Razne vesti.
355
Razne vesti.
Domicelj Silvester. Dne 3. novembra 1938. je umrl v Ljubljani t 70. letu upokojeni okrajni glavar Silvester Domicelj. Po končanih pravnih študijah v Gradcu je vstopil 1. 1893. sprva v konceptno službo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, a jo že maja 189+. zamenjal s politično službo ter bil dodeljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici, kjer je konec 18%. napredoval za začasnega koncipista. Od 1897.—1900. je služboval pri deželni vladi v Ljubljani, kjer je 1. 1899. postal okrajni komisar, 1. 1901. pa je prišel v Logatec ter tam konec 1906. napredoval za vladnega tajnika. Od 1907.—1908. je začasno vodil okrajno glavarstvo v Ljubljani, na kar je bil 1. 1909. premeščen v Črnomelj, kjer je 7. novembra 1912. postal okrajni glavar. Zaradi bolehnosti je dne 2. aprila 1917. stopil v začasni pokoj.
Domicelj je bil zelo nadarjen in spreten uradnik. Z uglajenim nastopom je marsikod pomiril zaostrene razmere, ki jih je našel ob prevzemu službe. Rojen dne 30. decembra 1868. v Zagorju na Pivki, v kraju najbolj čiste in prvotno ohranjene slovenske govorice, se je kot malokateri pravnik poglabljal v duh slovenskega jezika in skušal odkriti skrivne zakone slovenskega govora. Kot plod teh študij je 1. 1906.
23*
priobčil v Slovenskem Pravniku vrsto izvrstnih člankov z naslovom ..Govor, psihologija, terminologija — karakteriolo-ška študij a," v katerih je kazal na temeljni razloček med slovenskim (objektivnim) in nemškim (subjektivnim) načinom mišljenja in govora ter predlagal korenito preosnovo cele naše terminologije in zlasti frazeologije, ki se ne sme suženjsko naslanjati na nemške, nam tuje rečenice, ampak se mora dokopati do živih vrelcev narodne govorice in to ne samo v besedah. Škoda, da Domicelj svoje pomembne razprave ni nadaljeval, kakor je bil v zadnjem članku napovedal. O istem predmetu je 1. 1906. ali malo pozneje napisal nekje (morda v L Zg?) tudi študijo v nemškem jeziku „Ueber den Geist der sloveni-schen Sprache". Ali bi mogel kdo o tem dati natančnejših podatkov?
Rudolf Andrejka.
Kronika društva „Pravnika". Na društvenih sestankih dne 10. in 17. novembra 1938. je predaval g. univ. profesor dr. Milan Š k e r 1 j o „Po-slovanju gospodarskih zadrug". — Za člana je bil sprejet g. Zore Slavko, političnoupravni pripravnik v Ljubljani.
Osebne vesti. Postavljeni so: za apelacijskega sodnika v Ljubljani Kovač Fran, za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru H u d n i k Adolf, za okrožnega sodnika dr. Svet Jakob (Ljubljana), za okrajne sodnike Inkret Bruno (Kostanjevica), C o 1 a r i č Franc (Kozje), Grm Milan (Murska Sobota), Mikuš Ciril (Slovenska Bistrica), Hribar Stanislav (Slovenske Konjice), Piškur Alojzij (Murska Sobota), za namestnika drž. tožilca Košenina Karel (Maribor). Premeščena sta okrajna sodnika Perovšek Martin v Novo mesto in dr. Tominšek Teodor v Ljubljano. — V pokoj je stopil apelacijski sodnik dr. O goreli t z Robert. — Premeščena sta javna beležnika dr. Bartol Anton v Ljubljano, dr. Grobelnik Ludovik v Maribor; za javne beležnike-so postavljeni Sonc Alojzij v Ribnici, Ponebšek Alojzij v Ormožu, Horvat Janko v Murski Soboti. — Odvetniško pisarno so odprli: Stare Miloš, Kornhauser Drago in dr. S k a b e r n e Fran, vsi v Ljubljani, Lasič Andrej v Brežicah; preselil se je dr. Jane Igo v Ljubljano. — Umrli so: odvetnika dr. Soški Luka in dr. Š 1 i b a r Ivan, dvorni svetnik v pok. P e r s c h e Rudolf in okrajni glavar v pok.
0 o m i c e 1 j Silvester.
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je bila ustanovljena z uredbo z dne 11. avgusta 1938., za prve člane njenega pravnega oddelka pa postavljeni univerzitetni profesorji dr. P i t a m i c Leonid, dr. Krek Gregor, dr. Dolenc Metod, dr. Kušej Rado in dr. Po-
1 e c Janko.
Kongres jugoslovanskih pravnikov v Novem Sadu. Osma skupščina Kongresa jugoslovanskih pravnikov, ki je bila že dvakrat preložena, se je vršila po triletnem prestanku v dneh 10. in 11. septembra 1938. v Novem Sadu. Udeležba ni bila tolikšna kakor prejšnja leta. Deloma je vplivalo, da udeležniki niso bili deležni četrtinske vožnje, deloma se je zdel nekaterim Novi Sad preblizu in preveč poznan, ne da bi se spomnili obenem, da pravniški kongres ne more in ne sme biti turistični izlet, nekaj pa so morda vplivale tudi politične razmere. Tudi udeležba v posameznih sekcijah ni bila vzgledna, le v civilnopravdni sekciji, kjer je šlo za več ali manj tehnično vprašanje, ki ga smatramo nasproti drugim, obravnavanim na letošnji skupščini, za podrejeno, se je trlo kongresistov. Navzlic vsem tem pomanjkljivostim je kongres vendarle lepo. kakor je postalo že tradicionalno, dovršil in opravil svojo nalogo. Kongres je vodil podpredsednik dr. St. Adamovič, predsednik advokatske zbornice v Novem Sadu, pozdravili so ga pa:
Razne vesti.
357
inšpektor St. Jovanovic kot zastopnik ministra pravde*, dr. B. M a-garaševič v imenu novosadske mestne občine, kasacijski predsednik R. Jankovič v imenu Društva sodnikov, A. Andrejevič kot zastopnik Kriminalističnega udruženja, dr. M. Sekulie v imenu predsednika Narodne skupščine, dr. B. A n d r e s v imenu češkoslovaških pravniških organizacij, N. Ikonomov kot zastopnik bolgarskega sodniškega društva, A. Kasabov v imenu Zveze bolgarskih odvetnikov in dr. C. B a f i n k a kot zastopnik Pravniške jednote v Bratislavi. Nato je imel generalni tajnik kongresa dr. I. Pržič uspelo predavanje o „Vlogi Vojvodine v razvoju našega prava". Na zaključnem zborovanju, dne 11. popoldne je sprejela skupščina naslednje resolucije, ki jih je pripravilo pet sekcij. Te resolucije se glase:
I. sekcija: Položaj nezakonskih otrok (predsednik dr. VI. Belačič): Kongres pravnikov smatra, da mora naše zakonodavstvo pravni
položaj nezakonskih otrok čimprej izboljšati. Pri tem je treba 1) vsakemu nezakonskemu otroku zavarovati sredstva vzdrževanja, vzgoje in napredka; 2) razlikovati nezakonske otroke, ki jih je priznal oče, od nepriznanih; a priznanim otrokom olajšati posvojitev po očetu, da dosežejo položaj posvojenih otrok z vsemi pravicami takih otrok nasproti posvojitelju in njegovi družini; b) nepriznanim otrokom iskati in ugotoviti vzdrževalca po sodni poti; 3) da ima nezakonski otrok nasproti materi in njeni družini vse pravice zakonskih otrok.
II. sekcija: Nedeljivost kmetskega posestva (predsednik dr. D. Peleš):
Kongres pravnikov uvideva nevarnost za kmetsko gospodarstvo, ker se kmetska posestva dele do najmanjše mere. Kongres meni, da so razlogi za stvaranje majhnih posestev: 1) ker ni pravne omejitve za delitev samolastniške kmetske imovine med dediče; 2) ker obstoje isti pozitivni predpisi državljanskih zakonikov za kmetsko imovino kakor za meščansko-industrijsko; 3) ker se pozitivni predpisi državljanskih zakonov uporabljajo tudi na dedovanje kmetske imovine in se s tem uvajajo delitve kmetskih posestev tudi v naravi na toliko nujnih delov po smrti vsakega lastnika, kolikor je po zakonu njegovih dedičev brez vsakega ozira, ali so ti v življenju pridobivali na kmetskem domu ali ne; 4) ker se s pozitivnimi zakoni onemogoča družinska lastnina za tista kmetska posestva, ki so vpisana že v zemljiških knjigah kakor samo-lastniška.
Da se omenjene nevarnosti onemogočijo, priporoča Kongres pravnikov naslednje odredbe: 1) da se glede na pretežno kmetsko strukturo naše države izda čimprej poseben kmetski zakonik, ki naj obsega posebne predpise tako za kmetsko imovino kakor tudi za socialno-gospo-darska razmerja našega kmetijstva; 2) da se pri sestavljanju kmetskega imovinskega prava vzame za podlago jugoslovansko običajno in pisano pravo o kmetski družinski lastnini (..zadruga") in pri tem jemljo v ozir razmerja, ki obstoje v posameznih pravnih območjih; in končno 3) da se izdelava kmetskega imovinskega prava dopolni čimprej s posebnim zakonikom o „notranji kolonizaciji" in „kmetskem kreditu" (poljedelskem kreditu), da bi se s tem mogli uspešno izvesti predpisi o ohranitvi kmetskih posestev proti nepotrebnim delitvam in o ustano-\it\i novih kmetskih domov, posebno pa o kmetskem kreditu; a) da naj ostane v veljavi odredba § 471 srb. pr. p. o eksistenčnem minimu, razširi naj se na vso državo in vzdr/i tudi za dolžnike agrarne b.tuke tako za današnje kakor tudi za bodoče; b) da se določena nujmanjšina kmetskega posestva ne more prodati ne za javne davščine, ne za terjatve, nastale iz kazenskega dejanja, ne za stroške kazenskega postopka.
358
Razne vesti.
III. sekcija: Zamudna sodba (predsednik dr. R. Sajovic): Po zaslišanju referatov o reformi civilnopravdnega postopka o sodbi zbog zamude je usvojil Kongres pravnikov naslednjo resolucijo:
1) Sistem zamude naj se v civilnopravdnem postopku obdrži še nadalje;
2) Vendar smatra kongres, da so posledice tega sistema preveč težke in da naj se odpravijo ali tako, da se omilijo pogoji postavitve v prejšnji stan ali da se dopusti zoper zamudo kontradikcija.
V. sekcija: Kodifikacija delovnega prava (predsednik dr. M. Se-kulič):
Osmi kongres pravnikov je sprejel o vprašanju kodifikacije delovnega prava to-le resolucijo: 1) Glede na to, da v kraljevini Jugoslaviji še niso izpolnjene vse potrebne predpostavke za kodilikacijo delovnega prava, meni kongres, da še ni čas za kodifikacijo delovnega prava; 2) Kongres smatra, da bi bilo treba sedanje delavsko zakonodajstvo — ne da bi se segalo pri tem v njegove pridobitve — zaradi lažje in toč-nejše uporabe tehnično zbrati v en zbornik, čigar uporaba bi se morala najučinkoviteje zagotoviti; 3) Da bi se zagotovila lažja orientacija v pravilni uporabi delavskega zakonodajstva, smatra kongres, da bi bilo treba zagotoviti stalno in redno uradno objavljanje odločb o uporabi tega prava in sicer tako od sodišč kakor tudi od upravnih oblastev; 4) Kongres smatra, da bi morali vršiti zakonodavni faktorji z novimi teksti stalno intervencijo v korist zaščite delavcev v delovnih razmerjih; 5) Da bi se odvrnila današnja nezadostna uporaba delavskega zakonodajstva, smatra kongres, da je potrebno: a) organizirati kurze za izpolnitev v tej materiji vseh današnjih uslužbencev, ki uporabljajo delovno zakonodajstvo; b) uvesti na naših pravnih fakultetah katedre za delovno pravo in obvezne izpite iz te tvarine in sicer pri pravnih diplomskih, sodniških in odvetniških izpitih; in c) poveriti uporabo delovnega zakonodajstva v prvi vrsti funkcionarjem, ki so dovršili pravno fakulteto.
VI. sekcija: Zaposlitev pravniškega naraščaja (predsednik T. Kujič): Udeležniki VIII. skupščine Kongresa pravnikov ugotavljajo, da je
tudi v naši državi število diplomiranih pravnikov, ki čakajo na zaposlitev v državni, samoupravni ali zasebni službi, od leta do leta vedno večje. Ta pojav predstavlja že danes važen problem, k čigar rešitvi je treba pristopiti že sedaj. V to svrho, t. j. da bi se zaposlilo čim večje število pravnikov, predlaga VIII. Kongres pravnikov: 1) Da se dopolnjujejo vsa mesta v državni in samoupravni službi, za katera je predpisano ali pa je po naravi posla potrebno, da jih zasedejo pravniki, izključno s pravniki; 2) Da se rezervirajo vsa vodilna mesta v državni davčni službi in mesta občinskih tajnikov za pravnike; 3) Da se odpravijo motnje, ki ovirajo odvetnike in javne beležnike, da bi zaposlili večje število diplomiranih pravnikov, kakor je n. pr. da se jemlje za davčno podlago števiio zaposlenih odvetniških pripravnikov; 4) Da se s proračunom poveča število pripravniških mest; 5) Da se omogoči sprejem diplomiranih pravnikov v pravno prakso v državni in samoupravni službi tudi preko števila, predvidenega s proračunom in sicer tako, da se tudi takšna praksa smatra za državno službo, revnim praktikantom pa da se omogoči opravljanje pravne prakse z denarnimi podporami iz proračunskih prihrankov; 6) Da se zenači stvarno na vseh fakultetah način, kako se polagajo diplomski izpiti; 7) Da se v bodoče državnim uslužbencem onemogoči, da bi bili istočasno tudi redni slušatelji pravnih fakultet.
V pogledu vprašanja, ki je bilo odkazano IV. sekciji, ali naj se povišajo kazni v kazenskem zakoniku za kazniva dejanja in ali naj se zniža razlika med najvišjo in najnižjo kaznijo, plenum skupščine predlo-
Razne vesti.
359
žene resolucije, pa tudi ločenega predloga g. prof. Ačimoviča ni sprejel. Zdi se, da predmet te teme ni bil dovolj določen in je bilo zato nemogoče priti do neke skupne splošne formulacije.
Glede naslednjega kongresa je bila izražena želja, naj se vrši že 1. 1939., sprejeto je bilo, da bodi to v Rogaški Slatini in Mariboru. Za ta kongres je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik univ. prof. dr. Metod Dolenc iz Ljubljane, podpredsednika Miloš Jovičič, predsednik apelacijskega sodišča v Beogradu, in univ. prof. dr. Pavel Rastovčan iz Zagreba. Člani odbora: dr. Stevan Saga din, Božidar P rokic, Vladimir Simič, Mihajlo Zlatanovič, Stojan Jovanovič, dr. Milan Bar t oš, vsi iz Beograda; dr. Ivo Krbek, dr. Ivo Spevec, dr. Valdemar Lunaček, dr. Miroslav Š a n t e k , dr. Marjan Horvat, vsi iz Zagreba; dr. Rudolf Sajovic, dr. Juro Adlešič, dr. Anton Urbane, dr. Stojan Bajič, Franc Orožen, vsi iz Ljubljane, dr. Davorin Sen jor iz Maribora; dr. Stevan Adamovič in dr. Jovan Savkovič iz Novega Sada, Mihajlo Babovič iz Sremske Mitrovice.
Udeležnikom na čast je bil prirejen dne 10. septembra glasbeni koncert, dne 11. septembra pa svečani banket. Dne 12. septembra so napravili udeležniki v skupinah zelo lepe in uspele izlete v Vukovar in Borovo, na Fruško goro, kjer so si ogledali vse njene znamenitosti, in v Subotico — Palic. Mnogo jih je odšlo po kongresu v Beograd, kjer so si ogledali jesenski velesejem. Dr. R. S.
Pogreški v slovenskih izdajah zakonov. G. Ivan B r e 1 i h, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, je bil tako prijazen in nas je opozoril na netočnost slovenskega prevoda zakona o izvrševanju kazni na prostosti, ki je izšel skupno z zakonikom o sodnem kazenskem postopanju v XXXIII. snopiču zbirke zakonov Tiskovne zadruge. Prevod 2. odst. § 14 se tamkaj namreč glasi: „Izjemoma se sme dopustiti prekinitev izvrševanja kazni... če zahteva smrt obsojenčevega očeta, zakonskega druga ali otroka njegovo prisotnost pri rodbini..." V avtentičnem tekstu pa ne stoji izraz „očeta", ampak „roditelja", ki je rabljen tu v ro-dilniku množine. Slovenski prevod bi se moral zato glasiti ..staršev". To pa da določbi povse drugačen pomen, namreč da se sme ob danih pogojih dovoliti prekinitev kazni tudi ob smrti matere. — Ob tej priliki naj opozorimo vnovič na popravek, ki smo ga objavili že na platnicah št. 3.—4. letošnjega Slovenskega Pravnika. Ker so morda nekateri ta popravek prezrli, ga s tem objavljamo vnovič. Glasi se: Naj se popravijo še sledeče, na strani 400 „Zakonika o sodnem kazenskem postopanju s kratkimi pojasnili" nezaznamovane napake: Pri § 203., v opombi 1, treba citati v prvi vrsti „predsednik senata" (ne: ..preiskovalni sodnik"), v tretji vrsti „preiskovalnemu sodniku" (ne: „predsedniku senata"), v peti vrsti pa „neposrednjo" (ne: „posrednjo"). Pri § 368., odst. 1., osma vrsta, pride pred „kolikor gre" še beseda „tudi".
O „skutniku". G. univ. prof. dr. M. Dolenc pravi med drugim v svoji razpravi o „simboličnih pravnih dejanjih ... med Slovenci" na str. 252. letošnjega Slov. Pravnika: „Beseda „skut" je nemškega izvora („Schoss"), institucija skutnikov tudi", — „Prvotno je vzel tisti, ki je posinovil otroka, le-tega nad svoja kolena, v naročje". — Ne strinjam se popolnoma s tem mišljenjem.1 Beseda skut je hrvaško-srbska in
1 Vide H. Brunner v Holtzendorffovi pravni enciklopediji, Lpzg., 1882, I. 259 in isti v „Nemški pravni zgodovini" I, 93, 100. — V Črnomlju pomeni „skutnik" skoro že nekaj prezirljivega (podatek g. M. M a -1 e š i č a).
360
Razne yesti.
pomeni še danes krilo (gremium, sinus) in rob (kraj) krila; skut-čac, skut-čič: parvus limbus; skutina: magnus limbus, pistagione, balzana •della veste; skuti (skuta) su mu kratki (kratka)" dodi mi ü skut!" — Skučen — nedarežljiv. Beseda skut je najprej sorodna s staroslov. „ska.(n)tati" in z rusko „skutyvat"', „skutat"' = zavi(ja)ti, zamotati.
„Geschlechtsleite" (Dolenc, 1. c. op. 53) ni posinovljenje, amnak sprejem v drugi rod (pleme), torej bolj javnopravno; tudi „Mantelkinder" niso posinovljenci, ampak legitimiranci: mati je pri poroki s plaščem pokrila dete, — rojeno pred poroko. — Posinovljenje pa se je vršilo z izročitvijo otroka novemu očetu, ki mu je odstrigel lase ali pa ga je oborožil. Posinovljenje z vstopom v hišno skupnost so med Germani poznali samo Severni Germani, Franki, Vzhodni Gotje, Lango-bardi in Burgundi. — Pač pa je že Haxthausen poudaril, kako važno je bilo posinovljenje — med Rusi.
Vztrajam pri navedbah v „Tobolcku".2      Dr. Martin Malnerič.
Dodatek g. prof. dr. M. Dolenca: Moji podatki so vzeti iz razprave Jak. Kelemine: „Pravne starine slovenske v filološki luči" (Gl. Muz. Dr., XIV, 1933 kjer stoji: „Beseda skufB je obče slov. izposojenka iz germ. skaüta, Schoss, Saum; v slovenščini je beseda izumrla; imamo pa izvedenko skutnik.-ica ..." — Da bi bilo Geschlechtsleite, Mantelkinder posinovljenje, nisem trdil in tudi v opombi 53) ne stoji.
Taksa za pooblastila pred sodišči. Finančno ministrstvo je z razpisom z dne 19. julija 1938. št. 48644 obvestilo ministrstvo pravde: Po tar. p. 56 zst. je do 31. marca 1937. znašala taksa: za neomejeno pooblastilo 20 din, za omejeno 10 din in za ustno pooblastilo pred sodiščem 10 din. Po št. 27 § 20 fin. zak. za 1937/38 se je določila taksa za neomejena in omejena pooblastila z 20 din, za ustno pooblastitev pred sodiščem pa še nadalje z 10 din. S št. 19 § 19 fin. zak. za 1938/39 je ta taksa povišana za 50% in znaša zato od 1. aprila 1938. dalje za neomejena in omejena pooblastila 30 din, a za ustno pooblastitev pred sodiščem 15 din. — Taksa po tar. p. 16 zst. se nanaša na druga pooblastila, ki niso izdana pred sodišči v postopkih, navedenih v § 1 zst.
Na vprašanje ministrstva pravde, ali se mora po določbi § 131 cpp. predložiti ob prvem pravdnem dejanju poverjen prepis generalnega pooblastila, položenega pri sodišču po § 8 sp„ je odgovorilo fin. ministrstvo, da ni pristojno, dati o tem pojasnilo, da pa meni, da se to mora zgoditi. S tem je dan tudi odgovor na vprašanje, ali naj se pri tem pobira taksa ali ne.
Prošnja slovenskim pravniškim pisateljem. Da nam olajšajo pregled o literarnem delovanju, prosimo vse naše pravniške pisatelje, naj pošljejo uredništvu „Slovenskega Pravnika" po en izvod svojega dela, ki je bilo kjerkoli objavljeno, ali pa nam sporoče vir in točne podatke, kje je bilo delo objavljeno.
2 Gl. tudi v Dr. E. Berneckerja Slav. etym. Wörterbuch, I. str. 601—2 pod besedo: „kqtajq, k0tati; n. pr. malorusko: „kütaty" v (zadnjem) pomenu: gojiti, vzgajati; a ta pomen ima tudi staroprusko (kar pa ni germansko) — kunti — (on) „vzgoja".