pristop Humanistični 12 Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 Številne raziskave po svetu (Black in Wiliam, 1998, 2009; Black, 2010) kot tudi pri nas (Marentič Požarnik, 1998; Holcar Brunauer in Kregar, 2019 idr.) potrjujejo, da je za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja ključna aktivna vloga učencev, pri čemer učitelj nenehno ugotavlja doseženo stopnjo razumevanja in izkazan napredek ter prilagaja pouk povratnim informacijam, ki jih dobi od učencev. Formativno spremljanje med teorijo in prakso Formativno spremljanje preoblikuje »vsa- kodnevno ocenjevanje« v postopek pouče- vanja in učenja, ki izboljšuje (in ne le spre- mlja) učenčevo učenje. V prizadevanju, da bi definirala termin formativno spremlja- nje, Black in Wiliam (2009: 9) navajata, da je »praksa v učilnici formativna v tolikšni meri, kolikor učitelji, učenci ali njihovi vr- stniki dokaze o učenčevih dosežkih prido- bijo, razložijo in uporabijo za odločitve gle- Ada Holcar Brunauer, dr. znanosti, je zaposlena na Zavodu RS za šolstvo kot svetovalka na Oddelku za osnovno šolo. Vključena je v številne projekte na področju formativnega spremljanja. Je članica uredniškega odbora revije Vzgoja in izobraževanje ter avtorica in soavtorica številnih člankov in knjig s področja formativnega spremljanja. de naslednjih korakov, ki bodo predvidoma boljše oziroma bolj utemeljene kot odloči- tve, sprejete brez teh dokazov«. V povezavi s to navedbo je treba omeniti dvoje. Prvič, gre za pristop, ki dokaze uporablja za pre- poznavanje dosežkov in pridobivanje infor- macij za naslednje korake v učnem procesu. Uporabljamo ga za ozaveščene odločitve glede učenja, pri čemer je njegov namen formativne narave. Ta pristop ne vključuje nikakršnega označevanja ter ne kaže na to, da se kakorkoli uporablja za presojanje ali oceno rezultatov. Poudarek je na visokoka- kovostnih dokazih, ki jih uporabljamo za prepoznavanje in podporo točk rasti, ki pri- pomorejo k razvoju učnega procesa. Druga pomembna stvar je vključevanje učencev in njihovih vrstnikov. Postopek prepozna- vanja točk rasti ne vključuje le učiteljev – učenci sami in njihovi vrstniki so ravno tako njegov sestavni del. Formativno spre- mljanje za podporo učenju je prizadevanje cele skupnosti, ki temelji na skupnosti zno- traj učilnice ter na socialno-kulturnih teori- jah o učenju (Hayward, 2012). Pomen skupnosti je v učnem procesu klju- čen za razumevanje, da je formativno spre- mljanje vgrajeno v socialno-kulturno teo- rijo učenja (t. i. socialni konstruktivizem). Lave in Wenger (1991) trdita, da učenje po- teka preko interakcije med učenci in social- nim okoljem. Učenje se zgodi, ko se učenci povežejo in skupaj razmišljajo o temi ali učnih aktivnostih, pri čemer njihova vklju- čitev spremeni njihov način razmišljanja. Osrednji cilj je prispevati k rasti vseh učen- cev kot posameznikov in kot članov sku- pnosti. Ta pristop upošteva, da je učenje zapleten proces, ki ne poteka linearno in ni dovzeten za fragmentacijo. Učni načrt (zna- nje, ki se ga naučimo), didaktika (kako po- tekata poučevanje in učenje) in ocenjevanje (preučevanje učenja, ki je potekalo, in pre- poznavanje prihodnjih točk rasti) so nelo- čljivo povezani. Ta pristop poudarja pomen medsebojnih povezav med učnim načrtom, učenci posamezniki in učno skupnostjo, v kateri potekajo učni procesi (Wyse idr., 2013). Vizija tega novega vključujočega pristopa k spremljanju napredka je jasna in njene teoretične osnove so se začele izražati, kljub temu pa ostaja velik izziv, kako te za- misli uresničiti tudi v praksi. Formativno spremljanje ob učinku na učne Foto: Petra Duhannoy pristop Humanistični Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 13 dosežke spreminja tudi dinamiko dela v ra- zredu in izboljšuje odnose med učiteljem in učenci ter med samimi učenci. Učenci, ki imajo možnost soustvarjati učni proces, so bolj motivirani za delo, imajo večjo samoza- vest, prevzamejo več odgovornosti za lastno učenje, hkrati s tem pa razvijejo boljši od- nos s sošolci in učitelji. Pri tem je bistvenega pomena, da ima vsak učenec možnost izra- ziti svoj pogled, mnenje, zamisli, predloge, skrbi in pomisleke o učenju ter poučevanju. Vse to pripomore k sproščenemu vzdušju v razredu in medsebojnemu spoštovanju. Na Zavodu RS za šolstvo smo leta 2016 obli- kovali razvojno nalogo Formativno spre- mljanje/preverjanje in k sodelovanju po- vabili strokovne delavce vrtcev ter učitelje osnovnih, glasbenih in srednjih šol. Neka- teri vzgojitelji in učitelji so bili na tem po- dročju še na začetku poti, drugi pa so ga že udejanjali v svoji pedagoški praksi in jim je sodelovanje omogočalo nadgradnjo le-tega. Leta 2018 smo pričeli z novo razvojno nalo- go Formativno spremljanje v podporo učenju vsakega učenca, v kateri so sodelovali tisti timi šol, ki so bili pripravljeni svojo prakso še nadgraditi in izpopolniti. Pogoj za izbor in sodelovanje šol v razvojni nalogi je bila zaveza in predanost ravnatelja ter ožjega projektnega tima za dosledno uresničeva- nje načel formativnega spremljanja na rav- ni šole. V razvojni nalogi je tako sodelovalo 436 učiteljev in ravnateljev, ki so prišli iz 80 vzgojno-izobraževalnih zavodov (48 OŠ, 11 SŠ, 20 vrtcev in 1 glasbena šola). V vsaki območni enoti Zavoda RS za šolstvo se je v razvojno nalogo vključilo od tri do šest vzgojno-izobraževalnih zavodov. V temeljnih načelih razvojne naloge smo poudarili pomen aktivne udeležbe vseh učencev pri pouku, pri čemer so jih učite- lji spodbujali, da so sami uravnavali svoje učenje (učinkovito razpolagali s časom za učenje, načrtovali osebne cilje učenja, vre- dnotili svoje delo itd.) ter znanje gradili na razumevanju in izkušnjah. Učitelji so v procesu pridobivanja znanja učence spod- bujali k medvrstniškemu sodelovanju, ki je bilo primerno organizirano in strukturira- no na različne načine (sodelovalno učenje, medsebojna pomoč, mentorstvo, podajanje povratnih informacij) ter pozitivno vplivalo tako na učne dosežke kot tudi na vedenj- ske oblike in čustveni razvoj učencev. Pri tem so bili učitelji občutljivi za individu- alne razlike med učenci, zlasti za razlike v njihovem predznanju, in so poskrbeli, da je bilo vzdušje v razredu vključujoče, miselno spodbudno, psihološko varno ter sproščeno. Ugotovitve ob zaključku razvojnih nalog so pokazale, da uporaba različnih strategij pri formativnem spremljanju kot »orodju za učenje« učencem omogoča, da k pouku pri- spevajo različne izkušnje, spoznanja in na- čine komunikacije. Učitelji ugotavljajo, da tako dosežejo več učencev in izboljšajo ka- kovost pouka. Odkrili so paleto možnosti, kako pomagati učencem, da v kar največji meri dosegajo namene učenja, radi priha- jajo k pouku in izboljšujejo svoje dosežke. Svoje navdušenje nad temi strategijami pogosto izražajo s stavkom: »Formativno spremljanje je postalo del mojega življenja, poti nazaj ni več.« Viri • Black, Paul J. (2010): The value of formative feedback and the problems of implementation in classroom dialogue and feed- back on written work: practical and theoretical issues. V Mira Turk Škraba (ur.): Didaktika ocenjevanja znanja, str. 96–98. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Black, Paul J.; Wiliam, Dylan (1998): Inside the Black Box. Raising Standards Through Classroom Assessment. London: School of Education, King's College Press. • Black, Paul J.; Wiliam, Dylan (2009): Developing the theory of formative assessment. Educational Assessment. Evaluation and Accountability, 21(1), 5–31. • Hayward, Louise (2012): Assessment and Learning: The Learner’s Perspective. V John Gardner (ur.): Learning and As- sessment, str. 125–139. London: Sage. • Holcar Brunauer, Ada; Kregar, Saša (2019): Glas učenca in for- mativno spremljanje v mednarodnem Erasmus projektu Glas učenca – most do učenja. Vzgoja  in  izobraževanje, 50(2–3), 8–14. • Lave, Jean; Wenger, Etienne (1991): Situated Learning: Legi- timate Peripheral Participation. Cambridge: Cambridge Uni- versity Press. • Marentič Požarnik, Barica (1998): Kako pomembna so poj- movanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove. Sodobna pedagogika, 49(3), 244–261. • Wyse, Dominic; Baumfield, Vivienne; Egan, David; Gallagher, Carmel; Hayward, Louise; Hulme, Moira; Leitch, Rurh; Li- vingston, Kay; Menter, Ian; Lingard, Bob (2013): Creating the Curriculum. London: Routledge. Foto: Matej Hozjan