.. Uredništvo in appassištso:
Maribor, Koroške uiice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
fiaročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta..................  6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K,
Inserati a.H oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 95.
Slomšek in ljubezen, do cesarja.
Smo prepričani .Avstrijci ' in na&a politična stremljenja Iščejo svoje cilj,e samo pod okriljem 'habsburškega orla, zato je nekaj naravnega, da ob dvainosemdesetem rojstnem dnevu sivolasega, v 1 trdih življenjskih bojih izklesanega vladarja! ! damo duška svoji radosti nad tem redkim dnem. Ker smo v Slom-šekovem letu, je najprimernejše, če na Slomšjekovem vzgledu in s Slomšekovimi besedami izrazimo čustva svoje homogionalne udianosti.
Pri včerajšnji krasni Slomšejkovi siajvnosti pri Sv. Križu na Slatini je slavnostni govornik, častiti gospod dr. Anton Medved, v navdušenih besedah v cerkvi razložil iz Slomšekovega življenja in delo-Kjanjai mnogotera dejanja r in V srce segajoče nauke, iz katerih razvijmo neomejeno ljubezen Sl'omšjekovo do Habsburžanov sploh in do sedanjega presvetlega cesarja Franca Jožefa še posebej.
Ker je naš svili vladar praznoval ravno včeraj, čil na telesu in prožnega duha, svoj dvainosemdeseti rojstni dan, prinašamo v naslednjem dr. 'Med1-vedova izvajam ja. Dejal je govornik:
Danes 'je slavnostni dan za celo našo avstrijsko domovino. Vsi narodi slavijo ! cesarjev ! rojstni dan. Ljudstva molijo v vpeti pobožnosti za blagor sv(0j.ejga ljubljenega, po vsem( sveStu qc^uševfj©no čislanega cesarja. Ce bi bil Slomšek med nami, skušal bi v svojem vzornem avstrijskem domoljubju s plamtečim govorom povečati našo ljubezen do presvetlega cesarja. Saj je tolikokrat bodril in (navduševal k ljubezni do 'cesarja.
Ko je izbruhnila v Avstriji leta 1848 prekucija, ter je moral iz Dunaja bežati cesar Ferdinand J., je izdal v onih viharnih časih Slomšek takoj pastirski bst na tvoje vernike ter jih je vnemal k ljubezni cto habsburškega 'prestola. Zaklical jim je prelepe opo-minjevaine besede: „Nia| svet spozna, da mi cesarja ne ljubimo samo z besedo, temveč tucli v dejanju in resnici!“ Ob nastopu cesarja Franca 'Jožefa I, je zopet izdal pastirski list ter je v njem med 'drugim rabil ganljive besede:	„Bog1 daß cesarju, mlademu
Maribor, dne 19 avgusta 1912
Francu 'Jožefu I., srečno in veselo prav veliko let kraljevati! Naj 36 milijonov 'Njihovih pocEjožnikov v ljubem miru pod Njih cesarskim žezlom prebiva ìd obilno uživa slavnega vladanja - milih dobrot! Zato smo pa dolžni vsi podložniki Njim za srečo ali blagoslov prositi ! “ Ni li Bog te prošnje 'Siomšekove milostljivo uslišal? Ni li podelil premilemu cesarju dolgega in srečnega vladanja? Slomšek je v istem listu podal tucM šesit zapovedi podložnikom na,pram svojemu vL-fclarju. Glase se: 1. Izkazuj spoštovanje in pa čast svojemu cesarju, ki so namestnik kralja nebes in zemlje v deželskih rečeh, božji maziljenec, 'kakor nas uči sv. vera! 2, Ziaupaj cesarju, da nam bodo pravico spoznavali in sklepali, kar je prav! 3. Bodi pokoren svojemu (cesarju ! 4 Nove ustavne pravice, katere so nam cesar dali, so nam pa tudi nove dolžnosti p rimasi e, katere moramo dopolnjevati cesarju.
5.	Dobrotljivi cesar so dovolpi svojim podložnikom po svoji volji, kar 'je prat-/, govoriti in pisati, bukve in novice mati skovati lin prodajati. Poslužujmo se po namenu svetlega cesarja teh pravic! 6. Pia še eno lepo dolžnost imamo: za] česanja moliti, posebno v ise-dafnjih težavnih in toliko nevarnih časih!
Ko so se cesarske čete leta 1849 zmajgpnoc.no vračale iz Laškega, je bil 'Slomšek med prvimi škofi, ki je svoje vernike opomnil, naj za to skupno hvalijo Boga.
Ko je bil cesar leta 1853 kruto 'zavratno napaden, a pn božji neskončni dobrotljivosti srečno otet, tedaj je zopet Slomšekj v krajnem pastirskem lisic, Ki je ves prešinjen iskrene ljubezni do cesarja, Ine-lil Boga iz a to rešitev in vernike vspodbujal k enaki zahvali.
Ko so šli avstrijski vojaki leta 185S) na Laško v vojsko, je Slomšek takoj zaukazal t po vsej škofiji moliti za srečno zmago avstrijskega orožja. Zraven je zložil več iv-iojaltfcih pesmi, 'ki naj slovenskim mladeničem užigajo pogum in ljubezen do cesarja in ju-nalšiki pogum v krvavi bitki.
Mnogokrat natisnjena ’ in , med ljudstvom udomačena je bila Slomšlekova cesarska pesem, koje prva kitica slovi:
Bog ohrani nam cesarja,
NašTga Franca rJožefa;
Letnik IV.
Blagoslovi gospodarja,
In očeta našega!
Naj mu sveti lepa zarja,
Večni naj mu srečo da, Bog ohrani nam cesarja,
Naš’ga Franca Jožefa;
Maše prireditve.
Solčava.
Na dan praznika se je vršil po cerkvenih svečanostih v Solčavi pred župniščem 1 shod Slovenske kmečke zveže. Na predlog uglednega posestnika R. Klemenšeka je bil izvoljen za predsednika shoda) ve-lečastiti gospod' župnik Miloš Šmid, ki prisrčno pozdravi državnega poslanca dr, Verstovšeka in veliko množico Ijudstvja.
Državni poslanec gospod dr.. V e>,r s t o, vi š e k ye v daljšem govoru podal poročilo o delovanju v državnem zboru 'in se zlajsti dotikal vprašanj, ki zar öevajo kmečki stan.
Kmetje so razburjeni tožili poslancu o pritisku davčnih oblasti, 1 zlasti glede 1 osebno-|dohodninskegal davka. Poslanec je dal volileem potrebne nasvete m obljubil Ostro nastopiti protti temu davčnemu sistemu. Oglasilo se je več kmetov in vprašalo za razne nasvete.
Na predlog č. g. župnika)! sta se sprejeli soglasno sledeči 'resoluciji:
1.	Vol,ilei, zbrani na političnem shodu v Solčavi cine 15. avgusta, izrekajo gospodu državnemu in deželnemu posla,neu dr. Verstfovšeku, kakor tudi S. K. Z. svojo zahvalo in popolno zaupanje:
2.	Volilci, zbrani na shodu v Solčavi, se obračajo do. vlade, da bi upelja^vo ceste iz Logarske doline na Koroško kmalu vzela 'v svoje roke.
Gospodu poslancu so se volgici iskreno zahvaljevali za njegov možat nastop in mu izrazili popolno zaupanje.
Ljubno.
Shod obrtnikov in roko d elee/v.
V petek na sv. Roka dan so imeli tukajšnji rokodelci in obrtnika svečano sv, mašo.
*** >I>.LMTKK.
1/an Lii, pogan.
Angleško napisal Bret Harte. Poslovenil Jaklič, (Dalje.)
Požrl je nož, katerega bi moral leta in leta požirati1, Zdelo se je, da je zamenjaval svoje ude in pričel skoro plavati v zraku, Kaj takega nisem še videl vse svoje žive dni.
Vse je pa prekosil Čudež, ki nas je vse zelo pretresel.
Slednjič je pospravil vse predmete na, prostor petnajstih kvadratnih čevlje,V in nas pozval', da preiščemo tla še en k ra!. Storili 'smo to prav vestno in našli nismo ničesar drugega, nego cementna» tla. Prosil nas je nato, da mu eden izmed nas posodi ženi robec in ker sem bil jaz naibliižje, sem mu dal — svojega. Razprostrl ga je po tleh, poiipžil nato1 'črez velik, štirioglat kos svile in čezenj zopet veijk šal, tako d'a je bil odmerjeni prostor pokrit, Sam se je pa postavil v pravi kot in pričel ‘je peti v enotnem glasu in guncal telo v taktu semtertja,
Sedeli smo molče,. Med petjem smo čuli bitje ur iz stolpov in drdranje voz po uličnem tlaku.
Napeta pozornost, temotna ta.jnoštna poltema v kleti, katera je povečala kitajske bogove v: ozadju v neznansko veličino, fin opijdv duh, pomešala z drugimi dišiavami' in grozna 'negotovost je povzročila, da nas je spreletaval mraz. Hoteli smo se s s|lifC* smejati, in začeli smo eie spogledovati,.
Kar se Hop Sing lahkotno dvigne in spok!aže z iztegnjeno roko na sredino šala,
Nekatj je bilo pod šalom. Brez dvoma — nekaj, kar gotovo prej ni bilo. Najprej se je videla mala guba brez oblike; počasi je rasila, in rastja, in vsako minuto je dobivala jasnejšo postavo. Pri tem je petje še vedno trajalo in s čela je kapljal Čarovniku znoj! skriti predmet je pa vedno in vedno bolj zavzemal obliko in postavo nase.
Sai se je (v sredini dvlignil za pet ali šest pal-
cev in sedaj so se pokazali čisto jasni 'obrisi male, toda popolnoma človeške postave z raztegnjenimi nogami in rokami. Nekateri meid nas so prebledeli ; — mučno Čustvo je ležalo nad nami.
Končno je pretrgal molk šefredakter s šalo, katera je, čeprav ni bila prav na mestu, vzbudila vse-obče veselje. Petje je prenehalo in Vany je ‘‘z naglico potegnil' svileno odejo: na robcu je mirno spal — majhen KitajČek,
Zadovoljnost in veselje, ki se je odražalo v tej kleti nad tem odkritjem,, je dečka, vzbudilo. Najljub-kejše dete v starosti enega leta; podobno je bilo Ku-pidu, izrezanemu iz sandalovine.
In videli smo ga tudi izginiti.
Ko mi je Hop Si ng vrniì robec z največjo u-Ijudnostjo, sem ga vprašal, če je oče tega otroka čar rovnik.
„No sabe“ (ni govora), je dejal ralzumni Hop Sing, kateri si je rad pomagal, 's to v Kaliforniji u-clomačeno prislovioo.
,.;S.'aj je vendar dete?“ sem vprašal.
-„{Mogoče, kdo ve?“ „Kaj bode s tem bitjem?“
„,To je Čisto v vaših rokah, gospoda moja,“, je odgovoril Hop Sing z uljudno,stjo. i5.Tukaj je rojeno, vi ste njegovi botri.“
Jaz 'sem napravil iz robcai nekakšno vrečico, vrgel vanjo svoj dar in jo podal sodniku. Sodnik je podaril bankovec za dvajset 'dolarjev in dal robec še naprej. Ko je robec k meni nazali prišel, je bilo nabranega nekaj, čez sto dolarjev. Zlavezal sem mošnjiček in ga izročil Hop Singu.
„Botri svojemu otročičku.“
„Kako se naj imenuje?“ je vprašal sodnik.
In od vseh strani so prihajali klici:	Erebus,
Noe Plutus, Terra Colta, Anateus.
Končno smo vprašali gostitelja/.
„Zalea,? ne bi obdržal svojega imena?“ je dejal Hop Sing začudeno. „Van Li.“
In pri tem je ostalo. Ttìko je Pil 'Van Li rojen v, petek zvečer dne 5. marca leta 1856 in zapisan v kroniko
II.
Druga korektura „SejVerne zvezde“ za 19. jul: 1856 — edini časopis, ki je fehlajal dnevno v: Klamote —. je bila ravnokar oddana v tiskarno. Bilo je proti tretji uri zjutraj in že sem nameraval iti domov/, kar zagledam med listi pismo, katerega sem moral prezreti. 'Ovitek je bil umazan in brez marke; spoznal sem takoj rokopis svojega prijatelja Hop Singa. Odprl sem ga hlastno in čital:
„Čislani gospod!
Ne vem, če vam bode {prinašalec tega pisma po volji. Ce je služba, razRaišalca pri vašem listu samo tehnična zadeva, potem ima vse zmožnosti za to, Hiter je, priden in šajljiv, razume 'angleško še boljše, kakor gbyorf. in pomanjkanje vzgoje zna dobro skriti s finim opazovanjem in posnemanjem. In treba vam je samo pokazati, kako se mora kaj naf praviti in takoj bode ponovil za vami',, popolnoma enako, pa naj si bode dobro ajfi slabo. Sicer ga pa že poznate, saj Ste njegov boter. Van Li je, slavni sin čarovnika Vanyja, k čegajr predstavi sem va,s imel čast povabiti. Mogoče je, da 'ste ito že z davno pozabili.
Poslal ga bom s tovorno pošiljatvfjo ekspresno v vaše mesto. Ce ga bodete mogli uporabiti, ini bodete storili veliko uslugo in njemu rešili življenje, ker je \j veliki nevarnosti. iMlajŠtf člani vaše zelo civilizirane rase v Slan Frančišku ' ga vedno zasledujejo.
Po Svojem očetu je podedoval precej ročnosti. Denar, ki ste ga takrat darovali, je Ml porabljen za njegovo vzgojo. Na pamet ;se je naučil vse modrijane, a mislim, da ni prji tem prav nič profitira!. Ker se je njegofv oče premalo brigal zapi,, se je mogoče preveč pečal z amerikanpkimi otroci.
J,az bi bil že preje odgovoril na vaše pismo, toda menil sem, da yam bode Van Li zanesljivejše to pismo oddaj.
S spoštovanjem
vaši Hop Sing.“ (Dalje prih.)
Po opravilu je priredil	Sp^roSo-
spod dr.
doioe jr. Koronu shod,	delnih M*»-
udeležili, »hodu je pieup „„„Hr.*™! cmsnode
vsi udeležili, ^^^rkijelozttravil gospoda ge gospod Fraud Flv^ru k, za l^U ^ lajhk0 0-
Mtawln'roikodelci	o-
•■,DrÌTsS“w V“aV;t K Z- nasproti zna&l svo e « J stanu in dokazal, da *
obrtnemu in rokopis	ki stan podpirati I drug
morata kjneck	. i „ na drugega.* Nadalje
drugega in se nasipati drug na ar g ^
je gavoni o raznih P	glede'^stavb Jr škili kon-
cesifin^otot?same, kar so vsi soglasno odobravali.
Zanimalo je zlasti poslušalce poslančevo izvafi an je o
■ 1#5« L kartelih ki todfdo edini uničili malo obrt Rokodelstvo. Posebno je navduševal rokodelce, naj delujejo na višjo izobrazbo vajencev m pomocn
k0V' Njegovo poročilo so vzeli navzoči z odobravgn-ipm na znanje in so izrekli poslancu zaupanje. Mno-io molstroT se je obrnilo na poslainca v ^ih zar devah. Med drugim so 'zborovalci soglasno s
Sklep:„Rokodeloi iz Ljubnega, zbrani na ^odu due m i m odobravajo organizacijo slovenskih obrtn \n VodelXTa Spodnji «Mer in zaupajo organizatorju gospodu Rafku , &*£%»£££■ stv„ «M. m	Rberalpo
strankarstvo, kakor gl Sejo »Sti nekateri celjski gospodje od Narodne' stranke. 'Mi obrtniki hismo n kakor voljni da bi postali tarča propadle Narodne stranke pU političnemu voä^^bge^W ja. Dovoljujemo si izijaviti prepričanje, JI * J
ganizacija takoj razpade, če f	^
torih celjskih 'gospodov na stališče: liberalne Narod
ne stranke.“	■ vrgU in predsednik zadruge,
gospod Fludernik, se je zahvalil 'gospodu poslancu
za zanimivo poročilo.
Ljutomer-
Ob priliki 401etnice Okrajne posojilnice v r,ju-tomes-u se je vršilo dne 18. t, tol. stalno zborm vanie v telovadnici slovenske sole, Udelez-ili so se [stega gospoda poslanca Roškar in Meško, ravnatelj Zadružne zveze v. Ljubljani gospod' 'Ivan graven, predsednika štajerskega, pododbora! ^k^ne zveze gospod dr. Josip Hohnjec m mnogo drugih fevdnih ud ličnih gostov ter članov posojilnice. Ob /Al. uri otvori nalelmk Ludvik 'Babnik slavnostno zborovanje nezdravi vse navzoče goste in člane ter podeli bese^ slavnostnemu govorniku gospodu na<Reväzorju Vlad Pušenjaku iz-Maribora, eegar. govor pri
Ivan T raven iz Ljubljane poziva v kj-asnem govoru k pogumu, vztrajnosti
složnemu skupnemu delu.	,	■. j
Predsednik štajerskega pododbora; feospoo dr. Hohnjec povdarja, da so si zadrugarji izbrali g -slo našega presviti,ega cesarja ,,^inbus upitis ,	-
pod tem geslom dosežejo sijfajne vspehe in ( vodijo ljudstvo k gospodarski povzdigi.
Gospod načelnik nazdravlja gg. Matiji Zemlj-ču in Ivanu Drobniču, še Živečima ustanoviteljema O-krajne posojilnice, ki sta pri slavnosti n^vzoča
Blagajnik posojilnice, gospod 'Jjakob Rajh se spominja delovanja zadružnih uradnikov, fcaleriz^veliko vnemo vrše svoje dolžnosti in podpirajo načelst-
'° PriNačelnIkmZveze’ gasili# 'društev v 1Rlto“er,s" kem okraju, okrajni načelnik gospod oriše zasluge posojilnT.ee za razvoj gasilstva; v oh ju; odbor zveze je v znak priznanja imenoval sinjega načelnika ökraßne posojilnice gospoda Ludvika
Babnika, svojim častnim elanom s (prošnjo, da s ploma, katero je deputacija zveze «rociH obesi v uradnici. Ginjen se zahvaljuje gospod načelnik za
IZkaZNatoCasSe''razdele vsem udeležencem/ slavnostne brošure in slavnostno zborovanje zaključi.
Svetinje pri Ormožu.
Tukajšnji mladinski zvezi ste priredili na dan Marijinega“ vnebovzetja 1 veliko Slnmšekovo slavnos na vrtu gospoda Mat. Pihlarja Od blizu m daleč je prihitelo ! mnogo ' ljudi, da bi tako skupno obhajali Lpomin Siomšekov. Obilni udeležbi je odgovarjala-Pa slavnost sajma, ki se je jako dobro obnesla Naše mladenke so nam zopet v svojih nastopih pokazale svojo spretnost in tako ugodile občinstvu. Le tako
n?preì!	Žalec.
Včeraj dne 18. t. m. smo se zopet zbrali v prostorih gospoda Nldorlertja v Vrbju na politično zbo-rnvnnie katero nam je priredila Slovenska kmečka ZTm lZo àoJ^so prišli 1 pod gostoljubni krov našega vrlega pristaša gospoda Nidorteja^m. pak videli smo tudi ljube goste iz Griž, St.
Petr° Zborovanje j'e otvoril gospod provazor Schreiner 1 ter pozval navzoče, Ida si izvolijo predsednika,
koiim je bil izbrani gospod Zupanc.
Z;a besedo !je povzel državni in de zeljni poslanec dr. Korošec ter opisal politiko slovenske delegacije v državnem in deželnem zboru. Glede dežel-
nega zbora je mnenja-, da se še do sedaj niso 'vršila nobena pogajanja.
pqtem je deželni poslanec Tj e r g i a v opozoril zborovalce i na liberalne laži /glede dohodninskega djaivka in razl'ož|il, kako je treba v tem oziru posto-
Predsednik Zupanc se v imenu zborovalcev zar hvali poslancema ter pozove navzoče, da presvitle-mu cesarju izrazijo - prigodom rojstnega dne svojo udanost s krepkimi „živijQ“-klici, kar se je tudi zgo-dio.
Sv. Križ tik Slatine.
iTb je bil dan, ki ‘ga je zaslhžil naš J apostol Slomšjek. Prostata njegova in mladeniški shod sta se včeraj ‘izvršila kar najveličastnejše. Mladeniči oO došli od Sv, Petra, Šmarja, Sv. Eme, Kostrivnice, Sv, Florijana,, Stoperc lin Sv. Rokai.i Slapolbki s pomenljivimi napisi so jih pozdravljali, Pgromno število je bilo drugegja ljudstva.
Krasno je pridigoval dr. Medvjed. Njegov govor priobčujemo na drugem mestu. Sv. mašo je z a-sistenco opravjil slavnostni govornik sam. Lepo je popeval pri sv. miajši domači moški 'zbor.
Mladeniški shod pod kozolcem nadžupmkomm ob izredno velili udeležbi je otvoril nadžupnik Korošec. Predsedoval je shodu podpredsednik Z. S. M. Fr. Verk, ki 'je pozdravil vse navzoče. Nato se je zar pela navdušeno cesarska pesem1 v slavo rojstnega dne našega presvitlega cesarja, Slavnostni govornik dr. Medved jev navdušeni f besedi proslavljal S lom šok a kot škola, pisatelja jmlkat odgojiteijjal naroda, Sledilo je govoru viharno odobravanje. Pevski zbor zapoje „Preljubo veselje.“ Al. Drofenik (Sv. Peter), -deklamuje pesem wSlavn Stomšfeku!“ Župnik- Gomilšek iskreno pozdravi navzoče /Hrvate, katere je vse ljuDstvo viharno pozdravilo, l/evci zajpoi/o : že živi!“ Fr. Ogrizek (Kostrivnica) povdarja mladeničevo zvestobo Bogu, Mariji in domovini. Pevci zar pojo: „Oj Boč, 'ti moj dom.“ 'Jože Anderlič .(Sv. Peter) pravi: Mladeniči se moramo vedno učiti, da bomo kot Slomšek lahko koristili narodu. Pevci pojejo: ,.,Na planine.“ Kropeč Martin (Sv. Florijan) deklamu-ie Slomšekovo „(Popotnica vojaška.“1
Ganljiv je bil prizor, ko je nastopil učenec Slomšekojv, vpokojeni nadučitelj Janez Možina iz Ptuja in povdarja-1 : Kot učitelj sem vedno delal v/iu-hu Slomšekovem. Po vzgledu 'in naukih njegovih živite in delajte tudi vi. da boste časno in večno — Uročni !
Anton Žagar (Sv. Ema) lepo razloži Sflomšeko-vo geslo: za narod malo govoriti, veliko delati, vise pretrpeti. Pevci zapojo: „Slovenec sem.“ _ J.. Drofenik (Sv. Peter) p na-vi : Značajni katolilšjki iniadefniči moramo vedno biti, neustrašeni Orli, Pevci zapojo Orlovsko himno. Alojzij Drofenik (Sv. Peter) 'deklamuje Slomšekovo „Veselje nedolžnega mladeniča,“ Al. Anderlič (Sv, Peter), pa, fante naVdušuje za „(Slov. Stražo“ in nato zbere lep znesek- za „Slov, Stražo. Župnik Ogrizek, rojak, kliče : M-ladeiniči, bodite edini z Bogom, z 'duhovniki, s krščanskimi učitelji, P,evr oi zapojo: „Leppi naša 'domovina.“
Predsednik Verk zahvali vse za sodeljovanje^z željo, naj shod rodi bogate sadove. Pevci! zaključijo zbor z Slomšekovo „Lahko noč.“ Velikansko navdušenje je vladalo 'na. shodu, dokaz, 'kiako napredujemo. Lepo so govorili govorniki, ! krasno ! peli i pevci križevski. Slajva) vsem!
V cerkvi je nato opravil kaplan Penič večernice, župnik Gomilšek pa 'je v pridigi podal- zlatih -naukov na pot mladeničem.
Veseli smo bili tegaj dne. Bogu byjala zanj! be-mena krasnih naukov pa- naj vskalijo in obrodijo v srcih našo vrle slovenske katoliške mladine najlepše sadove!
Sv. Magdalena v Mariboru.
Najša podružnica -„'Slovenske Straže“ je imela včeraj dne liS. t. m, zopet svoj redni, mesečni sestanek. O socialni demokraciji in njehih pogubnih ciljih in namenih nam je predaval Fr. Z eb ot iz M-aj-ribora-. iP-o predavanju smo se še razgovorili o raznih važnih zadevah. Naša- predavanja, so vedno dobro obiskana!, 'kar priča, da naša, organizacija dobro deluje,	1
Dan „Orlov“ v Slivnici pri Mariboru.
To 'vam je bil dan, kakoršndga še ni videla Slivnica, kakoršnih je doživela še malo naša orlovska organizacija, Za St. Jurijem - Slivnica. Sicer slivniška prireditev ni bila mišljena v tako velikem obsegu, kot šentjurska, toda Včeraj teden so nam bili vremenski bogovi nenaklonjeni, včeraj se nam je pa nebo smejalo v vsej svoji razkošni lepoti in pri ja-znosti, zato se je včerajšnja prireditev razvida v velikansko slavjnost.
V zgodnjih predpoldanskiih ur4h so že prias-jali gostje od vseh strani. Mariborski Orli so sc pripeljali nja dveh s slovenskimi 'trakovi in zelenjem o-krašenih vozovih. Ob 9. uri je bil pa kolodvoru sprejem. V ponosni vrsti so čakali na peronu mariborski in slivniški Orili! Došle goste,, toed katerimi so bili Orli iz Ptuja, in zastopnik šentjurskega odsekja, je pozdravil' v prisrčnih besedah poslanec Pišek, Nato se je razvil pohod v vas. 'Slivnica se ‘je Mia odela- v slavnostno obleko. Krasni slavoloki, delo vrlih sliv-
niških deklet in fantov, so pozdravljali došlece, /arz hiš so pa vihrale ponosne trobojnice.
Ob 10. uri je bila. slovesna sv, maša. Mladine se je bilo zbralo od vseh strani že na stotine. Korajžni m zavedni 'fantje od Sv. Lovrenca na D|rav,. polju so se bili pripeljali na kraspo ozaljšanem voz-u, v velikem številu so bili došli zastopniki lepega- Frama, od vseh strani mariborske okolice in Dravskega polja sploh 'se je zbralo občinstvo.
Slovesno pridigo je imel c. g. župnik poslajnec O z m e c, V krasnih besedajh je proslavljal spomin nepozabnega Stomšeka, ki naj bi nam bil vzor s! svojim življenjem, a nam je zapustil tucji toliko zlatih naukov za vse dobe našega življenja, 'ker je j ljubil slovensko ljudstvo in bi ga. bil rad osrečil.
Po slovesni sv, maši, katero ja 'daroval č. g. kaplan Belšak ; Tn pri kateri je lepo popaval domači cerkveni zbor, se je vršilo na prostem pred cerkvijo velikansko zborovaspje, Nad 500' /je bilo gotovo zbrar nih mladeničev in deklet., a. tudi v;eliko očetov in mai-ter,. Otvoril je shod poslanec O- z m e c s toplim pozdravom. Za predsednika je bil 'Izvoljen domači mlar denič Faleš Stefan.
Prvi je govoril urednik K e m p e r 1 e, ki je k a,žal na ljubezen, katero je gojil Slomšek že pred dolgimi desetletji öo slovenskega naroda in je pozival zbrano mladino, naj tudi tako ljubi slovensko domovino ter se po vzoru Siomšekoven\ ki nam je u-stvaril cerkveno samostojnost, bori za. njeno politično in gospodarsko osvoboditev.
Poslanec Ozmec je v prlisrčnih besedah opozarjal na razne zlate nauke Slomšekovo, pri katepiii se mora slovenska mladi n a ravnati, če hočemo ostati gospodarji na domačih tleh, 'Svaril je zlasti, kakbr nekdaj Slomšek, pred grdim pijančevanjem
Kaplan Belšak prebere ocetovsko-ljubeče pozdravno pismo, ki ga je poslal' domlaci č. g. župnik Hirti iz Koroškega, kamor si (je šel iskat ljubega, zdravja,. Zbor sklene brzojavnim j potom pozdraviti priljubljenega gospoda- župnika,
Kaplan, Baznik navdušuje- mladeniče, naj si osnujejo v 'vsaki fari Orla. V imenu ptujskega Orla pozdravlja zborovanje bra/t Frainjkqvd/* ijz Dprncvve, v imenu Framčanov gospod Lešnik, ki pozdravlja Še zlasti vse zavedne sitariše.
S toplo zahvalo vsem zaključi predsedniki sijajno zborovanje. Vsi govorniki so želi za svoja- izvajanja gromovito pritrjevanje- in je bito razpoloženje zelo navdušeno.
Po sihodu smo se razšli h kosilu. Oni, ki smo prišli iz oddaljenejših krajev, smo kosili pri gostoljubnem gospodu Lesjaku. Zelo obsežna veranda je bila skoro zasedena in vedeli smo: pri veselici bo še mnogo premajhna.
Pred veselico se je vršla j affina telovadba-. Nar stopilo je '47 telovadcev. Zastopani so Mii vsii že o-menjeni odseki, katerim se je ob eni uri pridružil \ častnem štekilu še hočki odsek. Gledalcev je bilo pri telovadbi na stotine in vsi so bili očarani, KRj takega ni nihče pričakoval. V tako kratkem času, odkkr obstoja mariborsko okrožje, toliko vspehov, to je- na-polnjevajto vse z občudovanjem. Proste vaje, telovadba na orodju, skupine, vse je izzvalo salve roko-plosfca.
Po telovadbi je bila pri Le|a|jaku veselica. Naval ljudstva je bil silen. Bila -to ni\v/eč veselica,, {efmiveč impozantna manifestacija ■ slovenskega mariborskega okoličanskega ljudstva. Na stotine in stotine ljudstvu je bilo v Pesjakovih prostorih, a vsi še niso dobili prostora in so morali oditi. V-e/ielica se (je po, naznar njem, vsporedu ' lepo zvršila, fCastiti gospod župnik framski Muršič I je imel 'krasen j govor v prosiamo Slomštekovega spomina in je s. prepričevalno besedo navduševal množico, naj sledi Slomšekoviim naukom-Poslušalci £io bili elektrizirajpi in so viharno pritrjevali. Tudi drugi vspored: petje, godba, igra, sploh vse je dobro izpadlo in je kraljevalo ves čas veliko veselje ijn vseobča radost. Gotovo, Slivnica se je res včeraj postavila, kot še nikdar, 'SMvnica je in ostar ne slovenska. Naši Orli pa stopajo v naših narodnih vrstah nevstrašeno naprej!
v
Politični pregled.
Hrvaško.
i,.,Die Zeit“ priobčuje razgovor z bivšim ministrom grofom Aladfarj-em Zichyjem |o razmerali na Hrvaškem. Grof Zlchy je rekel medi 'drugim: „pra-konska obsofiba dijaka, Jukiča)! bo vsekakor ' morala imeti za posledico revizijo procesa. Nasil-ni režim nia Hrvašjkem je v veliko škodo dobremu razmerju med Ogrsko in Hrvaško. Takisto pa. tudi silno škoduje prestižu arvssAro-ogrske države rja Balkanu. Sanacija ali zboljšanje teh desolatnih razmer pa je docela izključeno, dokler bo na Hrvaškem ( vladal ' kraljevski komisar. Pred vsem je. potrebno, da bi bil imenovan za novega bana,1 docela intaktna 'oseba, 1 mož - čistih rok, kateremu se ne bo moglp, očitati, kakor iTiomaši-ču in Čuvaju, da sta se s svojim položajem skušala obogateti. /Prvi pogoj za- /redne raizmepe j na Hrvaškem pa je, da se zopet uvelja ustavnost.
Angleško.
Iz Išla ,poročajo: Na poučenem mestu zatrjujejo, da bo koncem meseca, septembra angleški kralj Jurij posetil avstrijskega cesarju, Franta- Josipa! in sicer na Dunaju.
Berchtold.
Akjcija grofa Berehtolda zavzema trenutno glavno zanimale v svietovni politiki. Nemčija in Iftagja -ste se izrazili povoljno o namenih našega zunanjega urada. Kakor poročajo nekateri <listi, jè Nemčija že pritrdila Berclitoldovemu predlogu o razgovoru velesil radi Baßkajoa, Glasovi, ki prihajajo iz Italije, so tuU'i1 odobravajoči. Ravno tako se siiiišjjo iz Rusiße, Francije in 'Anglije pritr je valni odmevi, i Bolgarija se izrajža reservirano in hoče še počakati.
. Po najnovejših vesteh , so na Dunajiu že dobili «oglašujoče odgovore iz Berolina, Rima lin Petrograda, Iz Pariza Ün Londona bodo prišli tudi ugodni odgovori, kakor hitro se vodilni ministri vrnejo na svoja mesta.
Grof Berchtold je bil /v petek dne 16. t. m. sprejet od cesarja v avdijenci, ki je traj-afta poldrugo uro. Cesar, je, v tej avdijenci podelil Berchtoldu red zlatega runa. Pokazati je hotel s tem, da se stri* nja s Berchtofldovimi koraki za ureditev razmer v Turčiji.
Ministrski svet.
Danes ima naš ministrski svet sejo. Bavil ’ se bo s pripravami za jesensko kampanijo, v prvi vrsti z dokončanjem češko-nemlšjke sprave.
Turčija.
Mladoturški1 režim je poražen / in odstranjen. Nekoliko preglavic delajo še vedno Albanci. Dosegli so že mnogo, 'a zahtevajo še vec. Vi Üskiibu je zbranih pod Boljetinacem okrog 15.000 Albancev;, kji. Stavijo nove zahteve. Albanski voditelj, od mladoturkov strastno preganjani Ismail Kemal < je pozvan' i k sultanu.
Crnagora.
Iz Crnegore prihajajo vesti, kji pravijo, da Crnagora na tihem mobilizuje. Napasti hoče turške pozicije.
Maroko.
„Agence Havas“ javlja: Mulej 'Jusu! je bil 14. t. m. predpoldne proglašen za suljtana, V Rabotu in Sali so na čast novega suljtana f orlali ' pozdravne strele. Ljudstvo je mirno, tocfa sajno navidezno.
Raznoterosti.
Cesarjev rojstni dan se je slavil v Mariboru prav izpodbudno in veličastno. !Ob šestih zjutraj je svirala veteranska godba po mestnih ulicah budnico in kmalu so zaplapolale zastave raz škofijsko palačo, javna poslopja in zasebne hiše. (Ob 10, uri so služili prevjzvišeni gospod knezoškof v stolni cerkvi ob obilni asistenci slovesno pontifikalno miaišo z zahvalno pesmijo, klatere so se udeležili v velikem ‘Številu zastopniki vojaštva, lesarskih in drugih uradov, mariborsko veteransko društvo z banderom, tu-kajjšnja katoliška društva in mnogo pobožnih (vernikov. Vojaštvo je imelo iz istega povoda liastno službo božjo v frančiškanski cerkvi in pod milimj nebom pri ka-detni šoli. — Ob eni uri popoldne so dali prevzvi-■šeni vladika v veliki, s cveticami ( n z zelenjem bogato in vkuspo okrašeni dvorani sfvloje palače slajv-nostni obed, katerega se je 'udeležilo 54 odličnih gostov, zastopnikov vojaških in civilnih oblastev, raznih uradov, šol in duhovščine. Med 'obedom so prev-zvišeni pogostitelj v prisrčnem govoru povdarjali, da so (prav otroci svete katoliške Cerkve bili in so vselej zvesti podaniki svojih vladarjev, ravnajoč se po opominih svetih ( apostolov-prvakov Petra in Pavla: „Bojte se Boga in častite cesarja 1“ in „Vsakteri naj bo podložen oblasti, zakaj ni je oblasti rtazen od Boga.“ (Ta dva kneza-apostola ! sta poklicana {(tolmača besed Kristusovih:	Dajte cesarju, kar je cesarjeve-
ga!“ Mi Avstrijci to zapoved Kristusovo tem lažje in Veseleje izpolnjujemo, ker imamo cesarja, ki se odlikuje kakor po osebnih čeđnor-(0ih, tako po svoji vladarski modrosti in skrbnosti, in ki vzgledno izpolnjuje svoje verske dolžnosti ter zlasti časti v sv. hostiji skritega Boga, To je najlepše pokazal letos, ko je prevzel varstvo nad bližajočim se edharističnjim kongresom, katerega priprave z ganljivo gorečnostjo pospešuje on in vsa cesarska hiša in katerega! se bo tudi osebno udeležil s svojimi dvorjani. Zato ga tudi Bog očitno varuje in tajko dolgo kakor on ni vlar dal noben evropski vladar, tudi angleška ! kraljica Viktorija ne, katero je naš 'cesar letos dne 5. julija prekosil po dolgosti (lobe svojega vladanja. :T|udi tuji narodi ga slavijo in čestitajo Avstriji, da njeno usodo vodi takovšen častitljiv vladar. Zato too tem iskrenejše naše želje in molitve, da bi nam Bog ohranil ljubljenega cesarja in da bi se nad njim vselej uresničevale besede • (božje : „V stiski si me klical in sem te odrešil ; slišal sem te in utolišal v temi viharja lin groma.“ Govor je močno ganil fvse nav,zoče in pri končnem vzkliku na presvetlega vladarja je vsem iz srca prihajala želja in molitev, kakor jo izraža cesarska himna: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!
Zaplenjeni. Zadnjo številko nam je zasegel državri pravdaik. Ker smo se na uvodnem mesta pri resnmejn poročil, ki govore o posredovanju naše vlade v Tnrčji nekoliko ponorčevali iz naše vlada in primerjali njeno delovanje v tujini s politiko v notranjosti, smo zagrešili bržčas nekaj za obstoj države nevarnega, ®a čitaječe občinstvo po-hnjšljivega in zaplenili so nas. Bodi! Dvomimo samo, da bo državna oblast kaj ’pridobila na ugledu, če se bo skušalo preprečiti javno kritiko njenega delovanja.
Prezgodaj. Koroški „Mir“ si v uvodnem članku zadnjie številke beli glavo radi — morebitnih mej morebitnega trialjs^čnega upravnega; telesa na jugu. Manjka še samo, dà de začnemo lajšati, ali bo Banjaluka ali Črnomelj prihodnje glavno mesto in kateri potok bi kazalo proglasiti za državno reko. Ich find in solcher Rede nicht Verstand, bi rekli g, Miroslav Schiller,
Liberalec vedno izdajalec. Ni dolgo, ko smo v našem listu primjerno obsodili liberal[no-|nemjšikufcars-ko zvezo, ki 'se je bila sklenila pri občinskih volitvah v občini Noyavas^Sy. Marko niže Pjtuja. ^Slov. Narod“ je hjinil nedolžnost in jje označil celo zvezo samo za odpor proti gospodu Vršiču. Bilo je to 'seveda samo grdo liberalno zavijanje ( ten ni bilo treba dolgo Čakati in liberalni hinavri’ so jih dobili po zobeh. Pred 'kratkim so bile občinske volitve v Cigon-ci v slovenjebistriškem okrajju, (Proti; našiim možem so šli tudi tu roko v roki ' (liberalci11 in nemškutarji. Kaže to, da. je nemškutarsko-libeip^lna ZVezfa. v polni veljavi za, cel Spodnji Štaljer, da so liberalci vedno in povsod narodni izdajalci, Fej !
Kdor še me ve, kako velike vrednosti je za vsakega, ki ima, živino, brzoparilni kotel za živinsko krmo, temu pošlje „Slovenska Straža“ v Ljubljani poučni popis tajkih kotlov popolnoma zastonj.
Nemški cesar bo potoval v pričetku septembra v Švico. Obiskal bo tudi mesto Genf. V imenu mesta in kantona Genf pozdravi dne 3. septembra v Genfu cesarja socialni 'demokrat, čjan švicarskega zveznega 'sveta, Blocher,
V nedeljo, 25. avgusta vsi na Slom-šekovo slavnost v Slov. Bistrico!
Vrši se po večernicah * lo
v
Maribor. Mizzi Karner, ki jo je na praznik vstrelU pomočnik Jarić, je le v petek proti večeru umrla, ne da bi oila prišla k zavesti. Pogreb se je vršil včeraj.
Hoče. Naš padučitelj Moder ' je čuden mož. Vedno poAlapj.a; mir, mir, a, sam se ne ravna po tem. Gospod nadučitelj, le bodite lepo mirni^ ker drugače bi znali marsikaj zvedeti, kar bi Ivam ne bi-
lo ravno ljubo, Ce hočete imeti mir, bodite najprej vi mirni in ne kalite v Hočah z^željfCnega miru. Razumete !
Hoče. 2Ja hočkega <0rla je daroval velečastiti gospod kaplan Karol Malajner 10 K. Hvala; jnu prisrčna! Na zdar!
Hoče. Vsled ponovnega napada v ptujski šnop-sarski cunji, v Staßereu“, je darovali odbor našega bralnega društva! 7 K za naše društvo Orel. !„Sta-jerc“,! Le tako naprej! Mi ti bomo zelo hvaležni!
Hoče. IV Razvanju se je začela čudna 'gonja rail ^verouka, (Opozarjamo pa gospoda t nadučitelja Jöbstla, da naj pazi, ker drugače pridejo njemu in tudi raznim razvanjskim hujskačem neljube reči na dan !
Hoče. (Nemški kulturonosci.) Ko so pretečeno nedeljo dpe 11. t. m. korakali najjši (Orli na Šentjursko slavnost mimo Rotnerjeve gostilne v Hočah, slo se slišale najnesramnejše psovke naših posilinemških kulturonoscev. na naše mirno mimo 'korakajoče Orle. Nikjer drugod niso bili Orli napadeni, Salmo1 naši nemlškutarski hajlovci so čutili potrebo, da pokažejo svojo visoko nemško kulturo!
Ptuj. Prihodnjo nedeljo dne t. m. se vrši pri nas ! na, dvorišču minoritskega Samqstana ( velik mladeniški shod za cel okraj. Vrši se po večernicah. Mladeniči, pridite polnoštevilno!
Št. Ilj v Slov, goricah.: Pododbor Slovenske dijaške zveze za Štajersko; se iskreno 'zahvaljuje č. gospodu župniku, gospodu Lileku i'p vsem gospodič-najm, ki so prodajale šopke, konfeti in šaljivo pošto, z,a trud, ki so ga imeli 'z njegovo prireditvijo. Lepa hvala!
Gornja Radgona. V Stavespncih je umrl vzorci kmet, prej večletni narodni župan, imejitelj bojne kolajne, gospod Anton Čirič. Pogrebne obrede je o-pravil zanj 'dne 17. t. m. njegov sin o. Benko, kapucin v Lipnici.
Luče. Na,prošeni priobčujemo: Lovsko vodstvo grofa Attemsa v Lučah naznanjaj, da se bo od dne 26, do dne 30. t. in. na sledečih solčavskih kakor tudi lučkih planinah vršil lov na divje koze: Bela, Deska, Konj, Baba, Dedec, Korošica, : Ojstrica,, Veliki vrh, Dlejskovc, Polšek. Da ne bo kake 'nesreče, se
p.	t. hribolazci na, to opozarja.
Ponesrečen vojak bosanskega polka. V noči od dne 12. na dne 13. t. m. so v Levcu pri Celju na podih prenočevali vojaki bosanskegai polka. Korporal Ponjevič Murat je proti 12. uri hotel zapustiti pod. Ko je lezel iz poda, je padel tako nesrečno na ročico nekega spodaj stoječega voza, daj 'si je polomil več reber. Spraviti so ga morali takoj v celjsko vojaško bolnišnico.
Breg pri Celju. Umrl je na Bregu ' pri Celju baletni zasebnik Luka LeMcu
Trbovlje. Pretečeni teden sta šla gospoda o-bralna vodji Martiny in Pichlmajer 'v zahoölnjem o-kraju v jamoB kjer so bili zaduhl'i plini. 'Med tem se je ustavil stroj, ki sesa zabuhle pline iz jame. Oba gospoda inženirja teta se takoj onesvestila. (Velika sreča, da so bili v bližnjem rovu neki paznik in rudarji, ld' so spravili oba nezavestna gospoda na dan.
Olja gospoda sta bila v veliki nevarnosti., Gospod obratni vodja inženir Werner je izstopil iz službe tr-bovljske družbe in je vstopit v! službo k premogovniku dunajske občine. [Od 'začetka gospod Werner ni hotel govoriti slovensko, sedaj se je pa že popolnoma udal slovenskemu jeziku.
Presečno. Notranje ministrstvo je sporazumno s pravosodnim in finančnim i ministrstvom' 1 dovolilo, da se ime politične in katastralne občine Presično v političnem okraju ‘Brežice in sodnem okraju Kozje, spremeni v Presečno.
Teharje pri Celju, ((Nečloveška mati.) Dne 8, t. m- 'so našli v nekem grmu blizu T|eharja dva po-polnomja onemogla otroka, ki sta imela na sebi že popolnoma raztrgano obleko. Spoznali so ju koft hčerki sedemletno Karolino in osemletno Ano posjestnice Jožefe Volšek iz Vrh pri 'Teharju. Otrokja sta pripovedovala, da sta vsled grdega, materinega ravnanja pobegnila od domače hiše. Pravila sta, da ju je mati zaradi malenkostnih stvari včasih (tako pretepala., da jima je tekla kri iz ust in nosa. Dostikrat je rabila mati za tepež tudi poleno. Razen tega pa otroka še dostikrat 'nista dobila nič. za jesti. Otroka, ki st,al bila že od dne 3. t, m. z doma, sta rekla;, da raje u-mrjeta, kakor daj bi se morala vrniti še enkrat domov. Proti nečloveški mati < je že naznanjena o-vadba.
Trbovlje. Pred dobrim tednom so tukajšnji Sokoli „razvili“ svojo rudečo :z ristavo. Povabili so k tej slavnosti mnogo drugih Sokolov, tudi SrboVj, ki so bili pa tako nezadovoljni s predrago hrano, da so za vedno odpovedali sodelovanje. Žallostno, da pri takih slavnostih liberalci samo Iščejo svoj dobiček. Pripomnimo tudi, da so se Sokoli dadledno 'držali svojih načel, da niso dali namreč zastave blagoslovit in da tudi nobenega ni bilo k sv, maši, iTbliko, da vedo delavci in kmetje, 'kaj so Sokoli, Ali sme šolska mladina telovaditi javno pri ljudeh, ki se ,ne 'udeležijo nedeljske službe božje, kakor se je to pri nas zgodilo? Prođimo naše gospoda državne poslance., 'da’preiščejo to zadevo, ker se gre za važne odločbe. Nek učitelj je namreč vkljub prepovedi višje oblasti telovadil s, šolsko mladino prefd liberalnim občinstvom.
Šoštanj. Ram pa; pojdemo v nedeljo dne 25. t. m. PNikamor 'drugam, kajkor v Šoštanj! (Jugoslovanska strokovna zveza nas vabi na veselico z gledališko predstavo „Tri sestre.“ Kdor hoče res yl’deti nekaj poštenega in lepega iz kmečkega življenja na deželi, naj 'ie gotovo pride, ne bo mu žal. Ker je čisti dobiček namenjen Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu, zato se vabijo vsa sosednja; slovenska društva, društva, da se udeležijo od blizu in daleč. Po predstavi se vrši ljudska veselica! na vrtu gospoda Rapterja s petjem mešanega pevskega zbora iz Šoštanja., šaljivo pošto in prosto zabavo. (Zlačetek točno ob treh popoldne ' v gledališki dvorani > hotela „Austria.“
Petindvajsetletnico svojega obstoja praznuje v nedeljo 25. t. m bralno društvo pri Sv. Križn nad Mariborom. Obmejni Slovenci, na noge! Pridejo indi „Orli“!
Koroško.
K Orlom, k mladini! Pridite vsi, mladi in stari, na javno telovadbo,, ki jo priredi jeseniško okrožje Orla v nedeljo dne 25. t, m. v Svečah! 'Spored:
1.	(Ob pol desetih dopoldne sprejem vseli koroških bratov telovadce(vr na kolodvoru v Bistrici. 2. (Ob desetih 'sprejem kranjskih Orlov na (kolodvoru. 3. Odhod z godbo na čelu (svira godba Katoliškega delavskega društva, na Jesenicah! v Sveče. 4. Sveta .maša, Če bo lepo vjreme na prostem, 'drugače v cerkvi.
5.	Skupno kosilo pri Adamu. '6, Ob pol dveh popoldne vaja za proste vaje. '7. Ob treh 'javna telovadba: a) govori, b) proste vaje, c) vaje na orodju, d) skupine, e) moreška, nato rajalni odhod. 18. [0,b '5. uri ljudska veselica t na vrtu gostilne pri Adamu: srečolov, petje,, godba. — Velika udeležba! od strani koroških Slovencev naj pokaže, 'da simpatiziramo z Orli. Zakaj v mladini je bodočnost koroških Slovencev začrtana. Tisti Orli in tista društva, ki pridejo že dopoldne, naj javijo po dopisnici, koliko bo treba pripraviti kosil. V gostilni se bo naročilo samo toliko, kolikor se jih bo oglasilo. Pridite tudi vi, boritelo ‘koroških Slovencev, možje, osiveli v tem boju, in navdušite mladino s svojo pričujoČnostjo, za prihodnje, še gotovo hujše boje. — Priglasidia sprejema telovadni odsek Direi za St. 'Janž, Sveče, pošta Svet-navas V Rožu, Koroško. — Priglasite se vsaj do 21. t. m. — Pripravljalni odbor.
Napad na škofa dr. Pfluger-ja na Dunaju.
Ko je .včeraj ob 5411. uri predpoldne Šel dunajski pomožni škof dr. Pfluger v popolnem ornatu v spremstvu sluge iiz knezonadšfkofove palače vi cerkev sv. Štefana, da služi {tamkaj pontifikalno sveto mašo povodom cesarjevega rojstnega dne;, ga je po bliskoma z nožem napadel nek Herman Prinz, ki jie pired kratkim zapustil norišnico. Nož mu je porinil globoko v pleča. Del noža j,e tostai v rani. Rlana je sicer težka, toda smrtnonevarna ni. Napadalca i so ! takoj prijeli in izročili policiji. Baje je n'a|meravajl izvršiti atentat na dunajskega kardinaila dr. Nagla.
Loterijske številke: Dne 17. avgusta 1912
Kdor hoče, dà imajo njegovi inséra ti vspeh, inserirà v »Straži« !
Ul les y na Pr°dai ?
v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sobe spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zeio pripravna je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 30 kron mesečne, •(jena je 12.000 kron, 4400 kron je v knjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolnsku, posestnik v Rušah.
He pozabite
Gradec
Dunaj
¥oino, sukno (štole), cajg-s, modno periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupit© najbolje in najceneje v domači trgovini
Inseriranje v »Straži« je ceno. ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugo-. dne, prilike.
Harf hm,
T	lepa je cerkev, veža, kuhinja.
^	le tedaj, če ima ličen in
% trpežen tlak,
#	kakor šen izdelujeta v mnogih vzorcih
I Žalec & Horn, Uubllani
+ IzdeSelovanle stuprile,
♦	cavi» - Asbestni ikrili s
Burgplata
Grajski trg
mumwMmmxm
Siroji k svojimi
Priporoča se največja in najcenejša sveto vna pri po?, nana slovenska trgovina
SbIÌÌÌÌÌ
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj-najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipainike, mline za, sadje in grosje-mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe _ za gtnde&ce. in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden p< lovajisk vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sanj postavit na svoj odgovor, stroje za reno kosit, obračat in grabit, naj novejše sejalne stroje. pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno želez j e zs mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sppar ali „dampf1', cajvečjt- mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za. šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekar j e, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se pri hrani zelo -■ eli ko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da s> lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno-moko napravi, goni.se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušajo; kolesa ali bicikeine, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali akc. mn piše, da se en sam pri kmetu oglasi, d'bi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na. dom, da te dogovorita, ne na kmetove stroške. Yse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico. -	42f
v Celju, Narediti dem.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
SsÄ* Nitjiiiff® cene! pcsfrelba fogna!
dobiček! Pabro itn©!
Rot.po&iljarje blaga po vseh delih tveta. Vsak Slovenec zahteva moj Bovl tenki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih pVna sem prejel všled dóbré in postene postrežbe.
kakor ga kaže
poleg stoječa slika
MIT in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
,ri Zinauer & Co* sai iv. Jakob v Siov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	«
Jako priprosto! Selo praktično! Nobena igrača!
liniment marito
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). —- Pošilja Iranko.
Mestna i§kanta pri c. kr, S0rfis’‘ ¥ Mariboru plains trg lik refsvla.	131
Trabesinger
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
¥■	e se PriPoroca potni koru; ki pnnpčujejo
%'^ÌwWCiÌ v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in
snažne sobe; izborna kuhinja, zajam-
veliKovska cesta Ceno pristna in dobra vina.
-■	g»	■	Z a zabavo služi kegljišče, — Po leti
Sl« S ......sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za.vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. JSNlir Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus,
Lojzka m Pepca Leon.
I. N. Šoštarič» Maribor Gosposka ul. 5
Veliko izbi m najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, celìra. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi.
Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
priporoča svoje desia Ipse stake, trepisKM, vinske
‘Ismlu	kràm ftiif j
regljrtrovan« zsdruja z ncomajens zavezo.
i {med glavnim trgom
cerkvijo)
liiraiailra© 'srlo^e
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadne pp 47s0/ , proti tri mesečni odpovedi po 43/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila. se deje| o
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 574%) na vknjižbo in poroštvo po SV/, in na osebni kredit po 6°/». Nadalje izposojtije na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoto last proti povrnitve gotovih stioškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
'U'K»gs.dLra.e nar»©
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopolđ-, iu vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spre ema in izplačuje denar
!?-ojasnila s© dajejo
in prošnje sprejema o vsak delavnik od 8, do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.