3H
Slavin: Doma.
Geogr. V. 212, Rimljani iz Italije keltsko pleme Bojev, kateri so prekoračili karnske Alpe in se nastanili poleg Tauriskov pri jezeru Pelso — Nižiderskem.
Na jugu sedanje slovenske zemlje se je naselilo tedaj nekaj Keltov Skordiskov v stari Japodiji, Istriji, Libarniji itd. Strabo imenuje Nauportus (sed. Vrhniko) mesto Tauriskov, došlih semkaj s svojih visokih gor, pa veli, da so Tauriski bili keltsko ljudstvo. Nadalje pripoveda Livij XXXIX. 23, da se je leta 186. pr. Kr. ustanovila jedna galska t. j. keltska naselbina v okolici, kjer so pet let zatem Rimljani utemeljili mesto Akvilejo (Oglej). In Caesar Bell. gall. I. 5. piše, da so keltski Boji prešli noriško zemljo in obsedali Norejo (pri dan. Neumarktu ali Brezah), a so se zatem pridružili sorodnim Helvetom (v Svajci)
I.  58. pr. Kr.
To so glavne stvari povestne o Keltih za našo stran.
Kaka pa je bila keltska kultura? Vrstnik  Polvbij,  kateri je  dobro  poznaval Kelte, sam  jih  opazujoč 1. 200 pr. Kr., pravi
II.  17 o njih: „Oni žive po odprtih vaseh ter imajo kaj malo orodja. Spijo na golih tleh, redijo se skoro ob samem mesu in ne pečajo se z drugim, nego z bojevanjem in preprostim poljedelstvom. Ne poznajo ne znanosti ne katerekoli umetnosti in nimajo drugega imetka, kakor živino in zlato, ker je s tem najlaglje potovati, kamor je komu drago." In Diodor Sikulec V. 347. veli k temu: „Oni že od davnega Časa ropajo in plenijo ptuje dežele in zaničujejo druge, hvaleč jedino le same sebe." — „Kelti torej", pristavlja Rutar, „surov in bojevit narod, ob času svojega doseljenja v naše dežele niso imeli skoro nobene kulture, zato so njih grobovi po gornji Italiji jako siromašni. In ako so se morda pozneje tudi povzdignili do višje omike, bili so vendar-le vedno brez vpliva na sosednje prebivalce, med katerimi so živeli."
D
Kako  se  naglo  človek izpreminja:
Smeji se zdaj, zdaj  grob  s solzami moči, Obraz  cvete,  pa vene prej  cvetoči, In ogenj vnema srca ter izginja!
Le hip,  kar leta so  prešla detinja,
Slovo  sem rojstni vasi dal in  koči   — In  koliko  se src od prejšnjih loči, In koliko spominov se ne strinja!   —
O keltstvu se torej po naših deželah še govoriti ne more." ')
Poštevati je nam Kelte pač v toliko, da so ti v IV. stoletju pred Kristusom bili prišli v naše dežele, premagali prvotne stanovnike, potlačili in nekaj zatrli, nekaj pregnali ter se še v poznejših časih tu in tam naselili, zlasti po ravninah in pri rekah na rodovitnih livadah. Ljute boje so imeli galski (keltski) Skordiski s slovenskimi prebivalci Panonije, katere so podjarmili in velik oddel vrgli Čez Karpate; zato Nestor in staropoljski letopisci govore o strahovitih bojih Slovenov z Vlahi. Mnogo Gallov, kateri so Panonijo, Ilvrik, Makedonijo in Grecijo bili napadli, povrnilo se je zopet nazaj v Galijo. Trume slovenskih Karnov in Noričanov so tudi Kelti zapodili v Helvecijo.2)
Ni pa misliti, da bi se tedaj vsi Sloveni bili umaknili iz zemlje, temveč so gotovo nekateri v brežnatih, težko pristopnih krajih zaostali in se obdržali. Da, Terstenjak celo trdi, da razvert omenjenih naselbin Kelti niso imeli na slovenski zemlji nikjer drugodi stalnih selišč. V^vsej zapadni Kranjski, južni Koroški, južni Štajerski in zapadni Ogerski da so ostali zmerom prvotni prebivalci slovenski. „DaCelti niso pregnali vseh slovenskih prebivalcev iz Norika in Panonije, kakor so mislili nekateri zgodovinoslovci, to nam pričuje jezero kamenov iz časov rimskega vla-darstva, na katerih so predstavljena indoslavenska božanstva, in zopet jezero imen prejetih iz indo-slavenskega bogoČastja." 3)
Sledovi o Keltih na slovenski zemlji pak so se nam ohranili do danes samo v nekaterih imenih na kamenih spomenikih še pozno tje v dobo rimskih cesarjev. 4)                      (Dalje.)
*) S. Rutar 1. c. 54. 55. Podobno o keltski kulturi tudi Nemec Mommsen: Romische Geschichte I. 325. Prim. tudi Alf. Miillner: Emona   1879. 168. si.
2)   D. Terstenjak: Slovanščina v romanščini 1878. s! r. 77.
3)  Novice   1860. 47., 1864. 28., 1854. 9.
4)   Alf. Miillner: Emona   1879. 1%-
m a.
Minila je prijateljska ljubezen,
Kot sneg in  led pomladi  se raztaja   — Soseda sosed ne pozdravlja jezen.
Nad mnogim tudi — ko sem šel iz kraja, Cvetlo moštvd, cvetla mu je mladezen — Žalobna vrba tihe veje maja .  .  .
Slavin.