246 Narodno-gospodarske stvari. 0 pobiranji priklad za občinske potrebščine. Poduk županom in želja do si. deželnega odbora in si. finančnega odbora. *) Pobiranje občinskih priklad k cesarskim davkom županijam dostikrat velike sitnosti prizadeva, in župan večkrat ne ve, kam naj se obrne, da si dotični denar kmalu k rokam spravi. Ne bo tedaj od več, da o tem nekoliko spregovorimo. Občinski odbor sme po §§. 73. in 79. občinske postave za občinske potrebe k direktnim cesarskim davkom (fronkom) pa tudi k vžitnini (daciji) pri klade skleniti. Sklep je veljaven, če tnu večina občinskega odbora pritrdi, in je bil postavno okiican, pa se o postavljenem času zoper njega nihče pritožil ni. Potem se sme priklada pobirati koj, Če n e preseže 15 odstotkov (procentov), ker za to ni višega privoljenja treba; veče priklade pa so veljavne še le takrat, in sicer, če ne znašajo čez 25 odstotkov, kedar to deželni odbor privoli; in če ne presežejo k direktnim davkom 50, in k vžitnini 30 odstotkov, kedar to dovoli deželni zbor; in če presežejo ravno omenjene odstotke, pa še le takrat, kedar se doseže za to potrebna, od cesarja potrjena deželna postava. V občinski postavi je v §. 84. izrečeno, da priklade k ce3arskim davkom pobirajo tisti ljudje, in pa tako, kakor davke same. Na deželi na Kranjskem direktne cesarske davke pobirajo ce3. davkarije; vžitnino pa deloma cesarske davkarije, deloma pa zakupniki. Tedaj imajo navedene cea. gosposke in pa omenjeni ljudje tudi dolžnost, dotične priklade pobirati. Vprašanje je le se: 1. Kdo in pa kam se ima brez ovinkov obrniti, da se pobiranje priklade o pravem času prične in izvrši ; in 2. kedaj se ima iztirjani znesek županiji izplačati? Na to dvojno vprašanje odgovoriti zdi se nam potrebno zato, ker o tem ni nobene natančne določbe, toraj se o tej zadevi tu pa tam tudi različno ravna» Nekatere županije se namreč obračajo do svojega okrajnega glavarstva, druge pa naravnost do deželnega finančnega vodstva, in pa tudi zato, ker se davkarski uradniki včasi radi izgovarjajo s tem, da o prikladan nobene uradne vednosti, pa tudi od svoje predpostavljene gosposke nobenega ukaza za pobiranje nimajo. Zato se marsikatero leto ali celo nič, ali pa prav malo priklade iztirja in županiji odrajta, katera po takem v denarne stiske pride in v denarnih zadevah svoje dolžnosti spol-niti ne more. V razjasnilo te važne zadeve je mnenje naše to-le: Odgovor na vprašanje 1: Ker deželno finančno vodstvo cesarske davkarije o njih delovanji nadzoruje in pa zarad pobiranja vžitnine z zakupniki pogodbe dela, mora finančno vodstvo tudi na tanko vedeti, kaj vse imajo gori navedene gosposke in ljudje pobirati. Na ces. finančno vodstvo tedaj je obrniti se, da ono pobiranje priklade dotičnim davkarijam in zakupnikom ukaže, in jim izplačo iztirjanega zneska o pravem času veleva. Obrniti se pa ima tje: a) županstvo samo, kedar sklenjena priklada ne preseže 15 odstotkov; vlogi naj se pa priloži za- *) Morebiti shodno ne samo za Kranjsko, temuč tudi za druge slovenske dežele. Pia. pisnik o dotičnem sklepu, in pa spričevalo od oklica omenjenega sklepa; b) deželni odbor takrat, kedar on sam ali pa deželni zbor pobiranje priklade privoli, pa tudi takrat, kedar izide posebna deželna postava za to, in sicer vselej ob enem, kedar privolitev priklade dotični županiji naznanja. Odgovor na vprašanje 2: Pobrani znesek naj se ob koncu vsacega meseca dotični županiji odrajta. Potrebno se nam zdi, naj bi si. deželni odbor in pa si. deželno finančno vodstvo to reč pre-vdarila in med seboj se dogovorila o tem, da se pravilen red vpelje, in naj bi se to, kar se konečno določi, tudi župan ij am naznanilo, da se vedo v pri-hodoje po tem ravnati in jim ne bo treba v tej zadevi romati od Poncija do Pilata. Županom našim pa priporočamo, naj vsako leto, predno še leto preteče, narede proračun o prihodkih in stroških za prihodnje leto ter prevdarijo , ali jim je z rednimi dohodki mogoče izhajati ali ne; če je pa posebne priklade k cesarskim davkom potreba, skličejo naj nemudoma občinski oclhor, ki potrebno priklado ukrene in če je za njeno pobiranje posebnega privoljenja treba , naj si ga brez odlašanja od deželnega odbora priskrbe. Na vsak način je pa treba skrbeti za to, da se pobiranje priklade o pravem času začne, kajti če se dotična obravnava še le začne med letom, za katero se ima priklada pobirati, se to kaj rado zavleče in potem je sitnosti in homatij brez konca in kraja. 247