Kako nad steklino? (II)
(nadaljevanje iz prejšnje številke)               ;
Zadnjič smo z grozljivim prikazom najnovej-ših primerov videli, kako se steklina kljub svež-nju ukrepov še naprej nezadržno širi v naši občini. Prav zato celoten pojav nedvomno zaslu-ži, da si ga ogledamo nekoliko pobliže. Za to smo zaprosili Franca Kraljiča, vodjo veterinar-skega inšpektorata Ljubljane.
»S steklino smatramo posebno nevarno boie-zen zoonozo, ki se žal prenaša tudi na ljudi. Ko se nekje na primer pojavi prvi primer, se ta občina avtomatično razglasi za okuženo in treba je pričeti s kontumacom pri psih in mačkah. To pomeni - psi morajo biti privezani, mačke pa zaprte. V nasprotnem primeru lahko pridejo živali v stik s steklo lisico in se še same okužijo. To velja še zlasti za mačke, ki niso zaščitene.
Žal pa Ijudje vse premalo spoštujejo te ukre-pe. Vsaj pri psih, saj jih še naprej vodijo veselo na sprehode, često celo brez vrvice. Takšen pes je nenadzorovan in lahko pride v stik s steklo lisico. Nevarnost je'tem večja, če pes povrh sploh ni bil cepljen. Prav zato smo samo v letoš-njem letu odredili poboj prek 100 psov in mačk.« Ukrepi za zajezitev stekline
Na veterinarski fakulteti za zdaj še nimajo zanesljive metode preverjanja imunosti v prime-ru, če lisica ugrizne cepljenega psa. Zato sta tudi v tem primeru na voljo le dve izbiri: da psa pokončajo ali pa mu odredijo tromesečno ka-ranteno. Sicer pa je bilo v lanskem letu sarao v Ljubljani poslanih na laboratorijske preiskave 61 živali, od teh: 4 psi, 7 mačk, 42 lisic, 1 zajec, 3 kune, 1 jazbec, 2 herraelina in 1 dihur. Stekli-na je bila laboratorijsko ugotovljena pri 1 mački in 3 lisicah (veterinarska organizacija sicer odre-di za laboratorijske preiskave 10 odstotkov vseh uplenjenih ali poginulih živali).
Po drugi strani pa je lani Veterinarski zavod Krim preventivno cepU samo na območju naše občine kar 4.625 psov, kar je 596 več kot leto poprej.
Da bi bila akcija proti steklini čim učinkovi-tejSa, pa so poleg cepljenja uvedli še sveženj drugih ukrepov. Ti so:
-  preverjanje registra (ali je bilo cepljenjc v redu),
-  pobijanje psov in mačk (neregistriranih, neceplienih in tistih, ki so prišli v stik s sumljivo živaljo),
-  obravnava vseh ugrizov in poškodb, ki so jih povzročili psi ali mačke,
-  informiranje prek sredstev javnega obveš-čanja (obveščati je treba tudi sanitarno inšpekci-jo in antirabično ambulanto, da zaščitno cepi ljudi, ki so prišli v stik s sumljivo živaljo),
-  plakati na okuženih območjih, da se ljudje seznanijo, kako naj ukrepajo.
Svoj delež k tej široki paleti ukrepov pa naj bi seveda prispevali tudi lovci. Ti naj bi predvsem povečali odstrel lisic in pižmovk, kajti zmanjše-vanje njihove populacije je za zdaj, kot ugotav-ljajo, še najučinkovitejši ukrep. Na Gorenjskem pa prek republiškega komiteja za kmetijstvo poskušajo še z eno rešitvijo - preventivno naj bi cepili tudi same lisice. Te naj bi požrle vabo, v kateri bo vakcina. Če se bo poskus obnesel, pravijo, bodo program ponudili tudi Ijubljan-skim občinam.
PRIPRAVIL: BRANKO VRHOVEC (nadaljevanje prihodnjič)                     :