako omogočiti občanom vpliv na osnutke zakonskih predlogov in vseh aktov, ki jih
(Nadalj. s 1. strani)
če želijo povabiti svojega poslanca na razgovor. Zgodi se pa tudi, da to preprosto pozabijo ali prezrejo. Razpravljavci so menili, da mora biti pozornost in vzajemno razumevanje obojestransko in stiki čimbolj direktni in brez nekakšnih posebnih posredovanj. Ni rečeno, da se mora poslanec vsakemu vabilu odzvati, ne sme pa tega tudi preprosto prezreti.
Izredno pomembno bo tudi sodelovanje občanov in volivcev pri sprejemanju republiš-
Svet za komunalo in urbanizem občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je predložil skupščini v sprejem pravilnik o delitvi stanovanj, s katerimi le-ta razpolaga.
Po določilih tega pravilnika bi imeli pravico na ta stanovanja samo občani, ki niso v delovnem razmerju (upokojenci, invalidi in občani, ki se ne morejo zaposliti). Stanovanjske probleme borcev NOV pa rešuje komisija za vprašanja borcev pri občinski skupščini po drugih kriterijih. Stanovanja naj bi po prednostnem redu upravičencev dodeljeval upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. V komisiji, katere predsednik je odbornik, ki ga imenuje občinska skupščina, so še: predstavnik občinskega zavoda za socialno delo, predstavnik stanovanjskega podjetja Bežigrad-
sprejema republiška skupščina. Vitja Rode je v svojem uvodnem referatu sprožil misel o konkretnem sodelovanju med krajevnim odborom SZDL in delovnimi organizacijami, ki so locirane na območju krajevne skupnosti. V nekaterih ljubljanskih krajevnih skupnostih je takšno sodelovanje že rodilo konkretne rezultate. Razprava
je tekla še o negativnemu vplivu novega delovnega časa na otroško varstvo. Marsikje se bo spremenil način življenja in s težavami je treba računati.
Razpravljale! so kritično ocenili posivnost nekaterih ljudi v krajevnih organizacijah SDZL. Zato sloni delo samo na predsedniku ali tajniku. To tudi
kih in občinskih aktov v tako imenovani fazi priprav. Ce bodo volivci prek svojega odbornika in poslanca pravočasno seznanjeni z osnutki teh aktov in bodo njihove upravičene pripombe tudi upoštevane, potem bo manj nezdravega — pa tudi upravičenega — nerganja in kritizerstva. Naj bo ljudem omogočeno, da svoje mnenje o nečem povedo tam, kjer je treba.
Poleg neposrednih stikov republiških in zveznih poslancev ter odbornikov z volivci se pa kot pomemben usklajevalec
Moste in delavec upravnega organa, ki opravlja za komisijo tajniške posle. Kadar komisija obravnava prošnje občanov, sodeluje kot njen član tudi zastopnik tiste kdajevne skupnosti, na katere območju prosilec prebiva.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je stanodajalec stanovanj v družbeni lasti iz nacionaliziranega stanovanjskega sklada in drugih stanovanj, ki jih je zgradila ali kupila iz svojih sredstev ali si je kako drugače pridobila razpolagalno pravico nad njimi. Ta stanovanjski fond je dokaj močan, saj šteje okoli 700 stanovanj, vendar so vsa zasedena. Občasno pa se kako stanovanje le izprazni in v tem primeru ga mora občinska skupščina dodeliti drugemu nosilcu stanovanjske pravice.
F. F.
terja čimprejšnjo kadrovsko utrditev KO SZDL z mlajšimi ljudmi, ki so pripravljeni in ki znajo delati. Prav tako je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb na rovaš evidence članstva Socialistične zveze.
Seznami so nepopolni in neažurni. Podobno je tudi s pobiranjem članarine. Od skupaj 16 KO SZDL so za leto 1967 samo v petih pobrali članarino. Zastavlja se vprašanje, zakaj nočejo pobirati članarine, ki ostane njim in bi lahko s tem denarjem marsikaj uredili. KO
SZDL, ki redno pobirajo članarino, lo v letu 1967 nabrale prek milijon S dinarjev.
Udeleženci seminarja so ugotovili, da bi morali v bodoče podobne seminarje pogosteje organizirati. Izogibati se bo pa treba preobšimosti dnevnih redov; tudi to pot je bil nekoliko preobširen.
vsega tega javlja občinska konferenca SZDL in njen izvršni odbor, ki bosta morala odslej delovati gibčneje in hitreje-
Receptov in splošnoveljavnih šablon tukaj ni. Letni programi republiške in občinske skupščine, njihovih odborov in svetov bodo izvršnemu odboru občinske konference SZDL služili kot izhodišče za njegov načrt političnega delovanja. Ta politična dejavnost se lahko odvija skozi razne oblike, kot npr. skozi splošni zbor, skozi ožji ali širši krajevni ali občinski politični aktiv, skoz.i jav-ne tribune, klub odbornikov, zbore volivcev, sekcije in po* dobno.
Razpravljavci so dokaj kritično cenili ukinitev občinskih sindikalnih svetov v Ljubljani-V občini sedaj praktično ni organa ki bi vodil in usklajeval družbenopolitično dejavnost v delovnih organizacijah. Mestni sindikalni svet s svojimi sekcijami in interesnimi skupinami je odmaknjen in nima dovolj vpliva na dogajanja na terenu. Spričo tega se čuti občutno zmanjšanje vloge sindikata. Skoraj vsakodnevno pa je treba izvajati in pojasnjevat v podjetjih tako važne stvari, kot so npr. združevanje sredstev za strokovno šolstvo U' stopnje, reelekcija direktorjev, družbeni načrt, volitve, sku zborov delovnih ljudi in P°' dobno. In prav ta izredno dinamična in razgibana dejavnost bo terjala v naslednjem obdobju od sindikata dodatne napore
F. F.
Koristen dogovor poslancev
Stanovanja za upokojence in invalide
Na posvetovanju predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij Socialistične zveze iz občine Ljubljana Moste Polje je uvodne misli podal inž. Vitja Rode, sekretar republiške konference SZDL (drugi od leve proti desni)
RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS IVANOM KUHARJEM
Zveza mladine - resničen odraz hotenj in želja mladih
Prve dni februarja bo v Beogradu Vlil. kongres zveze mladine Jugoslavije. Da bi kaj več zvedeli o nalogah kongresa in o nekaterih vprašanjih dela ZM v občini, smo zastavili nekaj vprašanj sekretarju občinskega komiteja ZM Ljubljana Moste-Polje Ivanu KUHARJU, ki je bil izvoljen za delegata na tem kongresu.
1.	V zvezi mladine že nekaj časa potekajo priprave na Vlil. kongres ZMJ. Kako ocenjuješ predkongresno aktivnost mladine v občini?
Dosledno izvajanje sprejetih dogovorov v zvezi mladine je zahtevalo v prvi fazi poglobljeno prizadevnost mladih v razpravah o predlogu programskih načel in statuta ZMJ. Vodstva zveze mladine so se teh razprav lotila šele
Ivan Kuhar
na rednih letnih konferencah, na katerih so se izoblikovala nekatera stališča glede tega, kakšno organizacijo si mladi želijo, da bo resničen odraz hotenj in želja mladih ljudi. Podanih je bilo vrsto kritičnih pripomb na račun vsebine dela, ki marsikje ne ustreza razvoju družbenih in samoupravnih odnosov ter ne gre v korak s celotnim družbenim procesom.
... in gresa?
kaj pričakuješ od kon-
Ne mislim, da bo kongres ZMJ rešil vse probleme. Vendar pa pričakujem, da bo za probleme, o katerih je bilo največ slišati, našel primerno pot do reševanja.
2.	Kot sekretar občinskega komiteja ZMS si na tekočem o teh Problemih in težavah mladinske organizacije v naši občini. Povej, pros m, nekaj o teh problemih m kako jih misli organizacija reševati v tekočem letu.
Znotraj zveze mladine imamo vrsto problemov, ki izhajajo iz neurejenega položaja organizacije, neustrezne vsebine dela, ki je čestokrat preveč zaprta in nedemokratična, v premajhni odgovornosti vodstev zveze mladine Pri izvrševanju sklepov in ne nazadnje v premajhni aktivnosti čim širšega kroga mladine. Zraven teh obstajajo splošni družbeni problemi, kot so: neurejeno zaposlovanje, štipendiranje, premajhna aktivnost mladih v samo-epravnih organih in družbenih organizacijah in drugi problemi, *d so življenjskega pomena za mlade ljudi.
Naša organizacija bo te probleme reševala prek samouprav-nih organov, zborov volivcev in skupščinskih organov z jasnimi stališči in argumenti in novo vsebino dela, ki bo temeljila na samoupravnem in političnem an-šažiranju mladih.
3.	Tvoje stališče o deležu vseh freh vzgojnih dejavnikov — Staršev, šole in družbe pri vzgoji mladine?
Zdi se mi, da imata pri oblikovanju doraščajoče mladine še vedno najpomembnejšo vlogo dom in družina. Zal čestokrat ni tako, ker v želji za boljšim standardom nekateri starši pozabljajo na svoje otroke. Sola bi morala skrbeti za to, da bi bilo pri podajanju učne snovi več vzgojnosti in idejnosti. Družba bi morala skrbeti za zadovoljivo materialno osnovo vzgojnih zavodov, da se bodo le-ti lahko izključno posvetili vzgoji in izobrazbi mladine, ne pa, da se izčrpavajo s prosjačenjem za denar.
Ce naj na kratko povzamem: vzgoje mladine ne bi smeli gledati zgolj skozi dinar.
4.	Zadnje čase je zelo aktualno pomlajevanje v ZK in delo z miad.no nasp.oh. Kako si kot mladinski funkc.onar p,odstavljaš to delo pri nas v Mostah?
Res je, da je bilo to vprašanje predmet prenekaterih razprav v zvezi z mladino in zvezo komunistov, res pa je tudi, da smo že prešli k dejanjem in je v zadnjem času bilo vrsto mladih sprejetih v ZK. Pri konkretnem delu na tem področju je odločilnega pomena vzgoja, o kateri sem že govoril. Pomembno je, da se člani ZK pojavljajo tam, kjer se mladina zbira in sprošča svoje interese kot organizatorji in nosilci progresivnih idej in vzgoje.
5.	Kako usklajuješ delo sekretarja občinskega kom.teja ZMS, odoornika občinske skupščine in mestnega sveta?
Tako, da večino prostega časa prebijem na sejah in posvetih. Res pa je, da se vsa ta področja dela precej ujemajo in mi nudijo možnost, da probleme mladine neposredno približam organom, ki imajo praktične možnosti za njih reševanje.
Iz odgovorov lahko vidimo, da mladina ni pretirano optimistična, da pa daje čedalje večjo prednost resničnemu delovanju pred izčrpljujočim teoretiziranjem. Zato skupaj s tovarišem Kuharjem želimo, da bi tak duh preveval tudi kongres mladine v Beogradu.
Preprečena deložacija
Proti koncu leta 1967 je bil Ciril Henigman upokojen v gostinskem podjetju Ljubljana, od katerega je pred petimi leti dobil dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku v Rojče-vi ulici. Upokojitev pa je izzvala podjetje, da je pričelo postopek za izpraznitev stanovanja. Zadeva se je vlekla na sodišču zelo dolgo, končno pa je razsodilo v Henigmanovo škodo in opravilo izvršilni postopek.
Vse to se je dogajalo na relaciji pravna služba podjetja in sodišča, brez želje, da bi se ena ali druga stčan pozanimala, v kakšnih razmerah živi družina borca NOV Henigmana in do kakšnih posledic lahko pripelje končni drastični ukrep sodišča. Zaradi formalno ubrane poti — seveda niso bile o tem obveščene krajevne in družbenopolitične organizacije; skupnost, a verjetno tudi sindikalna organizacija v samem podjetju ne — je bila javnost zelo ogorčena.
Vrh ogorčenja pa je pokazala mladina iz same hiše in ulice s tem, da je preprečila vselitev druge stranke v že izpraznjeno stanovanje (družina Henigman je bila de-ložirana v zasilni prostor na Miklošičevi cesti) ter dva dni in dve noči neprestano dežurala pred hišo in v stanovanju vse do vrnitve Henigmanovih v stanovanje.
To ravnanje mladih iz Rejčeve ulice v Mostah, ki je nastalo spontano in iz čisto člo-
veških razlogov do družine, ki je bila vseskozi poštena in ugledna, je spodbudilo podjetje »Delikatesa«, v kateri je zaposlena Henigmanova, in ZZB mesta Ljubljana, da so prek organov upravljanja namenili sredstva za odkup stanovanja. S tem naj bi se zadeva končala.
Čeprav malo pozno, je sekretariat organizacije ZK Moste sklical odprt politični aktiv, na katerem so razpravljali o tej zadevi. Poleg članov ZK so se sestanka udeležili tudi mladinci in stanovalci Rojčeve ulice. Po dolgi razpravi je aktiv v prvi vrsti ostro obsodil enostransko obravnavanje tega problema s strani gostinskega podjetja Ljubljana. Čeprav se je zavedal, da se takšen nastop mladine ne sme več ponoviti, vendar se je izrekel v korist te akcije, zakaj to je bil edini možni izhod, da se prepreči nehumano ravnanje.
Po aktivu je bil sestanek organizacije ZK, ki je sklepe aktiva potrdila in jim dodala še svoje, in sicer:
—	da se ta primer predoči javnosti,
—	da se o tem seznanijo komunisti v gostinskem podjetju Ljubljana in razpravljajo o tej zadevi,
—	da se informirajo družbenopolitične organizacije v občini Moste in mestni komite ZK Ljubljana.
Komunisti so tudi poudarili
nehuman in skrajno formalistični pravni način reševanja tega problema. Niti ena niti druga stran nista skrbeli, kako družina Henigman živi, koliko ima otrok, celo tudi tedaj ne, ko bi se utegnile pojaviti še bolj zapletene, celo tragične posledice. Po vsej sili so hoteli doseči izselitev.
Komunisti so pravilno presojali, da je take in podobne primere potrebno preventivno reševati in pri reševanju skrbeti, za javnost dela v sodelovanju z drugimi organizacijami. Ker se vse to ni upoštevalo, je sledila zelo nerodna situacija, ko je bilo treba problem reševati na način, ki nedvomno ni zakonit in tudi poslej ne more postati praksa. Ce bi pa gostinsko podjetje Ljubljana poskušala problem reševati skupaj s podjetjem »Delikatesa« in ZB, do takšnega razpleta prav gotovo ne bi prišlo.
Nedvomno ne moremo mimcu dejstva — komunisti organizacije ZK v Mostah so to posebej naglasili —, da obstaja velika razlika med zakonitim in družbenim reševanjem, kaže pa se najbolj v tem, da se primeri po zakonu rešujejo samo z ene plati (formalno), ne upoštevajo pa se socialni aspekti. In vendar je naloga, ožje teritorialne skupnosti in njenih organizacij, da poskuša to razliko zmanjšati in omogočiti občanu tudi varstvo' njegovih socialnih pravic.
R. M-
Vso podporo vietnamskemu ljudstvu
Vojne grozote ameriških napadalcev v Vietnamu trajajo že več kot tri leta. Ker se bombandiranja nenehno nadaljujejo in vojna vedno bolj zaostruje, je konferenca za mir v Stockholmu sprejela sklep, naj bi bile manifestacije solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva po vsem svetu dne
21.	oktobra. Te konference so se udeležili tudi predstavniki jugoslovanske lige za mir. Pozivu te konference so se odzvale vse miroljubne sile sveta, tudi v ZDA. Cilj teh manifestacij naj bi bil obsoditi ameriško agresijo v Vietnamu in takoj prenehati z bomban-diranjem.
Ob tej priliki se mi mladi zamislimo nad vojnimi grozotami in hrabrostjo vietnamskega ljudstva. Vsak dan sli-
šimo po radiu in televiziji o ameriških bombnih zločinih nad vietnamskimi ženami in otroki. Med napadenimi objekti so pogosto tudi šole in bolnišnice. Vietnamski otroci obiskujejo pouk v šolah, ki so narejene iz bambusa. V stalni pripravljenosti pred zračnimi napadi imajo poleg šolskih klopi zaklonišča. Na delovnih mestih so v večini žene, ki so zamenjale može.
Pa poglejmo, kaj je v Ameriki. Johnsovo politiko o nadaljevanju vojne v Vietnamu ostro obsojajo. Množice ljudi demonstrirajo v vseh večjih mestih, pred palačo OZN v New Yorku. Washingtonska vlada pa je gluha za vsako miroljubno rešitev o ustavitvi vojne na Daljnem Vzhodu. Napovedala je celo nove na-
SNAGA JE POVSOD DRAGA
pade in še večje pošiljke orožja. Amerikanci prikazujejo ta agresijo kot »napredno« ker da je treba osvoboditi Vietnam komunizma. A vsemu svetu je znano, da v svojih grozodejstvih prav nič ne zaostajajo za fašisti in nacisti v drugi svetovni vojni. Svet pozdravlja znanega boksarskega prvaka Cassiusa Claya, ki se ni odzval mobilizaciji. Uprl se je in izjavil, da mu niso Vietnamci ničesar storili in se ne bo bojeval proti njim. Takih primerov je v Ameriki vedno več tako, med belci kot med črnci.
Socialistična Jugoslavija je vedno podpirala herojsko obrambo vietnamskega ljudstva in obsojala napadalce. Jugoslovansko ljudstvo, ki je v zgodovini doživelo fašistične okupacijo, razume njihov boj in bo vedno na strani vietnamske osvobodilne fronte s tem, da mu nudi vso materialno in moralno podporo.
Breda Šemrov
7.	e
osn. š. Lj. — Polje
DŽUNGLA OB ASFALTU
Graditelji garaž med Smartinsko cesto in bloki v Novih Jaršah so na moč hiteli z gradnjo in dogradili garaže kar čez noč; seveda brez pristanka krajevne skupnosti, ki se z lokacijo ni strinjala. Sedaj pa lastniki garaž nikakor »ne utegnejo« urediti okolice garaž. Okrog le-teh so kupi gramoza, ki jih je vrh tega zarasel še plevel.
GLASILO SžDL LUUfMaJAUA »A03TU-POLDE
Ureja uredniški odbor, glavnf in odgovorni urednik Bogdan Šturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rac. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vini. Rokopisov ne vračamo.
Stanovanjska kultura
v Prešernovem času v Ljubljani
Na področju ljubljanskih Križank, kjer se je razrasel pravi kulturni center, stoji tudi stara palača v Gosposki ulici 15, ki že izpred zadnje vojne nudi streho ljubljanskemu Mestnemu muzeju. Muzej se ukvarja z raziskovanjem in prezentacijo materialnih ostankov kulture na področju mesta •n v njegovem širšem vplivnem območju. To je muzej vseh petih ljubljanskih občin, muzej mesta Ljubljane. Vsako leto odpro v njem občasno razstavo, bodisi arheološko, umetnostno, zgodovinsko, umetnoobrtno ali kulturnozgodovinsko.
Prav za Novo leto so pripravili ljubljančanom razstavo, ki kaže stanovanjsko kulturo v razdobju bidermajerja, v Prešernovem času. To je bilo obdobje porasta gospodarske moči mesta in čas, ko so v Metternichovem reakcionarnem režimu zorela tla za marčno revolucijo leta 1848. Tedaj so v
štorih v drugem nadstropju muzeja lahko opremili štiri sobe z originalno stanovanjsko opremo.
Razstava je razdeljena na dva dela. V prvih dveh sobah se obiskovalec seznani v uvodni legendi najprej s temeljnimi zgodovinskimi dejstvi, nato pa se vrstijo fotografije razstavlje-
Na razstavi stanovanjske kulture v razdobju bidermajerja vzbuja posebno pozornost obiskovalcev dekliška soba
Ljubljani nastale mnoge nove institucije: prva trgovska šola, Filharmonična družba, prva hranilnica, prvi muzej itn. To je bil hkrati čas, ko je 70 delavcev v prvi strojni tovarni na Vevčah izdelalo več papirja na leto kot vsi drugi proizvajalci na Slovenskem in, ko so v rafineriji sladkorja delali tudi otroci od 9. do 14. leta po 13 ali 14 ur na dan, mnogokrat tudi ob nedeljah in praznikih. Ljubljana je v tem času narasla od okrog 10.000 prebivalcev na začetku stoletja na 18.000 prebivalcev leta 1840.
Stanovanjski kulturi bidermajerja dajeta pečat smisel za praktičnost in smisel za elegantno linijo predmetov. Tako je nastal stil, ki je še danes priljubljen, pohištvo iz tega časa pa še vedno služi številnim ljubljanskim družinam enako dobro kot v času nastanka pred stoletjem in pol. Kustodinji, ki je razstavo pripravljala, je to povzročilo nemalo ovir, saj so ljudje težko pogrešali pohištvo, ki je še vedno sestavni del njihovega življenja. Vendar je uspelo zbrati toliko kosov, predvsem s področja Ljubljane, da so v pro-
nih predmetov, zaokrožene v smiselne skupine. Razložene so stilne in funkcionalne značilnosti npr. stola, pa naslanjača, zofe, omare, pisalnika, stekla, porcelana itn. V posebni vitrini so prikazani drobni predmeti — od pahljače in pipe do ljubkega seznama, ki so ga nosila dekleta na družabne prireditve, da so si vpisovala vrstni red kavalirjev, ki so jih prosili za ples. Ta del razstave je izrazito poučen in naj omogoči obiskovalcu spoznati gradivo. Vse predmete, ki so predstavljeni v tem delu razstave s spremnim besedilom, lahko nato obiskovalec vidi v naslednjih sobah postavljene tako, kot so jih uporabljali v bidermajerju.
Najprej je prikazana sprejemnica, tako imenovani salon, kjer so gostje ob čaju poklepetali z gostitelji. Razstavljeni sta dve vitrini, polni porcelana in stekla, saj je bila prav vitrina zunanji znak petičnosti in okusa vse družine. Okroglo mizo obkrožajo stoli in zofa, na steni visijo slike iz tega razdobja in tipična stenska ura v zlatem okviru.
Naslednja soba prikazuje bivališče hišnega gospodarja. Pisalna miza je polna drobnih predmetov, na njej se vrstijo drug ob drugem pisalni pribor, svečniki, zaslonka za luč, knjige, potni list iz tistega časa itn. V tej sobi je tudi knjižna omara s knjigami in spet neizogibna zofa ter stoli ob mali mizici. Poleg pisalne mize stoji še pultni pisalnik z uro, stene so okrašene s slikami.
V dekliški sobi se obiskovalec seznani z življenjskim okoljem meščanskih deklet. Nad značilno oblikovano posteljo v kotu visi romantična slika, ob oknu, ki ga zavešajo drobno nabrane bele zavese, pa stoji šivalna mizica z vsem šivalnim priborom. Seveda ne manjka ogledala v kotu, na nasprotni strani pa je udoben kotiček z mizico, stoli in zofo in značilna vitrina z drobnimi spominki, ki so jih dekleta odlagala vanjo.
Zadnja soba prikazuje spalnico staršev: zakonski postelji druga ob drugi z nočno omarico, na kateri stoji nočna lučka. Takoj poleg materine postelje je zibka in prav blizu stoji otroška posteljica za večjega otroka. Nad njo veselo gledajo obiskovalca otroci s skupinskega portreta iz tega časa. V kotu je postavljena omara za obleko, ob njej komoda in zraven predalnik z umivalnikom, zaslonka ob peči in pri oknu visoko stoječe ogledalo z zložljivo polico.
Stene v vseh sobah so prevlečene s tapetami, ki imajo vzorec v stilu bidermajerja, okna so zavešena z zavesami na enak način, po stenah visijo slike iz tega razdobja, skratka drugi del razstave naj bi pričaral obiskovalcu ozračje in vsebinsko polnost meščanskega stanovanja prve polovice 19. stoletja.
Naj še naprej govorimo o razstavi? Pridite in poglejte! Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od
15.	do 18. ure popoldne. Prostori so ogrevani.
Marija Železnik
Zapiski s seje sveta za prosveto in kulturo občine Ljubljana Moste-Poljc
Letos se nam obeta manj denarja
Ko sestavljamo vsakoletne predloge predračunov za financiranje te ali one dejavnosti, ponavadi dobimo manj denarja, kot smo ga v načrtu predvidevali, saj so zahteve in potrebe navadno večje, kot finančne možnosti. Letos pa to še posebej velja za vse sestavljavce finančnih načrtov oziroma za porabnike teh načrtov.
Tudi na nedavni seji sveta za prosveto in kulturo občine Ljubljana Moste-Polje so člani sveta v razpravi skrbno pretehtali vsak dinar in predlagali v .tem letu res najnujnejša investicijska dela.
V šolstvu bo vsekakor treba dati prioriteto nujnim popravilom nekaterih šol v občini. Tako na primer bo treba na šoli v Sostrem urediti centralno kurjavo, ker je to edina osnovna šola v občini, ki še nima take kurjave. Mimo tega pa nima niti možnosti za organizacijo oddelkov celodnevnega bivanja otrok. Ob zadnjem hudem mrazu so na tej šoli popokale vodovodne cevi in je voda vdrla v učilnice ter jih močno poškodovala. Pouk imajo tudi pozimi mnogokrat ob odprtih oknih, ker se peči močno kadijo. Podobne težave imajo tudi nekatere podružnične šole, kjer je pouk pozimi v dokaj težavnih pogojih. Podružnično šolo v Hrušici npr. iz leta v leto »-krpajo« in bi bil že čas, da se reši generalni urbanistični načrt za ta predel, ki bi vseboval tudi gradnjo nove
šole, ali pa ugotoviti, da nova šola v tolikih letih še ne bo potrebna in staro temu primerno urediti.
Na področju financiranja kulture naj bi ljudska knjižnica Moste v tem letu kupila 3700 novih leposlovnih in strokovnih knjig. Preuredila bo tudi knjižno zalogo v Polju po sodobnem sistemu. Nadalje je v načrtu predvideno za občinske kulturno-prosvetne organizacije 6,000.000 starih dinarjev za režiserje, pevovodje, kulise, garderobo igralcev in delno za gostovanja kvalitetnih igralskih skupin. Za to dejavnost so res predvidena minimalna sredstva.
Za telesno kulturo je v predlogu predvidenih 36 milijonov 132.600 starih dinarjev. Večji del teh sredstev bodo porabili za vzdrževanje športnih objektov, za nagrade trenerjev in za funkcionalne izdatke množičnih telesnovzgojnih organizacij, ki nimajo pokroviteljev.
Varstvo kulturnih spomenikov predvideva dokončno ureditev notranjščine razstavnega prostora in muzejskega gradiva v cerkvi na Urhu, restavriranje grajske kapele na Kodeljevem in še nekatera druga dela.
Letos nameravajo izdati tudi vodnik po Urhu in sicer v italijanščini, ruščini in angleščini ter vodnik po občini Ljubljana Moste-Polje.
Šolarji iz Polja mislijo že na pusta
Pionirji osnovne šole Polje so opravili svoj polletni program dela in opravili tudi obračun učnih uspehov ...
Za novoletno jelko so razveselili svoje tovariše, pa tudi starše, z igrico Cesarjev slavček. Na prireditev je prišel tudi dedek Mraz s snežinkami.
Izkazali so humano in tova-
riško pomoč v vojni prizadetim otrokom v Vietnamu in poslali znesek 108.735 starih dinarjev jugoslovanskemu koordinacijskemu odboru za pomoč narodu Vietnama.
IGRAL,! SAVO
28. decembra 1967 smo v Titovem domu prvič zaigrali igrico PLEŠOČI OSLIČEK.
Ker je premiera uspela, smo naslednji dan spet igrali za učence naše šole in za kolektiv Kemične tovarne.
Igro smo začeli pripravljati že v novembru 1967. Vadili smo redno vsak dan. Sprva
lec izmislil, da ne bo igral. No, končno se je vse uredilo.
Delo je režirala tov. Silva Haložan, za glasbo pa je poskrbela tov. Marija Potočnik. Tov. Smerdelj in Herman pa sta nam svetovala, kako naj postavimo kulise.
Naš trud je bil bogato nagrajen. Po uspeli predstavi
Solarji z osnovne šole Vide Pregare so prvič zaigrali opero PLEŠOČI OSLIČKI
smo tekst samo brali, kasneje pa smo že poskusili z gibi. Kar dobro je šlo, čeprav smo bili malce nerodni. Večkrat smo se pošteno nasmejali, včasih pa smo morali rešiti tudi kak problem. Zadnji teden pred predstavo si je namreč neki igra-
nam je tov. ravnatelj čestital in nas pohvalil, gledalci pa so nam navdušeno ploskali.
Zdenka Štrlckar 6. c
Sonka Likovič 7. a
Ze se pripravljajo na prijetno zimovanje. Imeli bodo dva smučarska tečaja: na Srednjem vrhu pri Martuljku v tesni povezavi s Počitniško zvezo in na podružnični šoli na Prežganju pod strokovnim vodstvom učiteljev smučanja.
Pa tudi na pustno rajanje že mislijo. Pri tehničnem krožku izdelujejo prav lepe in domiselne maske.
Mira Mehak osn. šola Polje
Dopisu/ v svoj Ust
Obisk v prehodnem mladinskem domu v Novih Jaršah	ZdrUŽ6VQnj0 STGcIstGV
OtrOCi S6 ne rodijo ne dobri ne slabi za stanovanjsko gradnjo
Edinstvena tovrstna ustanova v Sloveniji. Dnevno prihaja in odhajajo tisti, ki so že na začetku življenja bili prikrajšani za ljubezen in toploto doma. Materina in očetova ljubezen do otroka je nenadomestljiva.
TISOČ BEGUNČKOV NA LETO
Za prehodni mladinski dom v Novih Jaršah bi lahko rekli, da je zbirališče vseh tistih otrok in mladostnikov, ki so iz različnih vzrokov zašli na kriva pota. Zanimivo je, kaj meni o tem v. d. direktorja zavoda MILAN LOBE:
»Naziv prehodni mladinski dom ni povsem točen. Bolj mu odgovarja naziv: diagnostično-triažni center za obravnavo otrok z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami. Sprejemamo otroke od 7. do 18. leta starosti iz vseh krajev Slovenije.«
»Koliko časa ostanejo pri vas in kakšen je namen vašega zavoda?«
»Otroci ostanejo pri nas okoli 3 mesece. V tem času ugotovimo, zakaj otrok ne napreduje svoji razvojni stopnji primerno in ga potem usmerjamo z napotki
veno odvisni (starši, stari starši, rejniki ipd.).«
»In v čem je potemtakem vaše poslanstvo?«
»Naš cilj je sprejemati doživljanje teh otrok, da dobijo zopet zaupanje vase in v svoje sposobnosti, zaupanje v svet odraslih, ki ga doživljajo kot sovražnega in ogrožujočega. Njihovo doživljanje, s tem pa tudi njihovo reagiranje, je mogoče spremeniti le z drugačnim odnosom do njih, kot so ga bili vajeni doslej in ga v začetku od nas tudi pričakujejo.«
NAJLEPŠA NOVOLETNA ČESTITKA
Oglasili smo se tudi pri socialni delavki MILKI GABRŠČEK, ki je rada ustregla naši želji ter nam posredovala nekaj zanimivih podatkov:
V prehodnem mladinskem domu v Novih Jaršah posvečajo veliko pozornosti pravilnem vrednotenju dela. Posnetek prikazuje gojence pri delu
bodisi nazaj k staršem, v rejniško družino ali v ustrezni zavod. Za diagnosticiranje in tria-žiranje imamo pri zavodu naslednje službe: socialno, pedagoško, psihološko in zdravstveno. V internatu biva 60 gojencev, ki -so razdeljeni na družine. Šoloobvezni hodijo v osnovno šolo, ki je, pri zavodu, drugi pa delajo v samem zavodu ali pa zunaj njega.
»Imate tudi mladinsko sprejemališče?«
Res je, in sicer so v njem begunčki iz vse države. To so otroci in mladoletniki, ki so iz različnih razlogov zbežali od doma in se potikajo po mestih-največ po Ljubljani. Pri nas ostanejo le nekaj dni, dokler jih ne prevzamejo svojci. Lansko leto smo jih imeli nad tisoč. Moram ugotoviti, da njihovo število iz leta v leto narašča in bo z uvedbo novega delovnega časa ta problem verjetno še ostreje stopil v ospredje.«
KRIVI SO TUDI STARŠI
Delo psihologa v domu je specifično in dokaj zahtevno. O tem nam je simpatična psihologinja MILONA BERGANT povedala naslednje:
»Otroci in doraščajoči mladinci, ki prihajajo v naš zavod, so večinoma po eni strani uživali neomejeno svobodo, po drugi strani pa so bili prikrajšani za naklonjenost, ljubezen, tolerantno ukvarjanje z njimi in pomoč pri navajanju na sprejemanje obveznosti in socialne omejitve. Doživljali so skratka pretežno negativne izkušnje ob odraslih, od katerih so bili materialno in čust-
»Moja naloga na zavodu je pripravljati gradivo za druge strokovne službe (psihologa, pedagoge, psihiatra in pediatra) in jim pri tem nuditi globinsko sliko družine in otrokovega okolja, v katerem je prej živel.«
»Ali imate stike z gojenci tudi potem, ko zapustijo zavod?«
»Sistematičnega spremljanja v tej smeri ni, ker se gojenci porazgubijo na razne strani in zato takega dela preprosto ne zmorem. Mnogi nam pa pišejo, nas obiskujejo ali drugače izražajo svojo hvaležnost za naš trud. Na primer za novo leto sem prejela mnogo čestitk.«
Pokazala je razglednice, na katerih je z okornimi črkami zapisano: »Lepe pozdrave vam pošilja hvaležni Milan..... ali pa:
»Srečno novo leto vam želi hvaležna družina . . .«
V svoji dolgoletni praksi se je tovarišica Gabrščkova srečala z neštetimi zavoženimi mladimi življenji. Tudi ona meni, da so v največ primerih vzroki za otrokove čustvene motnje neurejene razmere v družini.
»Spominjam se fanta — je nadaljevala naša sobesednica — iz navidezno urejene družine. Oče je celo pedagog, toda starši vedno radi iščejo vzroke za otrokove motnje drugod, zunaj družine. Fant beži od doma, ker mu je vsega dovolj. Leta in leta je bil — medtem ko sta oče in mati študirala — v varstvu pri eni ali drugi stari materi, potem pa še pri pretirano zahtevni in sitni teti, dokler se ni začel potepati.«
Tudi stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste razmišljata o gradnji najemnih stanovanj za nekatere kategorije občanov. V ta namen nudi stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste, svojo udeležbo 20—30 %, drugih 70—80 % pa — vj bi prispevale delovne organizacije in banke.
DELO VZGAJA
Poleg sistematičnega pedagoškega dela posveča uprava doma veliko skrb motiviranju in vrednotenju dela. Gojencem so na voljo delavnice, v katerih se učijo raznih obrti. Izdelujejo tudi gajbice za sadje, folije za bonboniere, sanke, stojala in senčnike za svetilke in podobno. Na uro zaslužijo 50 S dinarjev. Dekleta pa pletejo, šivajo in izdelujejo razne okraske.
Zavod ima svojo ambulanto, kjer enkrat tedensko ordinira specialist-pediater. Prav tako ni zanemarjeno športno delovanje gojencev in rekreacija nasploh. Hrana v internatu je izdatna in okusna. Jedo petkrat na dan. Gledamo jedilni list za ta dan. Kosilo: goveja juha, dušena govedina s krompirjem in fižolova sojata.
Ko smo se poslovili do prijaznih domačinov, smo bili še polni različnih vtisov in občutkov. Morda javnost in svojci gojencev pričakujejo od zavoda preveč. Tisto, kar se je v mladoletniku nakopičilo skozi daljše obdobje, se ne da ozdraviti v kratkem času, kot morda v zdravstvu nekatere kronične in zanemarjene bolezni. Lahko mu samo postopoma, potrpežljivo in vztrajno lajšamo njegovo čustveno prizadetost. Tako delo pa je naporno in za to gre strokovnemu osebju in upravi doma vse priznanje in pohvala.
Franc Fajdiga
Želja prebivalcev Lipoglava se je uresničila
S 3. januarjem 1968 je bila vzpostavljena redna avtobusna zveza Lipoglav—Ljubljana. S tem se je uresničila večletna želja prebivalcev vasi KS Lipoglav.
Kljub temu, da je Lipoglav zelo blizu Ljubljane, je bil vse doslej domala odrezan od mesta. Edina zveza je bil vlak od železniške postaje Smarje-Sap. Do tja pa je kar dovolj hoje (5—7 km). Za kraj je ta zveza še posebno pomembna, ker je v Ljubljani redno zaposlenih precej ljudi, ki se dnevno vozijo. KS, SZDL in prebivalstvo so se za vzpostavitev avtobusne zveze že dolgo prizadevali. Prebivalci sami so opravili mnogo ur prostovoljnega dela pri ureditvi nove ceste prek Panc do Lipoglava.
Ko se je 1. januarja 1968 po Lipoglavu in okoliških vaseh razvedelo, da bo s 3. januarjem 1968 pričel voziti avtobus, so mnogi prebivalci Malega in Velikega Lipoglava ter Panc prostovoljno odšli odmetavat sneg in posipavat cesto. 3. januarja 1968 ob 5. uri je avtobus prvič odpeljal proti Ljubljani. Ljudje so avtobus okrasili in bili zelo veseli.
Da je bila avtobusna zveza z Ljubljano res potrebna, priča že to, da je avtobus vedno nabito poln potnikov. Zelja je, da bi to res ostala redna zveza z mestom.
Prebivalci KS Lipoglav so za to hvaležni vsem, ki so se prizadevali in pomagali, da se je ta želja prebivalcev uresničila. Zahvala gre predvsem avtobusnemu podjetju SAP Ljubljana, komunalnemu pod-jetjur Sostro, občinski skupščini, občinski konferenci SZDL, posebni komisiji pri KS Lipoglav, vsem članom sveta KS in odbora SZDL ter odborniku občinske skupščine Milanu Maroltu.
Pavel Šramel
V zadnjih dveh letih je stanovanjska gradnja močno stagnirala, ker so likvidirani skladi za stanovanjsko gradnjo, pri katerih so bila do tedaj mobilizirana znatna sredstva.
Ob likvidaciji stanovanjskih skladov so bila sredstva razdrobljena po raznih delovnih organizacijah, kar je povzročilo stagnacijo v gradnji.
Sedaj se z zbiranjem sredstev resno ukvarja edino banka, ki skuša pomagati kupcu, da pride do svojega stanovanja.
Pri tem poslu imajo in morajo imeti glavno vlogo stanovanjska podjetja, ki bodo gospodarila s temi stanovanji. To še posebno, ker stanovanjska podjetja zagovarjajo ceneno blokovno gradnjo.
Znano je, da rešujejo delovne organizacije svoje probleme tako, da svojim delavcem odobravajo individualna posojila za adaptacijo oziroma gradnjo stanovanj. Taka orientacija delovnih organizacij je sicer pravilna, ker »prisili« delovnega človeka, da tudi iz svojega osebnega dohodka prispeva delež za reševanje svojega problema. Vendar se pri tem lahko vprašamo, ali je ta sistem kreditiranja pravilen za zaposlene delavce z nižjimi osebnimi dohodki. V mislih imamo predvsem upokojence in borce NOV z nižjimi osebnimi dohodki oziroma pokojninami. Sodimo, da bodo morali za reševanje teh problemov še vedno precej prispevati občina, delovne in druge organizacije.
Družbeni stanovanjski fond pa ne more biti namenjen samo občanom z nižjimi osebnimi dohodki, ampak tudi večjemu delu strokovnih delavcev. Doslednejše uveljavljanje ponudbe in povpraševanja po strokovni delovni sili bo povzročilo migracijo delavcev, ki zavzemajo vodilne vloge v procesu proizvodnje in za katere bo treba zagotoviti stanovanja. V nekaj letih bodo v Ljubljani v glavnem zazidane površine, namenjene za gradnjo družinskih hiš. To že narekuje potrebo po usmeritvi na blokovno gradnjo družbenih stanovanj kot stanovanj etažnih lastnikov.
Ob takem reševanju najemnih stanovanj se stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste (kot tudi druga stanovanjska podjetja) loteva združevanja sredstev na relaciji: stanovanjsko podjetje - delovne in družbene organizacije — banka.
Namen poslovnega sodelovanja naj. bi bil:-
— Gradnja boljših in cenenih stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Dobra funkcionalna ureditev hiše znižuje stroške vzdrževanja, primerna razporeditev in ureditev stanovanjskih prostorov pa zvišuje uporabnost In boljšo udobnost stanovalca.
— Stanovanja, ki jih nameravamo graditi za občane z nižjimi osebnimi dohodki, naj bodo tako glede na stroške gradnje kot kot tudi na stanarino cenena. Da bi zadostili tem zahtevam, sodimo, da je prav, da gradimo večje stanovanjske bloke. Zainteresirani smo za gradnjo čimbolj funkcionalnih stanovanj. Cimvečja koncentracija sredstev za stanovanjsko gradnjo bo omogočila, da bomo lahko postavili grad-
benim podjetjem zahtevo po funkcionalnih in cenejših stanovanjih.
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste organizira združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo najemnih-družbe-nih stanovanj. V taki akciji je pripravljeno prispevati k gradbeni ceni stanovanja svoj delež od 20—30 %. Delovna in družbena organizacija naj bi vložila 70-80 % svojih sredstev, potrebnih za graditev ali nakup stanovanja. Ta stanovanja upravlja stanovanjsko podjetje, delovna organizacija, ki je vložila svoja sredstva, pa s tem pridobi za sebe in svoje pravne naslednike stalno razpolagalno pravico.
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste pripravlja za tako poslovno sodelovanje svoj dolgoročni program za gradnjo večjih stanovanjskih kompleksov, s čimer bi zmanjšali stroške upravljanja in vzdrževanja stanovanjskega fonda.
S poslovnim sodelovanjem delovnih organizacij in stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste se ureja gradnja družbenih najemnih stanovanj in njeno financiranje. Delovne organizacije naj za svoj delež pri predlaganem poslovnem sodelovanju uporabijo sredstva stanovanjskega prispevka, sredstva sklada skupne porabe in posojila banke.
Poslovno sodelovanje delovnih organizacij in stanovanjskega podjetja je v interesu obeh partnerjev, predvsem pa v interesu občanov, ki bodo tako hitreje dobili stanovanja.
Večja koncentracija sredstev bo omogočila gradnjo stanovanj različnih velikosti in kvalitet, pri čemer bo zlasti v prvem obdobju treba upoštevati predvsem možnosti občanov z nižjimi osebnimi dohodki.
Iz razprav na pristojnih mestih ugotavljamo, da bo leta 1968 mogoče graditi na območju našega podjetja v BS VII, BS Vlil in BS III, dalje na Gmajni, Podborštu v Črnučah, več objektov v središču Most, na Fužinah, v Polju-Slapah, v Zg. Kašlju in Zajčji dobravi.
Iz vsega tega izhaja, da bo dana večja možnost izbire stanovanj po kvaliteti, velikosti in lokaciji, pač glede na potrebe delovnih organizacij.
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste želi s tem doseči znižale stroškov upravljanja in vzarževanja hiš ter omogočiti čimvečjemu številu občanov, da pridejo do stanovanja. Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste želi sodelovati z delovnimi in drugimi organizacijami, z družbenopolitičnimi skupnostmi pri stanovanjski gradnji in pričakuje ugoden odziv. V razgovorih, ki smo jih imeli, so delovne organizacije Izrazile pripravljenost za združevanje sredstev pri gradnji stanovanj, zlasti še, ker svoja sredstva še bogatijo z varčevanjem pri banki, obenem pa pridobijo tudi udeležbo stanovanjskega podjetja.
Ce bodo delovne organizacije pravočasno sprejele predlagano sodelovanje, bomo lahko pravočasno pripravili tudi dolgoročnejše programiranje stanovanjske gradnje.
Podrobnejše informacije dobe delovne organizacije na upravi stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste.
Jože črnugelj
- VESTI S TERENA - VESTI S TERENA “ VESTI
.............................
Vesti z osnovne šole Vide Pregare
25. OBLETNICA PIONIRSKE ORGANIZACIJE
Pionirska organizacija je nastala med vojno v letu 1942, ko so tudi najmlajši pomagali partizanom. Nekateri so bili kurirji, drugi so trosili letake. Zato so se mladi naprednjaki združili v zvezo.
Za to pomembno obletnico je tovariš Križanovski organiziral slovesno proslavo. Udeležili so se je vsi člani razrednega odbora PO in PRK ter
obujali so spomine na Lenina in na piomrje med NOV, ki so trosili letake in pisali pomembne besede na zidove. To delo je bilo zelo tvegano, saj se je mnogokrat končalo s smrtjo.
Poleg teh prizorov je bila krajša igrica o dečku Ivančku, ki so mu zajčki in medved Bruno pomagali najti not domov.
drugi pionirji naše šole in predstavniki tovarne Saturnus. Med proslavo so pionirji poleteli s svojimi raketami v vesolje z željo po napredku,
Po končani proslavi je tovariš Križanovski zaželel vsem pionirjem še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.
Simona Škerjanc 5. d
Zbirali smo papir
Tudi letos smo se odločili, da bomo zb;rali papir. Na pionirskem sestanku smo določili
nekaj učencev, ki so ga pomagali sprejemati.
Papir smo prinesli 15. decembra 1967. Sprejemali smo ga dopoldne in popoldne. Učenci so ga pridno prinašali. Ko smo delo opravili, smo ugotovili, da je akcija uspela. Pred nami je stal velik kup —
2.420 kg papirja. Po 30 S dinarjev smo ga prodali tovarni papirja Količevo. Dobili smo 72.600 S dinarjev. Najbolj sta se izkazala 5. b in 7. c razred. Učenci 5. b razreda so prinesli 275 kg, učenci 7. c razreda pa 272 kg papirja.
Papir bomo zbirali spet v mesecu marcu 1968. Pionirji, ne pozabite!
Darko Alič 7. c
O skladu bratov Ribar
Sklad bratov Ribar, ki je bil ustanovljen na naši šoli že meseca aprila v lanskem šolskem letu, tudi letos nadaljuje s svojim delom. Na zaključni šolski proslavi je predsednik sklada tov. Jože ARH, sekretar tovarne Saturnus. iz^nMl medalje in značke 166. odličnjakom naše šole. Letos bo odbor sklada skušal s svojimi nameni seznaniti starše ter gospodarske, družbene in politične organizacije. Skrbel pa bo tudi, da bo v učencih zbudil še večjo željo doseči priznanje, ki je plod njihovega resnega dela v šoli.
Učenec, ki konča razred z odličnim uspehom, prejme pozlačeno značko, odličnjak 8. razreda pa pozlačeno medaljo. Komur izmed nas bo uspelo,
da bo dosegel odliko vsako leto, bo v zadnjem razredu dobil priznanje v obliki zlate medalje. A ne samo to, še več. Nosilci značk ali medalje bodo imeli prednost pri vpisu v šole II. stopnje ali podeljevanju štipendij.
Ker ta sklad ustanavljajo po različnih šolah v naši državi, je njegov namen tudi poglabljanje bratstva med jugoslovanskimi narodi.
Pridno se učimo! Značka ali zlata medalja, ki nas čaka, bo največja nagrada za naš trud, saj je to družbeno priznanje.
Posebno zahvalo smo dolžni delovnima kolektivoma tovarne Saturnus in Indos za denarno pomoč.
Tatjana Milotadovič 8. a
Pomoč Debru
Prvi dan v mesecu decembru 1967 je prebivalce Debra prizadel potres 9. stopnje. Posledice tega so porušene in razpokane stavbe, nekaj mrtvih in precej ranjenih. Položaj prizadetega prebivalstva otežuje še hud mraz.
Prebivalcem Debra pomagajo pripadniki JLA. Skupaj z mladinsko brigado odstranjujejo posledice potresa. Debru je poslalo pomoč doslej že več organizacij RK. Razen denarne pomoči so iz mnogih
držav poslali tudi obutev, obleko, odeje, spalne vreče, peči za ogrevanje šotorov in drugo.
Tudi nas je ta žalostna novica močno pretresla. Sklenili smo, da bomo po svojih močeh pomagali. Vsak pionir naj bi prinesel vsaj 50 S din. Zbrali smo 117.500 S dinarjev. Denar smo poslali osnovni šoli Bratstvo—edinstvo Debar za šolske potrebščine učencev.
Jože Lukšič 7. c
Novoletni prazniki v Dolskem
Zgodaj decembra je zapadel sneg. Otroci smo se razveselili. Vedeli smo, da nas bo kmalu obiskal dedek Mraz.
Nekaj dni pred novim letom smo uredili razred. Okrasili smo jelko z okraski in lučmi. Po pouku smo imeli dobro malico. Nestrpno smo pričakovali dedka Mraza. Ko je prišel, smo ga pozdravili. Najprej je govoril z njim tov. Klemen. Dedek Mraz je imel zelo veliko daril. Pripeljal je pohištvo za opremo sobe. Prinesel je gramofon in naprave za slikanje. Pripravili smo kratek program in se lepo zahvalili za darila dedku Mrazu in članom iz Indosa, ki so tudi prišli na naše praznovanje.
Popoldne se je dedek Mraz oglasil v zadružnem domu. Ob-
daril je predšolske otroke. Tam sem nastopil tudi jaz. Dedku Mrazu sem držal mapo z ime-
ni obdarjenih otrok. Imel sem tremo. Nazadnje sem se slikal z dedkom Mrazom.
Marjan Likovič Osn. šola Dolsko
Niso nas pozabili
Upokojenci tovarne barv ».TUB« Dol pri Ljubljani smo bili prijetno presenečeni, ko smo bili prted novim letom povabljeni v podjetje. Direktor nam je prisrčno čestital za novo leto 1968 in vsakemu izro-
Dedek Mraz
Dedek Mraz je tudi letos ob novem letu obiskal najmlajše prebivalce Lipoglava. Praznovanje sta pripravila svet staršev in vodstvo šole. Otroci so najprej poslušali pravljice, ilustrirane z diafilmi. Nato jih je obdaroval dedek Mraz. Darila
čil zajetno kuverto. To je bilo za nas veliko priznanje, saj smo videli, da podjetje ceni naše delo.
Ludvik Kukavica, Zg. Kašelj 146 Ljubljana-Polje
na Lipoglavu
so prispevali v glavnem starši, nekaj pa tudi komunalno podjetje Sostro in papirnica Vevče. Po prireditvi je bila čajanka. Tega praznovanja se je udeležilo 38 šolarjev in 31 predšolskih otrok v spremstvu 16 mamic. Pavel Šramel
Kako napišem članek
Kako pravite? Da je težko napisati članek za Našo skupnost? Sploh ne! Samo dolga pot je od napisanega članka do izida. Dovolite, da vam to razložim in dokažem:
Čim mi uredniški odbor da nalogo ali se mi porodi sijajna misel za izredno pomembni članek, se samo za hip koncentriram, zamislim, vsedem in ... napišem. Sijajen članek je napisan tako rekoč v hipu, prepričan sem — in tudi vi bi bili —, da sploh ni mogoče napisati boljšega. Urednik bo jutri zjutraj zadovoljen, roke se mu bodo tresle od navdušenja in vsebinske teže sestavka. Vsi zapiski na kamnitih ploščah v kameni dobi niso imeli take teže. Upam, da se urednikovo navdušenje ne bo poleglo vsaj do določitve honorarja! (Vrstica 15—22 S dinarjev).
Naslednji dan hočem članek oddati, vendar ga še nekoliko pregledam. A glej ga, vraga! Neke malenkosti je treba še popraviti, nekaj malega spremeniti, da bo res popoln. To je težje in traja nekaj dni.
No, končno je vse v redu. Brž k uredniku. A ... vseeno, še to bi bilo treba dopolniti, zaradi poglobitve
vsebine. »Poglobitev« je opravljena hitro in povprečno ne traja več kakor mesec dni.
Smola! Življenje je res nestanovitno! Nastala so nova dejstva. Če hočemo, da bo članek res na višini ter ga urednik in lektor z blagoslovom odgovornega urednika ne bosta zavrnila, ga je treba uskladiti z novimi dejstvi. Usklajevanje je že težje, ker se neprestano pojavljajo nova dejstva in traja samo neka mesecev. Kaj hočemo, vse teče!
Končno je članek napisan. Hura!
In kdaj bo objavljen? r
O, sploh ne! Opisana zadeva že dolgo ni več aktualna.
Nič zato! Ta hip se mi je rodila ideja za nov članek, novo snov, hvaležno temo ...
Brž na delo ... je že ... samo pogledam in spremenim ..... tako, samo že poglobim ......, že uskladim
....že usklajujem .tako!
Kaj? ni aktualno? Lepa hvala! Nič zato! Ze tečem, pišem, spreminjam, poglabljam in usklajujem.
Tako torej, napisati članek ni težko, samo nadaljnja pot je težka.
Občani pišejo...
DVE STRUJI?
Tovariš urednik!
V letošnji januarski številki Naše skupnosti je vse mladince b'oka J ob Smartinski cesti neprijetno presenetil članek tov. T. Bančiča z naslovom MLADINA JE ZBOROVALA. V zadnjem odstavku navaja:
»Ne moremo pa mimo presenečenja, ki smo ga ob tem doživeli. Povsem nekje ob strani pa je bil na tem terenu ustanovljen še en mladinski aktiv, ki je želel razplesti svojo dejavnost, brez povezave z jarškim aktivom, v blokih ob Smartinski cesti.«
Na sestanku mladincev (in ne aktiva) bloka J ob Smartinski cesti smo sicer res v zapisniku navajali besedo aktiv, mišljena pa je bila le sekcija aktiva Nove Jarše, kar je tudi razvidno iz zapisnika. Citiramo le nekaj izvlečkov iz njega:
»... delegat za aktiv Nove Jarše tov. T. P. ... članarino bomo pobirali, denar pa bomo' dajali mladinskemu aktivu Nove Jarše...«
Na pobudo političnih delavcev terena Nove Jarše je bil dne 11. decembra 1967 skupni sestanek predstavnikov aktiva Nove Jarše in mladincev bloka J. Na njem smo predstavniki bloka J ob Smartinski cesti prikazali namen našega prvega sestanka (1. seznanitev mladincev, 2. priklucitev k aktivu Nove Jarše, 3. rekreacija mladincev našega bloka) in dali zapisnik z njega na vpogled vsem prisotnim članom. Na sestanku smo jasno razčistili vse probleme in res neverno, kakšen namen je imel tov. T. Bančič, s tem člankom^ saj je bil na tem sestanku prisoten.
Se bolj pa nas je prizadel podnaslov Dve struji. Ne vemo ali je hotel tov. T. Bančič-s tem povedati, da sta obstajali na terenu med mladinci Novih Jarš res dve politični struji?
S tovariškimi pozdravi!
Milenko Roš Tomaž Bricelj Majda Zorko
V SLOGI JE MOč
Sredi decembra so se vaščani Javora lotili preureditve vodovoda, kajti za hribovske vasi, kot je Javor1, je voda živ-Ijenskega pomena. Stare cevi, ki so bile v zemlji že nad dvajset let in so že puščale, so za-
menjali z novimi. Delo so opravili prostovoljno, denar za nove cevi pa je preskrbela krajevna skupnost. Popraviti pa bo treba še rezervoarje, ker iz enega že odteka voda v zemljo. To pa bodo verjetno uredili spomladi.
OBVESTILA
POŠTA
Pošta Ljubljana-Moste Zaloški cesta 48, telefon 317-178, posluje vsak dan (razen nedelje) od 8—18.30; pošta Ljubljana Polje, telefon 48-053 in 48-054 odprta vsak delovni dan od 8—12 in od 17,00 do 18.30; pošta Dobrunje odprta vsak dan od 8—13 in od 17—19 ure. Telefon 49-000 in 49-010; pošta Dol pri Ljubljani odprta vsak delovni dan od 8—15 ure, telefon 311-408
KNJIŽNICA
LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE, Zaloška cesta 35 je odprta vsak delovni dan od 8— 19 ure in ob sobotah od 8—12 ure. Telefon 315-877;
LJUDSKA KNJIŽNICA POLJE je odprta vsak dan od 8— 12 in od 14—18 ter v soboto od 8—12 ure.
LEKARNA
LEKARNA Moste telefon 317-227 je odprta vsak delovni dan od 8—19 ure.
OBČINSKA SKUPŠČINA
Uradne ure za stranke v vseh službah uprave skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so vsak ponedeljek od 8—12 ure, v sredo od 8—12 ure in od 14—17 ure ter v petek od 8—12 ure.
DEVIZE
Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska 1,
opravlja vse posle s hranilnimi vlogami, stanovanjskim varčevanjem, kmetijskim varčevanjem, prodaja in odkupuje tuje valute ,odpira zasebne devizne račune in osebne žiro račune. Vse informacije dobite na telefon 313-969 in 316-133 ali v sami banki med uradnimi urami.
DELOVNI JUBILEJ
V	tovarni SATURNUS delajo žc dvajset let naslednji delavci:
Alič Majda, Bučar Ivanka, Bečan Ančka, Brezigar Angela, Babnik Vida, Cerovec Leo-poldina, Demšar Malči, Erbežnik, Fani, Globokar Pepca, Hočevar Gabrijela, Hribar Marija, Jozelj Zofija, Magister' Ivanka, Muzga Marija, Marinšek Julka, Moškrič Ana, Meke Jože, Otorepec Marija, Plečko Silva, Pogačnik Milka, Rakušček Zdravko, Roš Antonija, Skubic Fani, Škarja Martina, Turek Katarina, Vodopivec Marica, Robič Edvard, Rihtar Marija, Zgonc Marija, Žerak Elizabeta, Granda Fani, Jarc Viktor, Johan Slavko in Smrhjc Helena.
V	prometnem podjetju SAP delajo žc dvajset let naslednji delavci:
Avsec Jovita, Banovšek Ludvik, Cenčič Anica, Cigale Janko, Florijančič Ciril, Gionkar Karel, Kadunc Albin, Kovačič Anton, Nemanič Jože, Stimec Janko, Stojanovič Aleksander in Zivanovič Slavko.
ČESTITAMO!
DELOVNI CAS V ZDRAVSTVENEM DOMU POLJE
SPLOŠNE AMBULANTE
od 1. I. 1968 dalje menjaje se tedensko
od 7. do 13. ure dr. Franjo
Sile,
od 7. do 13. ure dr. Miloš Surlan,
od 13. do 19. ure dr. Dragica Grčar,
od 13. do 19. ure dr. Pavel Liberšar.
Šolski dispanzer — dr.
Krista Schaubach
vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 13. ure.
POSVETOVALNICA ZA NOSEČE ŽENE — dr. Krista Schaubach
vsako sredo in četrtek od 14. do 17. ure.
OTROŠKI DISPANZER
dr. Marijan Kos ordinira: ponedeljek od 15. do 19. ure, vsak torek (razen drugi torek v mesecu) in četrtek od 13. do
19.	ure, vsak petek od 7. do 13. ure,
dr. Krista Schaubach — vsako sredo in soboto od 7. do 13. ure.
POSVETOVALNICA ZA OTROKE V DOLSKEM
vsak drugi torek v mesecu od 14. do 18. ure.
AMBULANTA PREŽGANJE
vsako sredo od 7. do 11. ure, ordinira dr. Miloš Surlan.
AMBULANTA DOLSKO (splošna)
vsak ponedeljek in petek od 9. do 13. ure, ordinira dr. Edi Jere j.
Patronažne med. sestre v
Polju sprejemajo stranke vsako sredo od 7. do 9. ure.
KINO
spored za februar
Kino »TRIGLAV-«
1.	do 2. »NEBO NAD GLAVO« — francoski barvni cine-mascope fantastični film;
3. do 5. »SINOVI KATIE EL-DER« — ameriški barvni we-sterii v cinemascopu;
6.	do 7. »TIGER IMA RAD SVEŽE MESO« — francoski pustolovsko-kriminalni film;
8.	do 9. »NOČI ORIENTA«
—	italijanski barvni dokumentarni film v cinemascopu;
10. do 12. »NE POŠILJAJ MI ROŽ« — ameriška barvna komedija;
13.	do 15. »MAŠČEVANJE PODZEMLJA« — francoski barvni pustolovski film v cinemascopu;
16.	do 19. »ČRNA ZVEZDA«
—	italijanski barvni western film v cinemascopu;
20.	do 21. »PRAH IN PEPEL« — poljski zgodovinski cs film;
22.	do 23. »POLICIJSKA POSTAJA« — nemški kriminalni film;
24, do 27. »CIMARRON« — ameriški barvni western film v cinemascopu;
28. do 29. »PONEDELJEK ALI TOREK« — jugoslovanski film.
Kino »VEVČE«
samo 1. »PONEDELJEK ALI TOREK« — jugos. film;
2.	do 4. »STROGO ZAUPNO IPCRESS« — angleški barvni kriminalni film v cinemascopu;
7.	do 8. »VELIKE ZABAVE«
—	francoska barvna komedija;
9.	do 11. »DŽINGIS-KHAN«
—	angleško-jugos. barvni zgodovinski film v cinemascopu;
14.	do 15. »EN KROMPIR, DVA KROMPIRJA« — angleški film;
16. do 18. »SEDEM JIH JEZDI V PEKEL« — ameriški barVni western v cinemascopu;
21.	do 22. »MEHANIČNI KLAVIRJI« — španski barvni film;
23.	do 25. »V SENCI ZOR-ROJA« — španski barvni we-stern film v cinemascopu;
28. do 29. »MORILEC S TEMZE« — nemška kriminalka.
Kino »ZALOG«
samo 1. »ORLI ZGODAJ LETIJO« — jugos. barvni film;
3.	do 4. »KARAVANA HRABRIH« — ameriški western pustolovski film;
Križanka
Vodoravno: 1. jus, 6. tek čez dm in strn, 10. gradbeno podjetje iz Novega mesta, ki ima poslovalnice tudi v naši občini, 11. madžarsko moško ime, 13. prebivalec vedkega dela naše občine, 14. tekmovalec v go-cartu AMD naše občine, državni prvak za leto 1961 v kategoriji 120 ccm (Ivan). 16. mednarodna avtomobilska oznaka Libanona, 17. področje oblasti muslimanskega cerkvenega poglavarja imama, 19. nekdanji ruski vladar, 20. pogan, 22. šolska ocena, 23. polzajedavska rastlina na deblu in vejah drevja, 25. pesnik slovenske moderne, po katerem ima ime osemletka v naši občini (Dragotin), 28. iver, 30.
31. popravilo, 34. začetnici priimka in imena slavnega jugoslovanskega izumitelja na področju
samo 8. »TIGER IMA RAD SVEŽE MESO« — francoski pustolovski kriminalni film;
10.	do 11. »GROF MONTE CRISTO I. del« — francoski barvni cs pustolovski film;
samo 15. »ČRNA ZVEZDA«
—	italijanski barvni vvestern film v cs;
17.	do 18. »GROF MONTE CRISTO« II. del — francoski barvni cs pustolovski film;
samo 22. »MORITURI« — ameriški vojni film;
24.	do 25. »HATARI« — ameriški barvni pustolovski film;
samo 29. »GROF BOBBY, STRAH DIVJEGA ZAPADA«
—	nemško-avstrijski barvni zabavni film.
Kino »ZADOBROVA«
3. do 4. »VITEZ PARDAIL-LAN« — francoski barvni cs film;
samo 7. »OLIMPIADA V TOKIJU« — japonski barvni dokumentarni cs film;
10. do 11. »SINOVI KATIE ELDER« — ameriški barvni vvestern film v cinemascopu;
samo 14. »DO ZMAGE IN NAPREJ« — jugoslovanski akcijski film v cinemascopu;
17. do 18. »PIRAT« — japonski barvni pustolovski film v cinemascopu;
samo 21. »MORITURI« — ameriški vojni film;
24. do 25. »NESPRAVLJIVI«
—	ameriški barvni -vvestern film v cinemascopu;
samo 28. »VLAK« — francoski vojni cinemascope film.
elektrotehnike, ki je deloval v ZDA, 36. vrsta razkužila iz katrana, 37. pozdrav s streljanjem, skupno streljanje, 40. na kolesarski dirki tragično preminuli mariborski kolesar, 42. znani športni stadion v Budimpešti, 44. glas, zvok,
45.	ime nekdaj zelo popularne ameriške filmske igralke Gardner,
46.	dlaka, 49. začetnici v Dallasu ubitega ameriškega predsednika, 50. vrsta cestišča, 53. ena od dimenzij, 55. akademski slikar in grafik, ki deluje v naši občini (Stane), 56. desetica, desetletje, 57. zmečkan krompir, 58. znamka čeških avtomobilov.
NAVPIČNO: 1. rahel veter, 2. ročaji, 3. vietnamska pokrajina z glavnim mestom Hue, 4. nekdanji avstrijski denar, 5. oranje, 6. podzemni prostor v hiši, 7. zorana zemlja, 8. del voza, 9. središče našega planetnega sistema, 10. predel naše občine, 12. nekdanja indijanska trofeja (z lasmi vred posneta koža z glave), 13. temačnost, 14. letalec, ki leta z letalom brez motorja, 15. veliko alžirsko pristanišče, 18. taktomer, 21. zagrebška tovarna perila, 23. eden od čutov, 24. ime tajnice kluba odbornikov naše občine Fabjančičeve, 26. mladič domačega goveda, 27. gorata grška pokrajina, 29. avtomobilska oznaka Splita, 32. prva črka azbuke, 33. nizek ženski pevski glas, 34. nosilni hlod, 35. predsednik plavalnega kluba Slavijo v Vevčah (Tone), 38. vojaški spopad, 39. žensko ime, 41. nabava blaga, 43. trener NK Slovan (Janez), 46. pravokotnik kot vojaška formacija, 47. ime mladega plavalca Slavijo Potočnika, lanskega državnega prvaka, 48. kraj v vzhodni Romuniji ob reki Mures, 51. Citroenovo vozilo, 52. darilo, 54. najvišja gora Krete, 56 začetnici odličnega zagrebškega namiznoteniškega igralca.
Rebus
PREMEŠANE ČRKE
Glej, no, glej, kako ŠČURKA dva bežita, le zakaj tako anagrama se bojita?
POSETNICA
ACI CARAR NIN
V kateri organizaciji, ki ima upravo na Smartinski cesti, je zaposlen Aci?
SATOVNICA
Besede začnite vpisati v polju s puščico, naprej pa tečejo v smeri kazalca na uri.
1. odlična telovadka TVD Partizan Zelena jama (Bernarda), 2. oštevanje, kozje molitvice, 3. ime indijske premierke Gandhi, 4, ime plavalca Andri-ča, pionirskega člana PK Sla-vija iz Vevč, 5. član organiziranih vojaških izdajalskih skupin v Srbiji med NOB, ki jih je vodil Draža Mihailovič, 6. priroda, 7. športnik, ki se bori v ringu, 8. tvorba na robu goreče sveče, 9. eden od trenerjev rokometnega kluba Slovan (Cveto).
REŠITVE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Uredništvo Naše skupnosti je prejelo 87 rešitev novoletne nagradne križanke. Komisija jih je pregledala in izžrebala pet reševalcev in sicer:
1.	nagrado v znesku 100 N din prejme ANA BUKOVAC, kemična tovarna Moste Ob železnici 16:
2.	nagrado v znesku 40 N din prejme MILOŠ BAŠIN, Ljubljana Titova 22;
Tri tretje nagrade po 20 N din prejmejo: TATJANA ŽUNIČ, Novo mesto, Zagrebška 12, MARIJA LEVSTEK, Ljubljana Zakotni-kova 1 in MILAN ŠTRAUS, Ljubljana Kajuhova 44.
REŠITVE UGANK IZ PRVE ŠTEVILKE
HH
JlllM
•.••".»IM.«.*'‘ '
;I ,> ?>>:/;'vi;- - v -
v V
" L 0 ^
z;-. M
X 4 ': £ M M %si'
i 4 iT«U>'Z[wr"UlM0 IV* 4VoV0VryxVr

SLIKOVNA KRIŽANKA:	Vod.:
april, nravi, totem, ovira, Vale, Nani, kurir, in, polemika, SG, občanom srečno novo leto, trezor, Aar, ananas, koc, tetiva, zvok, anemija, aga, OT, mi, red, capar. Glasbena šola, Kant, aerostatika, Bra, NT, Ares, rod, dninar, tin-ta, KS, Havana, idiom, Indijanec, ček, tor, enota, na, OM, aba, los, oljka, riž, kV, erg, oksid, nož, Azana, emir, Metz, kibie, eni, prikazen, epoleta, miš, Kalodont, matador.
REBUS: SILVESTER slive, S T eR, 2. in 3. črka zamenjani)
POSETNICI:	novoletno darilo.
Dedek Mraz.
Zima, zima f>ela...
Res je, danes, ko to pišem naslov še velja, ni pa zanesljivo, da bo zima počakala šolarje tako bela, kot je danes. Letos nam je vreme kar trikrat zaigralo svojo nestalno pesem. In komu je huje pri tem kot mladini. Mladini, ki komaj čaka, da se konča prva polovica šolskega leta in se začno počitnice. Da si pripnejo smučke in: smuk na sneg.
Bralci, pozori
Uredništvo Naše skupnosti začenja anketo za izbiro najboljšega športnika in najboljše športne ekipe občine Ljubljana Mostc-Poljc v letu 1967.
Tako želimo tudi natančneje seznaniti bralce z delom in dosežki naših športnikov. Upamo, da bo tudi skozi to anketo vzpostavljen še tesnejši stik med športniki in med tistimi, ki spremljajo njihovo delovanje in konec koncev tudi prispevajo sredstva za telesno kulturo.
Po drugi strani pa menimo, da bi tako prejeli zasluženo priznanje tisti športniki, ki s tolikimi odpovedmi dosegajo vrhunske rezultate, s katerimi se potem vsi postavljamo. Ti športniki pa so amaterji in njihovo priznanje je razen osebnega zadovoljstva lahko le še družbeno priznanje.
Zato poziva uredništvo k sodelovanju pri anketi vse bralce, ki jim je pri srcu telesna kultura.
Najboljše športnike in športne ekipe bomo izbrali po dveh poteh:
a)	bralci Naše skupnosti, pošljejo lestvico najboljših športnikov — posameznikov in 3 najboljših ekip do 15. februarja na naslov: Naša skupnost, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11.
b)	strokovnjaki-vsaka osnovna telesnovzgojna organizacija bo imela 1 glas.
Za končno razvrstitev bo odločal razpored, ki ga bodo sestavili strokovnjaki.
Vsi vemo, da igra ob takih anketah glavno vlogo srce (klubska pripadnost, krajevna pripadnost, osebno poznanstvo). Zato vas prosimo, da poskušate biti najbolj objektivni. Ne bomo vam posredovali pregled vseh uspehov naših športnikov v minulem letu, ker nas zanima, kako to dejavnost sami spremljate. Pač pa prilagamo nekaj kriterijev, za katere menimo, da bi morali odločati pri izbiri najboljših:
1.	popularnost in množičnost športne panoge, v kateri tekmuje;
2.	kakšne uspehe dosegamo Slovenci v tem športu v državnem in kakšne Jugoslovani v svetovnem merilu;
3.	starostna kategorija športnika-ali je dosegel uspehe v članski ali mladinski konkurenci;
4.	udeležba ali upoštevanje v izboru za državno reprezentanco;
5.	slovenski ali državni rekord, osvojitev naslova slovenskega ali državnega prvaka;
6.	enkratnost dosežka ali daljša dobra forma in večja vrsta uspehov;
7.	stik športnika z mladino in nasploh z gledalci — popularnost posameznika ali ekipe.
Bralec, ki bo najbolje pogodil vrstni red najboljših posameznikov, bo prejel darilo uredništva Naše skupnosti.
Cas zimskega veselja in zimskih počitnic najbolje Izkoristijo šolarji. Prav jim pride tudi najbližji hribček
Živel
Iz leta v leto postaja smučanje čedalje bolj glavna sestavina odmora šolarjev, vse bolj pa izrabljajo dopuste v zimskem času tudi odrasli. Seveda, kdor je videl zasneženo Gorenjsko v zimskem soncu, ga bo težko kaj odvrnilo od tega, da ne bi znova in znova prišel tja. Ko pa je že tam, zakaj si ne bi še pripel smuči. Športni pedagogi pa razvijajo to še naprej: Če si že stopil na smučke, še nisi povsem zadovoljen, ampak bi rad tudi znal smučati. To je potem šele »ta pravo« veselje. Da se pa naučiš vsaj osnov smučanja, skoraj nujno potrebuješ smučarsko šolo.
V naši občini so smučarski tečaji postali že kar obvezni. Razveseljivo pa je, da je Iz leta v leto več tečajev tudi za odrasle. Da pa bo temu še naprej tako ali še bolje, je naloga delovnih kolektivov oz. tistih, ki v kolektivu skrbijo za razvedrilo zaposlenih. Primer vsem, ki pravijo, da med delavci ni zanimanja, ker pravijo, da so že prestavi za »tak hec«, daje vsem tovarna Saturnus, katere počitniški dom v Kranjski gori je polno zaseden vso zimo s tečajniki pod strokovnim vodstvom. Temu primeru pa že sledijo v Papirnici Vevče in v Javnih skladiščih, medtem ko se drugod ta dejavnost še ne kaže dovolj pomembna.
Kako so uspeli letošnji tečaji, bomo poročali v naslednji številki, v tej pa moramo poročati o tem, kje bomo lahko videli tečajnike iz naše občine: osnovna šola Ketteja in Murna bo imela tečaje v Zireh, osnovna šola Vide Pregare v svoji stari postojanki na Javorniškem Rovtu, osnovna šola Polje
Tudi starejši izkoristijo pozimi vsak prosti trenutek v prijetni smuki. Kot je videti na sliki se možakar na »dilcah« ne znajde najbolje
na Srednjem vrhu nad Martuljkom, šola Jarše v Domu pod Golico in VI. gimnazija Moste na Rudnem polju na Pokljuki. Poleg teh tečajev na Gorenjskem se bodo šolarji iz Polja in Sostrega vozili vsak dan z avtobusom na Prežganje.
Smučarski klub Golovec bo imel najprej smučarski trening, potem pa tečaj za odrasle (ne glede na pripadnost h klubu ali delovni organizaciji), in sicer oboje na Španovem vrhu nad Jesenicami.
Podjetje Javna skladišča bo priredilo najprej tečaj za mlajše, nato pa za starejše otroke svojih delavcev v svojem domu v Kranjski gori.
Najobsežnejši program Ima tovarna Saturnus, ki ima v Kranjski gori lep dom. Dom je zaseden od 15. decembra do konca smučarske sezone s člani kolektiva in njihovimi družinami. Sredi januarja pa prično smučarski tečaji in sicer začno najprej mladinci. Za njimi bodo prišli otroci delavcev v dveh Izmenah, potem bo trening članov sindikalnega smučarskega društva in nazadnje bodo imeli, kot kaže, še poseben tečaj za odrasle člane delovnega kolektiva. Ko pa bo vse to mimo, dom še vedno ne bo prazen, ampak bodo
v njem otroci iz vzgojno-varstvenega zavoda Angele Ocepkove.
Vse je torej pripravljeno, kar je moči pripraviti. Kaj pa bo k temu reklo vreme, bomo poročali v naslednji številki.
☆
Občinsko prvenstvo za člane in mladince v smučanju bo 10. februarja v Martuljku. To tekmovanje je že tretje po vrsti, torej postaja tradicionalno. Pokrovitelj prvenstva je predsednik
Poglejte jih,	kako	zadovoljna
in vesela se počutita malčka na sankah. Iz previdnosti sta jih seveda postavila kar počez
skupščine občine	Polde	Maček,	štiri
dni kasneje pa	bo v	Kranjski	gori
prvenstvo osnovnih šol v smučanju.
☆
še preden je pritisnila januarska odjuga, so skakalci iz Zaloga, ki so letos ustanovili novo društvo, in sicer smučarski klub	Emona,	izvedli	prve
pregledne tekme. Tekmovali so na 20-in 40-metrski skakalnici. Med člani je na manjši skakalnici zmagal Franci Zidan pred Janezom Sirnikom in Petrom Klešnikom, na večji pa je bil zopet prvi Franci Zidan pred Klešnikom in Rajkom Židanom. Pri mladincih je na manjši skakalnici zmagal Zore Mejač pred Jožetom Sloušo in Janetom Černetom. Enak vrstni red je bil tudi na večji skakalnici. Mlajši mladinci so se razvrstili na mali in na veliki skakalnici takole: 1. Jože Pečjak, 2. Srečo Komac in 3. Dušan Naler. Končno so tekmovali še pionirji, kjer je bil vrstni red naslednji: 1. Jane Smr-čan, 2. Sašo Kocijančič in 3. Rudi Kocijančič.
Najdlje je na 20-metrski skakalnici skočil Pečjak, in sicer 17 metrov, na 40-metrski pa Franci Zidan 31 metrov.
☆
Igralke rokometnega kluba Slovan so bile v decembru v gosteh na Poljskem. Ze pred leti so bili v gosteh rokometašev iz Katovvic Slovanovi fantje, ki so se vrnili z zadovoljivo teKmovalno bilanco. Dekleta so imela smolo, saj so sodelovala na turnirju, kjer so sodelovali:	prvak Poljske
(domača ekipa), prvak Madžarske lata-banya in reprezentanca Poljske. Tako so vse tekme izgubile z visokimi rezultati. Letos poleti bodo Poljakinje vrnile obisk, prav tako pa bodo na mednarodnem turnirju, ki ga bo ob tej priliki priredil Slovan, sodelovale tudi igralke 1atabanye. Upamo, da bo domačinkam na domačem igrišču šlo bolje kot na tujem.
☆
Na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani trenutno študira kar 6 študentov iz naše občine. Vsi tudi aktivno delujejo v športnih organizacijah, in sicer trije v TVD Partizan Moste, 2 v rokometnem klubu Slovan in 1 v atletskem klubu Olimpija. Nihče od teh šestih pa nima štipendije v naši občini.
☆
V rokometnem klubu Slovan bodo spomladi zopet nastopile precejanje spremembe, in sicer v ekipi članov, ki so trenutno na drugem mestu v republiški ligi. Na odsluženje vojaškega roka pojdejo Artnak, Darko Ceak in Gregorič; iz vojske se je vrnil Djakič, iz Francije se vrne Majerle, pravico nastopa pa bosta imela tudi že Šilc in Trunkelj, ki sta prestopila k Slovanu v minulem poletnem prestopnem roku.
☆
Manj znano je, da so atleti atletskega kluba Slovan v letu 1967 osvojili na tekmovanjih v republiškem merilu 26 prvih, 28 drugih in 26 tretjih mest, seveda v raznih konkurencah. Najpomembnejša uspeha tega kluba v minulem letu pa sta 2. mesto ekipe starejših mladink na republiškem prvenstvu v crossu in 2. mesto mlajših mladink v tekmovanju za atletski pokal Slovenije. Sicer pa je AK Slovan med 18 atletskimi klubi, kolikor jih je v Sloveniji, na 9. mestu.
Orientacijski tek je pri nas manj znan šport, pač pa so zanj nadvse navdušeni Skandinavci, kjer na posameznih tekmah nastopi tudi po več tisoč ljudi. To športno panogo zajema v svojo dejavnost organizacija telesnovzgojnih društev Partizan.
Na slovenskem prvenstvu v orientacijskem teku za leto 1967 je sodelovala tudi ženska ekipa TVD Partizan iz Most in osvojila odlično tretje mesto. Ekipo so sestavljale Anka Havvlina, Sonja Mulec in Majda Božič.
☆
Poleg košarkarjev Slovana sta v naši občini zdaj še dva košarkarska kluba, in sicer TVD Partizan Zelena jama, kjer imajo samo ekipo mladincev in TVD Partizan Moste, kjer imajo člane, mladince in pionirje. člani Most so bili letos jeseni 4. v drugi republiški ligi, mladinci Most so bili tretji, Zelene jame pa četrti v Ljubljanski okrajni ligi.
☆
Z izpadom iz slovenske lige se dejavnost pri nogometnem klubu Slovan ni zmanjšala. Se vedno imajo vse ekipe, ki so v jesenskem delu tekmovanja zasedle naslednja mesta: člani so četrti v conski ligi (to je zahodni del II. republiške lige), mladinci so v okrajni ligi na drugem mestu. pionirji pa so celo prvi v ljubljanski mestni ligi.
Živel je-kot mnogo drugih sicer, pa vendar je vsak človek zase le nekaj enkratnega-živel je torej človek, ki je ljubil šport.
Ljubil tako, da je poleg športa poznal le še svoje delo.
Se na delovnem mestu mu je šlo po glavi, kako bi igralcu Jožetu dobil toplo večerjo, kako bodo sprejeli v nedeljo gostujočo ekipo, h komu bo skočil med odmorom, da bi »nažical« kak dinar.
Ali je imel družino, pravzaprav ne vemo. Do pozne noči je skrbel le za svoj klub. Bil je duša kluba. Ni bil njegov predsednik, pomenil pa je zanj skoraj vse.
Toda njegovo delo je bilo neopazno. Res je bilo vedno vse v redu; dopis na zvezo, čaj med odmorom tekme, reditelji pri vratih na igrišču-ampak res je, gola ni dosegel na no-
je...
beni tekmi.
Seveda, saj ni igral.
Pa ni umrl zaradi vsega tega. Umrl je zato, ker je dokazano, da je vsak človek kot fizična oseba umrljiv. Zato je umrl tudi on.
V cvetu let.
Prijatelji iz kluba so se prišli poslovit od njega na grob in govornik je začel:
»Dragi prijatelji!
Umrl je.
Živel je...
Bil je...
Bil je...
Bil je...
Hm, svoje čase je bil najboljši igralec v občini. Vsi se ga spominamo, kako nas je spodbujal in sam dosegal zmage. Kot takega se ga bomo vedno spominjali.
Slava mu!«
Da, svoje čase je bil najboljši igralec v klubu.
Ekipa avto moto društva Moste v kartingu za leto 1967, ki si je priborila vse razstavljene trofeje. Od desne na levo Miro Živec (100 ccm), Vinko Kokalj (125 ccm), Stanko Subclj (100 ccm), Bogo Krcnčič (vodja ekipe), Franc Kostrevc (predsednik društva), Toni Gril (100 ccm), Ignac Hribar in Ivan Jelenko (oba 125 ccm), Ludvik Turk (100 ccm) je odsoten.