SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 13
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 23 de abril - 23. aprila 2015
PRAZEN STRAH ALI GROŽNJA?
V Argentini podržavljamo. V Sloveniji privatizirajo?
MARJANA DEBEVEC
V času sprejemanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih smo večkrat slišali za izraz »teorija spola«. Nekateri so zmajevali z glavo, češ saj gre za utopijo ali napihovanje realnosti s strani nasprotnikov zakona. Mogoče pa se premalo zavedamo, da gre pravzaprav za filozofijo, ali bolje rečeno ideologijo, ki je že močno prodrla v Zahodni svet.
Težko je v nekaj vrsticah zaobjeti antropološko in kulturno ozadje teorije spola. Omenjeno ideologijo je prvič v praksi na začetku 70. let poizkusil ameriški psiholog John Money. Pri svojem delu se je srečeval s pojavi medspolnosti in je trdil, da razlika med moškimi in ženskami izhaja bolj iz vzgoje, kot pa iz biologije. Money je predvsem na vsak način hotel potrditi svojo teorijo, kar pa je pustilo strašne posledice na njegovih bolnikih. Na radiu smo že poročali o Davidu, kot prvi žrtvi teorije spola. Njegovo teorijo so zatem razvijali zlasti sociologi in filozofi.
Teorija spola je sprva zagovarjala tezo, da lahko na spol gledamo z dveh zornih kotov: spol kot nekaj naravnega, biološkega (angleško sex); in pa obravnavanje spola kot nečesa družbenega, kulturnega; (po angleško gender; kar je prvotno pomenil slovnični spol).
Vse do sredine 90-ih let je znotraj feminističnega gibanja in tudi znanstvenega konsenza prevladalo razmišljanje te dvojne razsežnosti. Feministična teorija pa se je v 90-ih letih radikalno preusmerila na preučevanje spola le kot družbene realnosti; tako spol nima več biološke razsežnosti.
Po mnenju poznavalcev pa je teorija spola povezana tudi z marksizmom. Tradicionalni marksizem je trdil, da je osnova vseh družb in človekovega bivanja kot takega ekonomska. Ko se presežejo krivice na ekonomskem področju, se bodo presegle tudi krivice na vseh ostalih področjih. Gre za ukinitev vseh razlik in dosego popolne enakosti, ki ni več enakopravnost, ampak enakost - uniformnost.
Teorija spola pa trdi, da je treba začeti pri kulturi - spremeniti zavest množic v prid popolne enakosti, da bi lahko sčasoma zadovoljili ekonomske potrebe, oziroma presegli različne krivice na ekonomskem področju. Človeka je torej treba prevzgojiti, ga narediti novega na podlagi enakosti. In kaj je temelj vsakršnih razlik in trdih identitet? Spol. Vse ostale identitete (narodnostne, verske, stanovske) so bolj ali manj družbene, kulturne. Spol in družina pa se dotikata narave. In da bi bil ta človek pripravljen na bodoče želene radikalne spremembe na ekonomskem področju, mora najprej ukiniti pri sebi razumevanje pojmovanje vsakršnih razlik. Da se razlike izrinejo, je treba napasti spol: vsa biološka realnost je po teoriji spola samo neka iluzija, nasledek nekih stereotipov.
Nosilka teorije spola je v 90.-ih letih postala filozofinja Judith Butler, ki predava na univerzi v Kaliforniji. Omenjena teorija trdi, da je zaradi pretekle prevlade moškega nad žensko naloga demokratičnih držav spodbujati prevzem oblasti s strani žensk, ki bi se tako osvobodile moške nadvlade. Zakonodaja mora tudi popraviti napake narave, ki žensko postavlja kot neenakopravno moškemu, še posebej zaradi njenega materinstva, ali pa nepravičnost, ker moški nimajo možnosti dojiti svojih otrok. Tako očetovstvo in materinstvo nista več resničnosti v odnosu do moške in ženske narave, ampak zgolj družbene vloge, ki ju je mogoče zamenjati. Osnovni izziv teorije spola je zanikati spolno različnost ter
Privatizacija je bila ena ključnih tem minulega tedna v naši slovenski domovini. Telekom Slovenije za zdaj verjetno še ne bo prešel v tuje roke. Zavezujočo ponudbo za nakup je namreč oddala le ena družba, britanski investicijski sklad Cinven. Kako se bo zdaj odločil Slovenski državni holding, ki vodi postopek prodaje večinskega deleža družbe, ni znano. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je medtem dejal, da morajo biti cilji doseženi, »če ne bodo, ni realno, da se ti posli izpeljejo«. V Slovenskem državnem holdingu ocenjujejo, da bi do zaključka prodaje lahko prišli v 14. dneh, ne izključujejo pa možnosti, da bi končno odločitev o prodaji prepustili vladi.
Analitik Alta Investa Sašo Stanovnik je spomnil, da so pri prodaji Telekoma že večkrat odvračali potencialne kupce, in sicer z večkratnimi zamrznitvami prodaje, političnimi nasprotovanji in podobno. »Ko se država odloči, da nekaj proda, se mora potem tega držati, razen če pride do zelo nizkih ponudb.«
Podobno je za radio Ognjišče ugotavljal ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki pravi, da je Telekom Slovenije ujetnik različnih interesnih omrežij, ki so prisesana na njegov denarni tok. Zadnji dogodki po njegovih besedah le kažejo, da ta omrežja še vedno obvladujejo državo in so pripravljena storiti vse za ohranitev svojega vpliva v državnih podjetjih. Gre za odraz trenutnega stanja, zato po njegovem tudi smo v
tako slabem gospodarskem položaju in zato tudi ne čudi, da se za nakup Telekoma Slovenije ni odločilo več resnih vlagateljev, med njimi Deutsche Telekom.
Kot pravi Lahovnik, je ta zgodba dokaz, kako neučinkovito je državno lastništvo. Politika je državne upravljavce zdaj postavila pred dve slabi izbiri. »Prva je ta, da nadaljujejo postopek z edinim kupcem in poskušajo iztržiti kolikor toliko dobro ceno, kar je z enim kupcem težje, kot bi bilo, če bi jih bilo več. Druga možnost je verjetno še slabša, to je, da ustavijo prodajo in s tem javnosti sporočijo, da so se očitno od samega začetka samo malo šalili, ko so napovedali postopek privatizacije.«
Medtem pa se v Pivovarni Laško veselijo novega lastnika. Predsednik sindikata Andrej Skorja ocenjuje, da je prihod nizozemskega Heinekena najboljša možnost od vseh, ki bi se lahko zgodile. Direktor za razvoj poslovanja v Heinekenu Mark Koster pa je dejal, da bodo v Laško prinesli znanje in družbi pomagali pri nadaljnji rasti na domačem trgu in v regiji. Pivovarn v Laškem in Ljubljani nimajo namena zapirati, ohranili bodo tudi blagovni znamki Zlatorog in Union.
Vlada se je v četrtek seznanila z najnovejšim osnutkom strategije upravljanja državnih naložb s predlogom klasifikacije. Med strateškimi podjetji, ki naj se ne bi prodala, naj bi bila Zavarovalnica Triglav.
Družina je v Sloveniji zelo ogrožena. Mnogi naši bralci vedo, da je Združena levica, predstavila v Državnem zboru (DZ) oziroma parlamentu radikalni predlog z uvedbo redefinicije zakonske zveze. Novi zakon bo odprl vrata posvojitvam otrok homoseksualni skupnosti in je oblikovan tako, da vodi k izbrisu zakonske zveze moža in žene.
Na žalost, je bil ta zakon sprejet po skrajšanem in hitrem postopku, ki je onemogočil vsakršno javno razpravo. Dejstvo je, da ima levica v DZ dovolj močno večino. Za ta zakon so glasovali Združena levica ZL, Cerarjeva stranka SCM, stranka Alenke Bratušek in DeSUS, stranka upokojencev. Odločno sta glasovali proti SDS in NSi.
V tem položaju je nastala civilna družba, koalicija »Za otroke gre«, ki jo vodita ga. Metka Zevnik, ki predstavlja stare starše in Aleš Primc.
Po novem zakonu, med drugim, v primeru smrti staršev, stari starši ne morejo posvajati niti vzgajati svojih vnukov. Socijala pa lahko določi in
Družina v nevarnosti
odda otroka komurkoli, celo skupnosti istega spola. Po tem zakonu ne obstajata več mož in žena, temveč oseba 1 in oseba 2. Otroci se lahko sprašujejo kakšnega spola so, ali bi ga morda spremenili.
Odziv civilne družbe na sprejetje tega zakona je bil zelo pomemben. Koalicija »Za otroke gre« je zbrala čez 85.000 podpisov za referendumsko pobudo, ki je bila v državnem zboru zavrnjena, saj ima levica dvotretjinsko večino v slovenskem parlamentu.
Zatem je koalicija »Za otroke gre« začela z zbiranjem podpisov, za dokončni razpis Referenduma, da bi z njim ta sprejeti zakon zavrnili. Ni drugega legalnega postopka, kot Referendum. V rekordnem času, v štirih dneh so v Sloveniji zbrali čez 48.000 podpisov (potrebno jih je bilo 40.000).
Mnogi med nami se sprašujejo, zakaj nismo podpise oddali tudi v slovenski skupnosti. Odgovor je: zaradi časovne stiske. Ni mogoče iti podpisat na Veleposlaništvo RS, in poslati po pošti v Slovenijo overjen podpis v
štirih dneh. Da je podpis veljaven, so v Sloveniji podpisovali pred Upravnimi enotami. V Argentini ima pa to pristojnost le veleposlanik. Častni konzuli nimajo pristojnosti overjati podpisov.
Kot smo omenili, je levičarska večina v Državnem zboru glasovala in prepovedala Referendum, kljub legalno zbranim zadostnim podpisom.
Zato je koalicija »Za otroke gre«, 3. aprila, vložila na Ustavno sodišče, ustavno presojo.
Torej, Ustavno sodišče, bo imelo zadnjo besedo: če bo ali ne Referendum. Upajmo, da bodo Ustavni sodniki, kot prvenstveno upoštevali pravico otrok do očeta in mame in določili Referendum, s katerim lahko zavrnemo ta nesramni zakon, ki uničuje slovensko družino in posledično vso slovensko družbo.
Molimo, da bi do Referenduma prišlo. Takrat pa bomo imeli ogromno dela; vsak glas bo važen, saj je potrebno zbrati 340.000 glasov.
Andrejka Dolinar
SLOVENIJA V VATIKANU
Tomaž Kunstelj, novi veleposlanik
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slovenija ima novega veleposlanika pri Svetem sedežu. Karierni diplomat Tomaž Kunstelj je ta ponedeljek, 20. aprila, papežu Frančišku predal pove-rilna pisma. Gre za izkušenega diplomata. V Peterletovi vladi je bil svetovalec za zunanjo politiko. Na zunanjem ministrstvu je od leta 1993 in je opravljal več pomembnih dolžnosti. Med drugim je bil generalni sekretar ministrstva, vodja kabineta ministra, šef diplomatskega protokola in veleposlanik v Kanadi. Mi v Argentini se ga pa spominjamo kot vodja veleposlaništva v Buenos Airesu.
Kunstelj je postal šesti slovenski veleposlanik v Vatikanu, pristojen tudi za suvereni malteški viteški red, katerega član je tudi sam.
Novi veleposlanik se je s papežem pogovarjal o ljudeh, ki jih oba poznata
še iz Buenos Airesa, kjer sta se tudi prvič srečala. Govorila sta o globalnih problemih in stiskah, s katerimi se sooča slovenska družba. Tu je Kunstelj poudaril pomen dialoga, ki je »velikokrat ena taka plaha ptica in nikakor ne pride do tega, da bi dialog med ljudmi živel svoje polno življenje. To je ena
najpomembnejših stvari, za katero se moramo vsi prizadevati tako na nivoju države kot Cerkve.«
O odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem je dejal, da so bili ves čas odprti in naklonjeni. »Ko gre za sedanje stanje, čutimo še vedno posledice gospodarske krize iz konca prejšnjega desetletja in nekaj dilem, ki še niso razrešene, vendar mislim, da smo po nekem obdobju negotovosti, ko smo bili brez nadškofov v Ljubljani in Mariboru, ko Slovenska škofovska konferenca ni delovala s polnimi pljuči, če lahko tako rečem, sedaj prišli v situacijo, ko obstajajo pogoji za nadaljevanje tega dialoga in tudi za reševanje peščice odprtih vprašanj, saj mislim, da med Cerkvijo in državo ni velikih odprtih točk.«
Torinski prt
•	t	I •	v v v	•
izpostavljen v cescenje
Torinski prt je od nedelje prvič po petih letih znova javno izpostavljen. Priložnost je 200. obletnica rojstva ustanovitelja salezijanske družbe, svetega Janeza Boska, ki je v Torinu deloval kot dušni pastir mladih. Romarji bodo prt v torinski stolnici lahko počastili do 24. junija. Papež Frančišek se bo tam mudil 21. in 22. junija. Ob zadnji izpostavitvi aprila in maja 2010 je prt počastilo več kot 2 milijona ljudi.
Torinski prt, ki ga katoličani častimo kot podobo Jezusovega obličja po križanju, je bil od leta 1898 za daljši čas javno izpostavljen 8-krat. Za letošnji dogodek se je doslej prijavilo že 800.000 ljudi. Obvezno je treba predhodno rezervirati vstopnice prek spletnega naslova www.sindone.org.
Torinski prt meri 4,36 x 1,10 metra in kaže dvojni odtis moškega, velikega 1,81 metra, z brado in dolgimi lasmi. Raziskovalci se strinjajo, da 'mož na prtu kaže vse značilnosti križanja, opisanega v Svetem pismu. Postavitev datuma pa še naprej ostaja sporno.
Katoliška Cerkev prta, katerega lastnik je papež, uradno ne priznava za relikvijo. Benedikt XVI. je ob svojem obisku v Torinu leta 2010 govoril o 'ikoni' Jezusovega trpljenja.
Postavitev časa delcev blaga s pomočjo radiokar-bonske metode je leta 1988 nastanek prta postavilo v srednji vek. Drugi znanstveniki so temu ugovarjali ter rekli, da prt 'skoraj zanesljivo' izhaja iz Jezusovega časa. Vzrok za to, da so leta 1988 nastanek prta postavili v srednji vek, je pojav bakterij in plesni, ki so prt napadle v naslednjih stoletjih. Kot dokaz za postavitev datuma v Jezusov čas strokovnjaki navajajo podobo kovanca iz rimskega časa in druge znake. Še vedno pa ostaja tudi odprto, ali je mož na prtu dejansko Jezus.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Teorija spolov je korak nazaj
Papež Frančišek je splošno avdienco preteklo sredo, 15. aprila, namenil razlikam in dopolnjevanju med možem in ženo. O tem bo spregovoril tudi naslednjič, pripravlja pa še dve katehezi o zakonski zvezi. To pot se je osredotočil na problem teorije spolov.
Bog je tako moškega kot žensko ustvaril po svoji podobi. Tudi kot par sta Božja podoba. Razlika med moškim in žensko ni zaradi nasprotovanja ali podrejenosti, ampak zaradi občestva in porajanja, vedno po Božji podobi, je pojasnil papež. To nas učijo izkušnje: da se medsebojno razumemo in rastemo, je potrebna vzajemnost med moškim in žensko.
Današnja kultura je poglobila in obogatila razumevanje te razlike, hkrati pa je vpeljala številne dvome, je opozoril papež in spregovoril o teoriji spolov: »Sprašujem se, ali ni teorija spola odraz razočaranja in vdanosti v usodo, ki želi odpraviti razlike med spoloma, ker se z njimi preprosto ne zna več soočiti. S tem tvegamo korak nazaj. Odstranitev razlik je problem, ne rešitev,« je jasen papež, ki dodaja, da se morata moški in ženska za rešitev njunih odnosov več pogovarjati, poslušati, spoznavati in bolj imeti rada. Morata se spoštovati in prijateljsko sodelovati. Na teh človeških temeljih je ob pomoči Božje milosti mogoče načrtovati zakonsko in družinsko zvezo za vse življenje.
Papež je nato omenil dve področji, ki jih je treba nujno nasloviti. Prvič: treba je storiti več v korist žensk. »Nujno je, da se ženski ne samo bolj prisluhne, ampak da njen glas v resnici dobi večjo težo, veljavnost in priznanje tako v družbi kot Cerkvi.«
Druga tema pa zadeva moškega in žensko, ki sta ustvarjena po Božji podobi. Papež se sprašuje, ali ni kriza zaupanja v Boga povezana tudi s krizo zaveze med moškim in žensko.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
PRAZEN STRAH ALI GROŽNJA?
(Nadaljevanje s 1. strani)
tako podpreti različne spolne usmerjenosti, med njimi tudi istospolno. Tudi slednjo naj bi človek sam izbiral. Teorija spola tako razvija koncept, ki se oddaljuje od človekove telesnosti, par in družino naredi za brezspolno ter izbriše krvne vezi med družinskimi člani. Gre za teorijo, ki se ne meni za pomen moškosti in ženskosti, ki je nujna za vzgojo otrok.
Menjati spol bi zato po mnenju teh teoretikov morala biti pravica vsakega, stroške kirurškega posega mora kriti javna zdravstvena blagajna. Ženska ni več pogojena z ma-terinskostjo. Odstranjena je njena zavezanost rojevanju, njena vloga v tradicionalni družini.
Mnogi poznavalci teorijo spola povezujejo tudi s feminizmom in sicer v njegovi tretji fazi, ko se feminizem dokončno poveže s homoseksualnim aktivizmom. Osnova teorije spola je tako v tem, da biološki spol ni pomemben, ampak je pomembno, kaj si ti misliš, da si. Spol in spolne vloge naj ne bi bile biološke danosti. Ker gre za kulturne in jezikovne konstrukte, jih je možno po volji in želji posameznika spreminjati, odpravljati, prilagajati.
Omenjeno teorijo že poučujejo ali bolje rečeno izvajajo v nekaterih vrtcih Zahodnih držav, saj naj bi bila dovolj učinkovita le, če se otrok z njo seznani že pri treh letih. Ideološka identiteta moškega in ženske se tako zamaje že v zgodnji starosti.
In kakšne bodo posledice zmage te teorije? Človeku napad na naravo ne bo prinesel sreče. Dovolj zgovoren je podatek, da je na Švedskem največja stopnja samomoril-nosti prav med otroki.
Posledica teorije spola v družbenem življenju je demo-nični potrošniški svet, trdijo poznavalci. To je potrošništvo v svoji skrajni izpeljavi in v svoji najbolj nepredvidljivi obliki. Današnje potrošništvo na Zahodu je slavljenje materialnega. In v kolikor je teorija spola odlično vpeta v potrošništvo in ga odlično tudi nadalje širi, ni čisto več nerazumljivo, zakaj otrok postane pravica; zakaj je lastništvo nad določenim človeškim bitjem pravica, ki naj bi zadovoljevala določene potrebe ali želje odraslih ljudi. Gre za skrajno izpeljavo potrošništva, ki pa ne priznava nobenih absolutnih norm - priznava zgolj materialno realnost in načelno ali navidezno enakost med ljudmi, ki je v resnici uniformnost, absolutnih ali nespremenljivih moralnih norm pa ne.
Ta materialistična in relativistična miselnost pa se uveljavlja na totalitarni način. Gre za to, da spremenimo kulturo določene družbe, napademo naravo, da bi se lahko zgodila neka enakost v materialnem, ki se odlično odraža v potrošništvu: vsi trošimo, vsi živimo v državi, ki nam
omogoča maksimalno uživanje naših trenutnih želja. In da bi bili odvisni samo od tega in izpraznjeni vseh vrednot in idej, je treba napasti spol in naravo ter biti pri tem totalitaren - spomnimo le na napad na festival ženskosti, ki so ga morali zaradi pritiskov določenih feminističnih in lezbičnih skupin celo odpovedati. Gre torej za diktaturo relativizma - absolutizacija nečesa, kar je že samo po sebi relativno.
Naš odgovor na teorijo spola je lahko najprej v tem, da se zavemo ideoloških silnic v medijih, politiki in družbi - ter ne pustimo, da se te silnice poigrajo z nami, ampak mi nadziramo njih. Bodimo pozorni, kaj našim otrokom poskuša dopovedati kakšen krožek na šoli. Ustaviti indoktrinacijo naših otrok je namreč naša pravica. Zavedati se namreč moramo, da pri ideologiji spolov ne gre za 'nekaj ljudi z nekimi čudnimi idejami', temveč za dobro premišljen načrt, ki hoče doseči svoje, je prepričan p. Branko Cestnik.
Zatem naj bi dobro poznali svetopisemsko in krščansko pojmovanje zakona in družine. Spolnost, zakonska ljubezen, rojevanje otrok, vzgoja, graditev družine so del naše bogopodobnosti. To je srce naše etike in duhovnosti ter zlati rudnik, ki ima neskončno žil, ki jih moramo še raziskati.
Teorija spola je sicer res ekstremna in iracionalna, vendar se napaja v dejanskih težavah ženske in družine. Vsi smo torej poklicani bolj v polnosti živeti lepoto poklicanosti zakona in družine ter pokazati, kako nekaj velikega je odnos med možem in ženo, ki le v medsebojnem darovanju in ljubezni odsevata veličino Boga - Svete Trojice.
(Radio Ognjišče)
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Pohlep in zavist sta brezumna sadova sebičnih in neomejenih želja ter vzroka nemira.
Kdor danost hvaležno sprejema, želje omeji, si črpa veselje iz majhnih stvari, bolj ceni življenje od mrtvih reči, stori, kar je prav, ne le kar se splača, se v stvarnost skrivnostno poglablja, prejeto ljubezen goji in povrača. Dobrota je vir miru med ljudmi in v duši človeka.
MK
Včasih tekoči dogodki, namesto, da bi vrgli nekoliko luči na razvoj, položaj še bolj zatemnijo. Nekaj takega se je dogodilo v nedeljo,m ko so imeli v Salti prve volitve v letošnjem volilnem letu.
»Jaz sem peronist«. Razni opazovalci so napovedovali zmago dosedanjega guvernerja. Juan Manuel Urtubey je precej priljubljen, saj je vladna stranka zmagala že pri zadnjih volitvah, ko je bil kirchnerizem poražen celo v provinci Buenos Aires. Zato je presenečenje morda le velika razlika nad ostalimi. Dosegel je kar 47,34 odstotkov, medtem, ko je njegov tekmec Romero prejel 33,63%. Zanimivo, da je potem v zmagovitem bunkerju guvernerja te severne province kar mrgolelo kirchnerističnih funkcionarjev in kandidatov. Za fotografijo je vsak hotel stati čim bliže zmagovalcu, da bi tako vsaj nekaj vode napeljal na svoj mlin. V vladi so si oddahnili, saj je Romera podpirala smetana opozicije: Massa in Macri. Severna zmaga jim je vlila upanja na uspeh meseca oktobra. A že takoj naslednji dan je Urtubey podal zanimive izjave, ki so kar naježile lase vladnim strategom. Dejal je: »Jaz sem peronist in nikdar nisem sledil kakim persona-lizmom.« Je trditev letela na gospo predsednico? In še: »Tukaj so volili guvernerja in ne delegata vladne palače.« Pojav znova oživi vprašanje, kaj bo končno pero-nistična stranka (in njeni veljaki) storila ob predsedniških volitvah in po njih. Ni malo opazovalcev, ki trdijo, da bo po sestopu gospe Cristine s predsedniškega stolčka kirchnerizem zatonil. Veljaki (guvernerji in župani) so naveličani vsakodnevnega izsiljevanja, ko morajo skoraj klečeplaziti za vsak bankovec iz vladne blagajne in »navdušeno« ploskati potezam, nad katerimi niso navdušeni. Bodo našli pot iz te zagate? Posebno primes temu položaju postavlja dejstvo, da bo gospa osebno določila (in preverila) vsakega kandidata za poslansko mesto. Vsi vladni zastopniki v parlamentu ji bodo iz srca vdani. Kdaj bo peronizem izrekel ključno besedico: »dovolj!«
Nezavzeti vrh. V svoji ofenzivi »hočemo vse«, je vlada že pred časom naletela na hudo zapreko: sodna oblast se ji nikdar ni popolnoma vdala. Na razne načine si je gospa Cristina skušala podvreči sodnike. A namesto, da bi v tem napredovala, sodni koraki postajajo vedno bolj uporniški, kakor bliže
prihaja trenutek, ko bo gospa zapustila oblast. Z raznimi zakoni zato vlada skuša spremeniti smer sodnih postopkov. Glavni korak je v tem, da dajejo večjo moč tožilcem, ki naj bi razne obtožbe raziskovali, manjšajo pa vpliv sodnikov. Tožilce namreč imenuje vlada direktno, za sodnike pa potrebuje večino v svetu magistrature, a je nima. Tožilci seveda lahko obtožbe raziskujejo hitro ali počasi, ali pa jih celo ne raziskujejo. Vse to je mišljeno za dobo, ko bodo sedanji funkcionarji, brez oblasti, ječali pod težo obtožb korupcije. Prav tako se je zapletlo imenovanje novega člana vrhovnega sodišča. Dr. Carles na noben način ne pride do potrebnih dveh tretjin glasov v senatu, kljub temu, da ga je pred časom sprejel papež Frančišek. Preveč jasna je njegova dosedanja vdanost cristinizmu. Vlada sedanj namerava znova povečati število članov vrhovnega sodišča, v upanju, da bi s kakim pogajanjem vdrla v ta zbor. A pot ni jasna. Zato tako predsednica, kot njen sin Maximo, pripravljata poslanske kandidature in računata na parlamentarno imuniteto,
Bliža se nevihta. Prišla bo takoj po volitvah. Vlada vztraja na stališču, da ne reši nobenega izmed resnih problemov, ki prizadevajo državo in državljane. Z raznimi krpami koče prikriti vedno bolj pogoste in velike luknje v delovanju. Če ne bi bilo tako skrajno nevarno, da se Argentina spremeni v Venezuelo, bi jim človek privoščil, da bi zmagali in morali sami pojesti to vrelo kašo. Gospa namreč zna le zapravljati. Poglejmo devizni sklad: ko je nastopila, je bilo v Centralni banki 52 milijard dolarjev, za konec leta računajo, da jih bo ostalo komaj 24 milijard. Sedaj ima rastoče težave s sindikalno fronto. Celo provladni sindikalisti obtožujejo vlado, da si je pridržala okoli 20 milijard pesov, ki pripadajo sindikalnim socialnim ustanovam (obras sociales). Paritetne komisije, ki se pogajajo o povi-šicah plač, včasih postavljajo kar nore zahteve. A 46% povišic za boljše plače, trdijo, pomeni realnih 30%; ostalo pobere davek na »dobiček«. Podjetniki seveda o takih številkah nočejo nič slišati. Prej smo govorili o papežu Frančišku. Znova bo sprejel »gospo«. Nekateri mu zamerijo, saj je rekel, da ne bo več sprejemal politikov. Drugi zaupajo, da ve kaj dela in da vsak korak usmeri v končni blagor naroda. Upajmo, da res ve kaj dela.
NASA MLADINA
Duhovne Vaje 2015
Z ARGENTINSKIM PRIZVOKOM
I/ ••	V	i-	v • v I
Knjiga o papežu Frančišku
V petek 6. marca smo se mladi
Zvečer smo imeli češčenje, pri kateri smo se s pesmijo, molitvijo in tišino povezal i z Bogom in mu posvetili svoja življenja.
Duhovne vaje smo zaključili v nedeljo s sveto mašo, pri kateri so se nam pridružile tudi nekatere družine.
zbrali v Centro Loyola, da bi se udeležili vsakoletnih duhovnih vaj za mladino. Letos sta jih vodila g. Sergio Beliera in Pavel Erjavec.
Že v petek smo začeli razmišljati o pomembnih trenutkih, lepih in slabih izkušnjah, važnih osebah in o vsem, ki nas je v zadnjem času približalo ali oddaljilo od Boga. Z večerno molitvijo smo zaključili prvi dan.
V soboto smo razmišljali o naši prihodnosti, na kakšnih temeljih jo gradimo,
kaj je pomembno v našem življenju. Razmišljanja pa so se tudi izmenjavala z raznimi dinamikami, po katerih smo lahko v skupinah debatirali o raznih zanimivih temah.
Popoldne so nas obiskali tudi mladi iz skupine Cenaculo, ki so nam spregovorili o svojih težkih preizkušnjah in nam pokazali, da se kljub težavam splača živeti, če živimo za Boga in za druge.
Mojca Širok je dopisnica RTV Slovenije v Rimu, in je v juniju 2014 obiskala Argentino, bolj konkretno Buenos Aires, z namenom, da posname film o papežu Frančišku. Poleg tega je želela napisati tudi knjigo, z naslovom »Od Benedikta do Frančiška«, ki je že lep čas na voljo. Izdala jo je »Mladinska knjiga« v zbirki »Premiki«, trdo vezano in z 258 strani.
Kot sam naslov pojasni, čeprav je delo osredotočeno na papeža Bergoglia, se prične še prej, celo z Janezom Pavlom II, in se odvija od tam naprej preko Benedikta do danes. V knjigi se vrstijo teme o Cerkvi, Vatikanu, Buenos Airesu - tu ne manjka barakarskih naselij. V knjigi so črno-bele fotografije prejšnjih dveh papežev in seveda Bergoglia, in farna cerkev sv, Jožefa v četrti Fores. Vidimo lahko tudi dom za ostarele duhovnike, hišo kjer je Frančišek preživel otroštvo in mladost, semenišče v Devoto. Pojavi se
Hvaležni smo g. Sergiu in Pavlu, ki sta nas na globok način spremljala te dni, pa tudi članom centralnega odbora mladine, ki so posvetili veliko truda in časa za pripravo duhovnih vaj.
Zavedamo se, kako je pomembno, da si vsaj enkrat na leto vzamemo čas, da se poglobimo v naše duhovno življenje, da pregledamo kaj je prav in kaj ne, pa tudi, da se kot mladi povežemo v pravem krščanskem duhu. Bili so res nepozabni dnevi!
l. s.
tudi »padre P e p e « v naselju »La Carcova«. Slike so v glavnem delo Marka J a m n i k a in Mojce same.
Posebej so navedeni družina Voršič in Marko Vombergar, tako kot citat Andreja Selana, ki govori o Bergogliu na posvetitvi škofa Bokaliča. Omenjeno je tudi, da je bil sedanji papež zelo povezan s slovensko skupnostjo v Argentini, v kateri je bilo po prihodu beguncev veliko število duhovnikov. Avtorica je tudi obiskala nadškofa Stanovnika; zato je v knjigi na široko povzet pogovor z njim.
Kot omenjeno, je seveda posnela film in prispevke za RTV, ki si ga lahko ogledate na sledečih povezavah:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/ globus/174297167
http://4d.rtvslo.si/arhiv/ prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174296834
Ni pa ta edina njena knjiga; lahko omenim še »Oblast brez obraza« in »Zadnji rimski cesar«. Mojca piše v glavnem novinarske članke, v zadnjih letih za RTV Slovenija, kjer je v službi. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, trenutno živi v Rimu. Diplomirala je iz slovenskega in italijanskega jezika in magistrirala iz sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Bogata delovna izkušnja jo je peljala od Radia Študent do Minnessote, kot štipendistka ameriške zasebne fundacije za novinarje Alfred Friendly Press Fellowships in kot novinarka v redakciji časopisa St. Paul Pioneer Press v St. Paulu.
Rok Fink
Šolsko poročilo za leto 2014 (1)
Začenjamo z objavo poročila šolske referentke, gospe Alenke Prijatelj, na občnem zboru društva Zedinjena Slovenija, v soboto, 28. marca 2015.
Kot vsako leto, je tudi v preteklem letu 2014 bilo polno dejavnosti v naših slovenskih sobotnih šolah. Delovalo je 6 slovenskih tečajev v Buenos Airesu in eden v Barilochah. Tečaji za špansko govoreče otroke ali ABC po slovensko so bili v Slovenski hiši, v Carapachayu, Barilochah, Mendozi in Tucumanu. Skupno število otrok je bilo 257 in 88 učnih moči. Slovensko govorečih je bilo 210 otrok in 69 učiteljev, špansko govorečih pa 47 otrok in 19 učiteljev. V teh tečajih se delo nadaljuje v srednji šoli in tudi še potem nadaljujejo učenje slovenščine. Tako je bilo v ABC po slovensko Bariloche srednja šola 3 učenci in en odrasel, učile so 3 učiteljice in v Tucumanu kjer je bilo 11 učencev in 2 učiteljici. Vseh skupaj je bilo 272 učencev in 93 učnih moči.
POUČEVALI SO: Balantičeva šola - Naš Dom, San Justo
Voditeljica: Irena Urbančič Poglajen.
Katehistinje: Lučka Bergant Uštar, Rozka Likozar, Irena Urbančič Poglajen.
Učiteljice: Marta Petelin, Ani Malovrh, Uršula Urbančič, Marija Zupanc Urbančič, Lučka Marinčič, Bernarda Krajnik, Alenka Zupanc Urbančič, Danica Malovrh, Ivana Tekavec, Silvija Tekavec Nicastro,
Petje: Anica Mehle, Kristina Skvarča Šenk in Veronika Malovrh
Knjižničarka: Alenka Belič Fantini. Pomoč: Lenči Štefe. Šolski odbor: Andreja Lipušček Bonino
Število učencev: 29 dečkov in 23 deklic, skupno število 52 učencev
Baragova Šola - Hladnikov Dom, Slovenska Vas
Voditeljica: Luciana Servin Čeč. Kate-hista: Luciana Servin Čeč, Boris Rot.
Učiteljice: Liljana Zidar Brulc,Gizela Grbec, Luciana Servin Čeč, Monika Urbanija Koprivnikar, Helena Cerar Rot.
Ročna dela - Folklora: Boris Rot in Silvija Sanchez
Odbor staršev: Silvija Burja
Število otrok: 6 dečkov in 17 deklic. Skupno: 23 otrok
Jurčičeva šola - Slovenski dom Cara-pachay
Voditeljica: Ani Klemen Boltežar, Katehistinja: Anka Pleško Garcia.
Učiteljice: Rezika Škulj Hanjže, Ani Klemen Boltežar
Odbor staršev: Zinka Klemen
Število otrok: 1 deček in 1 deklica. V oddelku ABC 2 deklici, skupaj 4 učenci.
Prešernova šola - Slovenska pristava, Castelar
Voditeljica: Nadica Kopač Grohar. Katehistinje: Nadica Kopač Grohar, Viktorija Selan. Lučka Rant Papež in Polona Lazar.
Učiteljice: Majda Maček, Cecilija Skubic, Lučka Papež, Polona Pintar Lazar, Karolina Kenda, Nevenka Grohar, Viktorija Selan, Andrejka Papež Cordoba, Urška Makovec.
Petje: Marjanka Ayerbe Rant Knižničarka: Polona Lazar Število otrok: 14 dečkov in 23 deklic. Skupaj otrok: 37.
Slomškova šola - Slomškov dom, Ramos Mejia
Voditelj: Marcelo Brula. Katehet: g. Franci Cukjati.
Učitelji: Mirjam Klemenc Černe, Saši Smrdelj, Cintia Seljak, Štefi Bokalič, Tatjana Pustavrh, Monika Vitrih Koželnik, Ana Beltram Aguilar, Marjana Grabnar Petkovšek, Monika Svetlin Pregelj, Anka Smole Kokalj in Irenka Zarnik Kočar.
Petje: Marcelo Brula in Marta Selan Brula.
Telovadba: Zofija Bokalič, Pavle Marolt, Janko Koželnik, Jani Kocmur. Knjižničarka: Agustina Zakrajšek. Odbor Staršev: Gabrijela Tomazin Kastelic.
Število otrok: 33 dečkov in 21 deklic. Skupaj: 54 otrok
(Dalje prihodnjič)
Ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne
POTVARJANJE BESED
Za totalitarne režime je značilno, da prilagajajo pomen besed v svoje namene ter jim dajejo večkrat ravno nasprotni pomen od pravega. Besede potvarjajo in razvrednotijo. Potem jih pa vsiljujejo in propagirajo do onemoglosti in s tem dosežejo, da jih ljudstvo sprejme.
Klasičen primer: Demokratična ljudska republika ... v kateri ima vso oblast v rokah majhna skupina ljudi, ki jo izvaja desetletja, določa naslednike in preganja vsakogar, ki bi le malo podvomil o njeni zakonitosti. Torej ni ne Res--publica - obča, javna stvar; ne demokratična - je samovlada ene politične stranke ali sploh ene osebe; ne ljudska, saj ljudje ne volijo svobodno in ne posegajo v javno življenje, čeprav jih neprestano prepričujejo, da so oni nosilci oblasti.
Oglejmo si nekaj takih besed, katerih potvorba in razvrednotenje je nastalo v Sloveniji med vojno in v dobi tako imenovanega enoumja - beri totalitarizma - in so v rabi še danes. In ki bodo, ob 70 letnici konca druge svetovne vojne zopet preplavile vse medije.
ZMAGOVALCI
Kmet orje njivo. V plug je vprežen vol. Za ušesom mu sedi brencelj. Mimo prileti njegov drug in ga vpraša: »Kaj delaš?« »Orjemo«, mu odgovori.
Ta kratka zgodbica mi pride vedno na misel, kadar slišim besedo »zmagovalci« nanašajočo se na slovenske partizane. Nekaj se ne ujema. Zmagovalec je tisti, ki nekoga ali nekaj premaga oziroma, ki z naporom in sposobnostjo premaguje ovire, ki mu zapirajo pot do cilja, katerega končno doseže. Hribolazec »X« se nameni na vrh strme gore. S spretnostjo in vztrajnostjo pušča za sabo težave, ki mu jih gora stavi in doseže vrh. Rečemo, da je goro premagal gospod »XX«, ki nima ne spretnosti ne vztrajnosti, da bi splezal na vrh, si pa obuje gojzarje in najame helikopter, ki ga pusti na vrhu. Oba sta dosegla svoj cilj, stojita na vrhu. Je gospod »XX« premagal goro?
Koga so premagali slovenski partizani? Okupatorje? Skoraj vsa tako imenovana osvobodilna borba - če izvzamemo uspešno pobijanje sonarodnjakov - se je omejila na občasne atentate in streljanje iz zased, potem pa v beg. Nekaj strelov na okupatorja je le moralo biti, da se opraviči tako opevani osvobodilni boj. Nič hudega, če so ti streli potem povzročali krvave represalije nad ljudstvom, s streljanjem talcev in požigom vasi. To je bilo že v načrtih KP kot se razbere iz pisem Kardelja Titu. V resnici so pa bili v stalnih pogajanjih z okupatorji, - seveda tajnih in nikoli priznanih - kjer so se dogovarjali, kaj lahko in kaj ne in kaj dobe v zameno: hrano, orožje ... Saj namen KP ni bil boj proti njim ampak revolucija in prevzem oblasti po vojni, v kateri so se bojevali drugi.
Kjer so domobranci ustanovili svoje postojanke, so vaščani spet lahko skoraj normalno zaživeli
Posebno z Italijani so imeli neprestane stike in izmenjave. Vsak »napad« od obeh strani je bil prej najavljen. Po kapitulaciji Italije so jih celo spremljali do meje, da se ljudje, ki so trpeli pod njimi, ne bi maščevali. V zameno so jim pa Italijani pustili orožje in topničarje, ki so porušili zidove Turjaka in poslopja v Grčaricah in drugod. Šele ko so bili zidovi porušeni in se je prikazala bela zastava predaje, so se prikazali »zmagoviti« partizani in pobijali, začenši pri ranjencih.
Nemce?
Na Balkanu se je Tito boril proti četnikom - njegovim edinim sovražnikom, kot je to večkrat sam izjavil - in pustil pri miru okupatorje, posebno Nemce, v kolikor se ti niso vmešavali v njegove načrte. Z njimi je na vse načine skušal skleniti premirje. Za borbo proti njim je Tito naprosil Stalina, kar je potem dosledno skrival. Stalin je poslal v Jugoslavijo Rdečo Armado. Ko so Rusi jeseni 1944 prodirali v Srbiji proti Beogradu, se je maršal Tito, mitični zmago-
viti vodja partizanskih čet, zatekal pod angleško zaščito v mesto Bari ali na jadranski otok Vis. Rdeča Armada je skupaj z Bolgari in občasnim sodelovanjem južnih partizanskih oddelkov napredovala po jugoslovanskem in sosednjih ozemljih in prišla aprila l945 do Murske Sobote, kjer se je ustavila, ker so bili Nemci že v popolnem umiku.
Slovenski partizani so bili tako poskriti, da so prišli prepozno osvobajat Ljubljano, saj so pred njimi vkorakali v mesto črnogorski in bosanski oddelki z juga in to že po kapitulaciji Nemčije.
Domobrance?
Že z nastajanjem Vaških straž so se partizanska ropanja in morije po vaseh znatno zmanjšale. Kjer so pozneje domobranci ustanovili svoje postojanke, so vaščani spet lahko skoraj normalno zaživeli. Zadnje mesece pred koncem vojne je bila velika večina slovenskega ozemlja očiščena partizanskega terorja. Držali so se v obmejnih krajih, po gozdovih. Le kadar so bili v popolni premoči, so napadli kakšno postojanko. Še ko so se domobranci meseca maja umikali - ne bežali pred njimi, kot sedaj trdijo, ampak umikali zaradi sporazumov med Zavezniki in bližine Sovjetov - se jih niso upali zajeti - kar bi bilo po vojaško logično - ampak so potem z Angleži zbarantali, da se oni umaknejo s Koroške, če jim ti izročijo razorožene domobrance v roke. Izdane in prodane, so jih potem lahko nemoteno mučili in pobijali.
O kakšnih zmagovalcih govorimo? Oblast, za katero naj bi se borili, so jim podarili Zavezniki, pod pritiskom Stalina. Dosegli so svoj cilj, prišli so na oblast. Tudi gospod »XX« je dosegel svoj cilj, ko ga je na vrh gore pripeljal helikopter.
BORCI
Po Slovarju Slovenskega jezika je borec udeleženec oboroženega spopada. Ni dosti, da streljaš iz zasede, nastavljaš bombe, delaš sabotaže in atentate, mučiš in pobijaš nezaščitene može, žene in otroke, se umikaš pred napadi nasprotnika ali tavaš s puško na rami po gozdovih. Na vsem slovenskem ozemlju ni bilo niti ene prave bitke med partizani in okupatorji.
OSVOBODILNA FRONTA - OF, NARODNOOSVOBODILNI BOJ - NOB, OSVOBODITELJI
O partizanskih bojih za osvoboditev naroda izpod osvojevalčeve oblasti se je ogromno pisalo in se nakopičilo grmade knjig. Seveda, če opisuješ nekaj, kar se ni dogajalo, rabiš veliko fantazije, besedičenja, potvarjanja in prilagajanja in moraš o tem pisati in pisati in ponavljati in pisati, da počasi postane virtualna - navidezna resnica. »Osvobojena ozemlja« so bila le tista, v katera osvojevalec ni vdrl ali jih je po lastni iniciativi zapustil - na primer, Kočevje med umikom Italijanov po kapitulaciji in prihodom Nemcev, brez vsakega odpora. Resnica sama pa potrebuje le malo besed, kot jo je zajel, med toliko drugimi, pravnik in politik Marko Štrovs: »Komunisti so kot boj proti okupatorju prikazali komunistično revolucijo, s katero so za ceno skoraj sto tisoč pobitih Slovencev pridobili totalitarno oblast.« Jaz bi še dodal: Pa še to pod pokroviteljstvom Zaveznikov.
IZDAJALCI - KOLABORACIONISTI
Izdajalec je tisti, ki ima stike z okupatorjem ali sodeluje z njim v škodo svojega naroda in domovine. (Ta definicija nehote vključuje vso partizan-ščino). Ne pa tisti, ki je prisiljen braniti svoj dom, svoje življenje in življenja svojih domačih pred napadi indoktriniranih pristašev neke ideologije, ki imajo za nalogo pobiti in uničiti vse, kar bi se zoperstavilo njenim načrtom. Braniš se pa lahko le z orožjem in če si v zasedeni deželi, ne moreš nositi orožja brez privoljenja okupatorja. V Sloveniji je bil pa povrhu ta okupator v španoviji za uničevanje slovenskih življenj s tistimi, ki so te napadali. Kdo je delal v škodo naroda in domovine? Ni izdajalec samozavesten poštenjak, za katerega so komunisti vedeli, da ne bo nikdar klonil pred njimi. Označiti ga je bilo treba za izdajalca in likvidirati. Tudi ni izdajalec tisti, ki mora biti zaradi svoje javne službe v nujnih stikih s funkcionarji osvajalčeve državne uprave, posebno še, če pri teh stikih posreduje za svoje preganjane sonaro-dnjake.
Če bi se partizani res borili proti okupatorju, bi se za protikomunistične vojaške formacije lahko reklo, da so kolaboracionisti. Ker je bil pa njihov tako imenovani osvobodilni boj vojaško nepomemben in le kulisa za revolucijo in je bilo njihovo delovanje naperjeno proti domačim nasprotnikom, najpogosteje neoboroženim, so pa te formacije nastale kot nujna samoobramba. Nikakor se niso borile v prid okupatorja, ampak so bile udeležene v državljanski vojni, ki jo je načrtno zanetila komunistična partija.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Slovenija v svetu. Slovenija v domovini
Raztreseni smo po vsem svetu, a srce imamo v domovini. To vedo povedati vsi, ki potujejo po svetu: da je Slovenija najlepša.
Vse naše prireditve, vsa naša dela imajo, kot zadnjo misel, gotovo, Slovenijo. To je naš najdražji zaklad. Slovenija v svetu se trudi, da bi v nas utrdila slovenstvo in našo kulturo. To sta dve dobrini, ki ju ne smemo zavreči. Za vse to se moramo potruditi, ker smo to Sloveniji dolžni. Če govorimo še druge jezike, je to prav, saj živimo med drugimi ljudmi in narodi. A pogoj vseh jezikov je dobro znana in poznana materinščina.
Ne pozabimo na prošnjo, ki jo je izrekel škof Murske Sobote ob slovesu v Buenos Airesu: »Dragi rojaki v izse-ljenstvu, mislite na nas, molite za nas, ne zapustite nas.«
Saj to že delamo. A delajmo še naprej. Mislimo na vas in vas spremljamo v vsakem času. Ob volitvah zvemo za izid še isti dan. Marsikaj nas boli, a je že tako.
Molite za nas. Molitve opravljamo vsak dan. Ob njih že vemo, da bo naša molitev izprosila rešitev.
Ne zapustite nas. To naj se nikdar ne zgodi.
Dokler imamo srce, se ne bomo nikdar odpovedali Sloveniji.
SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU!
To geslo je bilo nekaj let po vojni natiskano na vseh uradnih dokumentih.
Glede Smrt fašizmu, smo že omenili stalna pogajanja med fašističnim okupatorjem in partizani. Tudi na Slovenskem. O tem je precej ohranjenih dokazov. Omenili smo že tudi varstvo, ki so ga partizani nudili fašističnim vojakom po kapitulaciji Italije - kot je povedal sam partizanski general L. Ambrožič-Novljan (1908-2004).
Svoboda narodu - To geslo pa presega vse meje popačevanja resnice. Enako kot rek »v svobodi«, kot so v Sloveniji imenovali in še imenujejo čas po vojni. Nikdar in nikoli ni bil slovenski narod tako nesvoboden, potlačen in podjarmljen, kot v prvih letih komunistične oblasti. Množični in absolutno zamolčani poboji - poleg domobrancev še nekaj desettisočev pravih ali namišljenih nasprotnikov - s prepovedjo žalovanja za njimi, množično oskrunjanje grobov, nečloveško mučenje po ječah, kjer si lahko pristal tudi za vsak primer, taborišča prisilnega dela, tudi za ženske, absolutna kontrola nad zasebnim življenjem in mišljenjem, hišne preiskave, zasledovanja, ugrabitve, izgoni, nočna zasliševanja s pretepanjem, stroga cenzura tiska ter zasebnih zapiskov in pošte, ukazano ovaduštvo, meje zaprte za ceno življenja, potvarjanje resnice in širjenje najhujših laži, brez možnosti najmanjšega ugovora, primorano poveličevanje komunističnih mitov, diskriminacija in odvzem vseh pravic drugače mislečim, pritiski na učitelje in profesorje, prisiljeni in posiljeni zatajevati svoja prepričanja, preganjanje duhovnikov in zatiranje verskega življenja, (skrajen primer: če si na božič, ki se ni smel praznovati, povedal, da si jedel potico, si lahko tvegal službo ) i.t.d., i.t.d. Z ustrahovanjem in terorjem so utrjevali svojo neomejeno oblast.
A vsega je enkrat konec in Slovenija se je po razsulu Sovjetske Zveze ločila od Jugoslavije, se osamosvojila in se proglasila za demokratično državo.
SLOVENIJA PO OSAMOSVOJITVI
Pričakovanja: Sedaj bo vse drugače. Resnica bo prišla na dan, narod se bo spravil med seboj in svobodno zaživel v resnici in pravici.
Stvarnost po 25 letih samostojnosti: Bodimo optimisti in zrimo v prihodnost. Vse kar tu piše, ni res. Se ni zgodilo. Če se pa je, je pa že mimo in ni več važno. Pozabimo! Ustvarimo si resnico, ki bo odgovarjala našim potrebam. Saj tisti, ki so vse to pretrpeli in njihovi potomci, so se trpljenja in drugorazredništva že navadili. In tisti, ki smo iz tega pritržili privilegije ter naši dediči, pa še naprej usmerjamo tek življenja v Sloveniji. Privilegije je pač treba varovati, četudi na račun narodne sprave.
V RAZMISLEK:
»Eden najbolj tragičnih naukov zgodovine je: Če si podvržen prevari predolgo časa, boš odvračal vse dokaze, da si prevaran. Priti do resnice te ne zanima več. Utonil si v prevari. Enostavno je preveč boleče priznati, tudi sam sebi, da si živel prevaran.« (Carl Sagan, v knjigi Svet demonov).
Franci Markež
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NALOGE POLITIČNE EMIGRACIJE
Po 20 letih je politična emigracija še vedno bistveno v isti nalogi, kot je bila na začetku: smo edino možna opozicija komunistični diktaturi. Naša naloga in cilj je vplivati na notranje in zunanje razmere z namenom, da se ruši totalitarna vladavina komunistične partije in se vzpostavijo demokratične svoboščine in ustanove demokratske parlamentarne vlade. Hočemo tak notranji red v Jugoslaviji, da bo izključeno vsako izkoriščanje Slovenije, ki naj postane in ostane ena suverenih držav jugoslovanskih narodov. V tem in vsem drugem narodno političnem prizadevanju pa hočemo politični emigranti biti le v pomoč svojemu narodu in njegovim naporom k osvobojenju. Samo dokler slovensko ljudstvo svobodno govoriti in nastopati ne more, skuša politična emigracija govoriti zanj. ...
Dr. Miha Krek
SLOVENCI V ARGENTINI
Ob 10-letnici smrti Vladimirja Vauhnika.
Večina beguncev, ki so prihajali pred 17 leti v Argentino, ni poznala skromnega pa obenem elegantnega gospoda, ki je prihajal vsako nedeljo na Victor Martinez k tedanjemu predsedniku Društva Slovencev. Živo se je zanimal za usodo beguncev, ki so prihajali v Argentino in njegova velika skrb je bila, kaj bi mogel storiti, da bi prihajajočim olajšal težave. Iskal in dobil je za marsikoga zaposlitev, ali mu kako drugače pomagal premagati prve težave. Tak je bil generalštabni polkovnik Vladimir Vauhnik, katerega desetletnice smrti smo se spominjali 31. marca tega leta. ...
San Justo. Občni zbor zadruge Naš dom. V
nedeljo, 11. aprila, so se člani zadruge Naš dom zbrali na 8. rednem občnem zboru, Začel in vodil ga je predsednik Franc Benko. ...
Na prvi seji v novi poslovni dobi se je glavni odbor sestavil takole: predsednik Tone Oblak, podpredsednik Janez Janežič, tajnik Jože Miklič, tajnikov namestnik Pavle Malovrh, blagajnik Martin Radoš, blagajnikov namestnik Franc Zupanc in gospodar Tone Tomaževič.
Osebne novice. Krst. Dne 10. aprila je bila v farni cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Buenos Airesu krščena Andreja Monika Sala Rigler, hčerka Armanda Danteja in ge. Marjete Rigler. Botra sta bila Carolina Sala de Rivara in Emil Cof.
(Svobodna Slovenija, 22. aprila 1965 - Št. 16)
RESUMEN DE ESTA EDICION
ŠE EN PREDOR POD KARAVANKAMI
Vodstvi slovenskega in avstrijskega upravljavca avtocest sta v kraju Most na Muri na avstrijskem Štajerskem podpisali sporazum o financiranju širitve predora Karavanke, ki povezuje Avstrijo in Slovenijo. Dela, ocenjena na 312 milijonov evrov, naj bi bila končana do zime 2022/23. Najprej bodo zvrtali drugo cev in jo usposobili za promet, ki bo tudi dvosmeren, medtem pa bodo prenovili prvo cev, po kateri je stekel promet leta 1991.
BREZ ČEBEL NI ŽIVLJENJA
Slovenija je v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavila pobudi o evropskem medenem zajtrku in svetovnem dnevu čebel, s katerima opozarja na pomen teh opraševalk za zdravje in okolje. Slovenski politiki in čebelarji so ob tem skovali novo geslo: čebele povezujejo ljudi in Slovence. Okoli sto slovenskih čebelarjev je tako prišlo v Bruselj opozorit, da brez čebel ni življenja.
SLOVENIJA ZAHTEVA VRAČILO 313 PREDMETOV
Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je veleposlaniku Srbije v Sloveniji Aleksandru Rado-vanoviću predala seznam predmetov slovenske premične kulturne dediščine, ki se nahajajo v nekdanjih zveznih institucijah SFRJ. Na seznamu, ki so ga oblikovali na podlagi dostopnih virov, je 313 predmetov - med njimi slike, skulpture in slovenski filmi. Med slikami so dela Ivane Kobilce, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena, Matije Jama in Ivana Groharja, na seznamu pa so tudi primerki iz poštnega, železniškega in vojnega muzeja.
LJUBLJANICA (ŠE) NI RIAČUELO
V tradicionalnem čiščenju Ljubljanice je sodelovalo 49 potapljačev iz vse Slovenije, iz reke pa so potegnili za manjši tovornjak odpadkov. Po besedah Mira Potočnika iz društva za podvodne aktivnosti Vivera so v Ljubljanici znova našli veliko predmetov, ki v reko ne sodijo: prometne znake, kontejnerje, klopi, kolesa in tudi dva motorja.
PO SVETU
GROZNA BEGUNSKA TRAGEDIJA
V	Luksemburgu se je pravkar začelo izredno zasedanje zunanjih in notranjih ministrov Evropske unije, ki je na poziv visoke zunanje politične predstavnice unije Federice Mogherini posvečeno problematiki migracij. V nedeljo ponoči se je namreč v Sredozemskem morju zgodila doslej najhujša begunska tragedija, saj se je prevrnila ladja, na kateri je bilo med sedemsto in devetsto prebežnikov. V Bruselj prihajajo pozivi o krepitvi nadzora v Sredozemlju in opozorila, da celotne odgovornosti ne more nositi le Italija, ki je večinoma prva postaja beguncev na poti v Evropsko unijo. Po trenutnih navedbah je brodolom, ki se je zgodil 120 kilometrov južno od italijanskega otoka Lampedusa in 100 kilometrov od Libije, preživelo le 28 ljudi, reševalci pa so našli 24 trupel.
VEČJI PRITISK NA GRČIJO
V	Washingtonu poteka redno spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Na srečanju pa je sicer v središču pozornosti Grčija. Pritisk na njo se zaradi prepočasnega napredka pri reformah, ki jih zahtevajo njeni posojilodajalci, vse bolj stopnjuje. Nemški minister Wolfgang Schäuble je že poudaril, da lahko članice območja evra Grčiji pomagajo le, če dobijo nekaj v zameno. Njegov kolega iz Grčije Janis Varufakis je vnovič ostro kritiziral stroge zahteve kreditodajalk. Narobe bi bilo, če bi podpisali sporazum o obljubami, ki bi škodovale grškemu gospodarstvu, je dejal. Za Atene je zelo pomembno hitro priti do rešitve, zato so po njegovih besedah popolnoma pripravljeni na kompromise, a dodaja, da ne bodo soglašali z nobenimi ukrepi, ki bi ponovili napake iz preteklosti.
NOVI UBOJI KRISTJANOV
Islamska država je v Libiji obglavila oziroma ustrelila približno trideset etiopskih kristjanov, ki jih je ugrabila na jugu in vzhodu države. Evropska unija in ZDA sta novo krvavo dejanje islamskih skrajnežev obsodili in pozvali k stabilnosti v Libiji.
Eden od džihadistov na polurnem videoposnetku pravi, da se morajo kristjani spreobrniti ali plačati davek, predviden po islamskem pravu. Na posnetku so prikazani tudi različni zažgani ali uničeni krščanski simboli in cerkve. Etiopija je sporočila, da njeno veleposlaništvo v Egiptu skuša ugotoviti, ali so bili usmrčeni resnično etiopski državljani.
MILIJONAR BO VODIL FIN SKO
Na parlamentarnih volitvah na Finskem je po končnih izidih zmagala opozicijska Stranka centra. Na drugo mesto se je uvrstila evroskeptična stranka Finci, na tretje pa Nacionalna koalicija dosedanjega premierja Alexandra Stubba. Socialdemokrati so četrti. Novi finski premier bo tako vodja Stranke centra, 53-letni milijonar in nov obraz v finski politiki Juha Sfpilä. Mnogi državljani mu zaupajo, ker kljub bogastvu velja za skromnega in zadržanega. Z izkušnjami, ki si jih je pridobil kot uspešen poslovnež, bo po njihovih pričakovanjih državo vendarle vrnil na pot uspeha. Njegova prva naloga bo sestavljanje koalicije.
RUSKA OPOZICIJA
V Rusiji sta stranki pokojnega Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega napovedali združitev sil pred letošnjimi lokalnimi volitvami in pred parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene prihodnje leto. V izjavi za javnost sta poleg tega obtožili ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovo Enotno Rusijo, da vzpostavljata avtoritaren sistem, ki je izbrisal opozicijo, opustošil gospodarstvo in pahnil državo v konflikt z Ukrajino.
EL TEMA ES LA FAMILIA
En esta edicion dedicamos mucho espacio al tema de la familia. Por un lado se explican algunos aspectos de la controvertida nueva ley eslovena, contra la cual la ONG "Por los ninos" trata de llevar a cabo un referendum. Entre otras cuestiones, la familia ya no estara integrada por "marido y mujer", sino por "persona 1 y persona 2", cualquiera sea su sexo. Ademas, en caso de fallecer ambos padres, los abuelos no podran hacerse cargo de la educacion de sus nietos, sino que estos seran entregados en adopcion a parejas extranas, incluso a las de mismo sexo. Por otra parte el editorial explica detalladamente el tema de la "teona del sexo", tan en boga en Europa, que tiende a borrar las diferencias, como si todas las personas fuesemos de un solo sexo. Tambien aboga por el cambio de sexo de cualquier persona, a costas del Estado. En consonancia publicamos la catequesis del papa Francisco, en la cual asegura que la "teona del sexo" no es una solucion, sino el problema. (Pag. 1 y 2)
KUNSTELJ AL VATICANO
Muchos entre nosotros recuerdan con afecto al diplomatico esloveno Tomas Kunstelj, quien se desempenara como encargado de negocias de la emba-jada eslovena en Buenos Aires. Ahora el Sr. Kunstelj ha sido nombrado embajador esloveno ante la Santa Sede. Es el sexto, por orden, desde que Eslovenia declaro su independencia. Ademas le corresponde tambien atender los asuntos diplomaticos ante la Soberana Orden de Malta. (Pag. 1)
JOVENES Y ESPIRITUALIDAD
A comienzos de marzo un gran numero de jovenes se dio cita en el Centro Loyola, para participar de un retiro espiritual. Este fue dirigido por el padre Sergio Beliera y por Pavel Erjavec. Durante tres dfas escu-charon las palabras del sacerdote, rezaron, meditaron y tambien debatieron acerca de las dificultades de su vida en la actual sociedad. Todos reconocieron el valor del encuentro y enfatizaron sus beneficios. (Pag. 3)
EL LIBRO DEL PAPA
Mojca Širok es la corresponsal de la television eslovena en Roma. En junio del ano pasado visito Buenos Aires, para producir una pelfcula acerca del papa Francisco. Ademas, como resultado de su investigacion y sus entrevistas, escribio un libro sobre la vida del papa Bergoglio, en el cual incluyo opiniones de los miembros de nuestra colectividad y una entrevista con el obispo Stanovnik. Las notas se completan con fotograftas de lugares y personajes de Buenos Aires, ligados con el papa argentino. (Pag. 3)
NUESTRAS ESCUELAS
Comenzamos a publicar en este numero el informe acerca de las actividades de nuestros cursos de idioma, llevados a cabo el ano pasado. El documento fue presentado en la asamblea anual de la Asociacion Eslovenia Unida, que patrocina nuestras escuelas en los distintos centros de la colectividad. Se detallan allf los nombres de los maestros, las materias que ensenan, la cantidad de alumnos y otros datos. La publicacion continuara en los numeros siguientes. (Pag. 3)
FALSEAR LAS PALABRAS
El Sr. Francisco Markež plantea el hecho de que el regimen comunista, durante la revolucion que coincidio con la guerra y durante los anos de su dictadura, falseo y tergiverso el sentido de las palabras. Los lemas de "lucha", "liberacion", "popular", "antifascista" y tantos mas, resultaron puras mentiras, tendientes a ocultar el verdadero sentido de sus actos: una revolucion cruel y sanguinaria. Las mentiras continuaron y se acrecentaron una vez en el poder, para falsificar la historia, hacerla "oficial", seguir ejerciendo el dominio y usufructuar los privilegios de sus conquistas. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Marko Kremžar, Metka Mizerit, Luciana Marija Skubic, Rok Fink, Alenka Prijatelj in Franci Markež. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenij'e: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
23 de abril de 2015 • N° 13
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
v - uTOpčG
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OSEBNE NOVICE
SLOVENCI IN SPORT
Krst
V	soboto, 11. aprila, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj, Valentina Ema Klarreich, hčerka Albija in Nadje roj. Kogo-všek. Botrovala sta Monika Klarreich in Aleš Kogo-všek; krstil pa je g. Franci Cukjati. Srečni družini čestitamo!
Poroka
7. marca sta se v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi poročila Klavdija Elizabeta Rozina in Nicolas Svetris. Za priči sta bila Boris Rozina in Liliana Svetris. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	Sloveniji je umrla Štefi Tekavčič roj. Jarc (89). Naj počiva v miru!
SLOVENEC ZMAGAL NA DUNAJU
Hokejska ekipa Red Bull Salzburg je že petič osvojila naslov prvaka v razširjenem prvenstvu Avstrije, ligi Ebel. Salzburg je na četrti finalni tekmi, ki jo je gostil Dunaj, s 4:3 premagal Vienna Capitals in se s skupnim izidom 4:0 veselil novega naslova. Za moštvo iz solnograškega je danes v vratih znova stal Luka Gračnar (foto) in zbral 20 obramb.
PETDESET LETA HALE TIVOLI
V hali Tivoli je bila slovesnost ob njeni petdeseti obletnici, ki so se je udeležili številni nekdanji zvezdniki na čelu z Miroslavom Cerarjem, najuspešnejšim slovenskim športnikom na velikih tekmovanjih, prišli pa so tudi športniki zadnjih generacij, kot sta Iztok Čop in Mitja Petko-všek.
RAGBIJCI IZGUBILI PRVO MESTO
Slovenska reprezentanca v ragbiju je v Ljubljani na tekmi evropskega pokala narodov v skupini 2C izgubila proti Luksemburgu z 11:14. Ta je zdaj sam na vrhu lestvice. Prvo mesto ob koncu vodi v višji rang tekmovanja, Slovenija pa je druga.
Luka Gračnar
Nov elektronski naslov
Za bolj uspešno delovanje smo se odločili, da ločimo elektronski naslov društva in tednika. Odslej naprej prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo na: svobodna.ba@gmail.com
Društvo Zedinjena Slovenija pa še v nadalje obdrži oba dosedanja naslova: esloveniau@sinectis.com.ar in pa esloveniau@gmail.com Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
PORAVNAJTE NAROČNINO!
OBVESTILA
SOBOTA, 25. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Prekop ostankov dr. Starca in č. g. Kalana v Slovenski hiši ob 19,15.
Koncert Slovenskega seksteta »Sonček«, na Pristava ob 20,30. NEDELJA, 26. aprila: Občni zbor na Pristavi po sv. maši.
SREDA, 29 aprila: Redna šolska seja ob 19,30 v Slovenski hiši. ČETRTEK 30. aprila: Redni občni zbor Z.S.M.Ž. ob 15. uri v Slovenski hiši.
Občni zbor Zadruge SLOGE ob 19,30 uri. PETEK, 1. maja: Športni dan v Lanusu. SOBOTA, 2. maja: Ponovitev igre Jez v Hladnikovem domu ob 19.
uri.
NEDELJA, 3. maja: 55. obletnica v Carapa-chayu
SOBOTA, 9. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. maja: Romanje v Lujan. SOBOTA, 16. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. maja: 55. Obletnica v San Martinu in 60. Slovenski dan.
ČETRTEK, 21. maja: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek
v Domu ob 16 uri. SOBOTA, 30. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob
15. uri v Slovenski hiši.
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA VABI NA KONCERT
ta »SONČEK^-
Slovenskega seksteta »SONi
25. aprila 2015, ob 20.30 uri.
f # £ f I I--t
" V T i H t t
di ß « I1
Po nastopu bo na razpolago večerja. Prijave za večerjo: 4627-4935 /4481-1541
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
vabi vse odbornike in prijatelje na občni zbor, ki bo v nedeljo 26. aprila po sv. maši. Hvaležni vam bomo za sodelovanje. Vas pričakujemo!
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY VABI NA 55. OBLETNICO DOMA
V nedeljo 3. maja 2015
10.30 dviganje zastav 10.45 sveta maša 13,00 kosilo 16.30 KOMEDIJA »LIMONADA SLOVENICA« Nato prosta zabava! Sodelujeta Kvintet Sonček in harmonikar Emilijan Simčič
VSI LEPO VABLJENI!
Cecilia Grierson 3867 - CARAPACHAY