58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 Fondacija založbe Bertelsmann je podprla Zvezo nemških bibliotekarskih društev pri pripravi in izidu študije Knjiž- nice 2007 – Strateški koncept nemškega knjižničarstva (Bibliothek 2007 – Strategiekonzept, Verlag Bertelsmann Stiftung, 2004, Gütersloh; www.bibliothek2007.de), ki so jo izpeljali Gabriele Berger, Albert Bilo, Birgit Dankert, Christof Eichert, Arend Fleming, Anja Friese, Christien Hasiewicz, Barbara Lison, Elisabeth Niggemann, Hans- Joachim Waetjen, Bettina Widau ob organizacijski pod- pori Booz Allen & Hamilton. Študijo predstavljamo kot dobrodošel vzorec tudi za slovenske razmere, saj smo trdno prepričani, da so za razvoj knjižnic odločilni le predpisi, pogrešamo pa dolgoročne strateške opredelitve razvoja. Izhodišče študije je opredelitev Nemčije kot družbe znanja. To je vse prej kot samoumevna stvar, čeprav ve- čina nikoli natančno ne pomisli, kaj dejansko to pomeni. Znanje živi skozi informacije in njihovo izmenjavo. Knjižnice tako rekoč od človekovega rojstva podpirajo nastajanje, organizacijo, uporabo in upravljanje znanja. Vsakomur od nas so ob strani pri spoprijemanju z dvema skrajnostima: pomanjkanjem in preobilico informacij. Ni treba strašiti z internetom in Googlom, dovolj je že ugotovitev, da Nemčija še nikoli v zgodovini ni izdala po 80.000 naslovov knjig, kot se dogaja zadnja leta. Raz- vojno najuspešnejše države (Danska, Velika Britanija, Finska, ZDA) so znale knjižnice vgraditi v vse bistvene procese družbe. Nemčija ne bo mogla uspešno tekmovati z njimi, če ne bo znala izrabiti potenciala svojih knjižnic. V tem trenutku: • nima strateške vizije o vlogi knjižnic v reformi izob- raževalnega sistema; • nima usklajene inovacijske in razvojne politike za knjižnice; • zmanjšuje sredstva za nujni razvoj javnega knjižničar- stva. Zveza bibliotekarskih društev predlaga ustanovitev agen- cije BEA (BibliotheksEntwicklungsAgentur), ki bo sku- šala preseči deželno razdrobljenost države. Cilji {tudije Biliothek 2007 Glavni namen je sprožiti nacionalno razpravo na ravni politi- ke, gospodarstva in javnosti o tem, kaj vse bi knjižnice zmo- gle, če ne bi bile odrinjene od načrtovanja razvoja. Izhodišče razprave je pravica ljudi, da imajo dostop do informacij in virov znanja, kar je razlog nastanka in obstoja javnega knjiž- ničnega sistema. V tem pogledu se funkcije knjižnic neloč- ljivo prepletajo s funkcijami šol in popolnoma nerazumljivo je, da se danes na veliko govori o reformi izobraževalnega sistema, ne da bi se knjižnice sploh omenilo. Politi~ni in družbeni pomen knjižnic Nemške knjižnice so sestavni del mednarodne mreže informacijske oskrbe. Informacijska učinkovitost je ključ- ni dejavnik globalne konkurenčnosti. Največje družbeno bogastvo je znanje ljudi, zato je investicija v knjižničar- stvo naložba v lastno perspektivo države. Poleg bralne kompetence je danes tudi medijska kom- petenca bistvena kvalifikacija za uspešno delovanje. Knjižnice znajo na teh področjih delovati učinkovito in dolgoročno. Ne podpirajo zgolj šolskega izobraževanja, ampak tudi bistveno širše in pomembnejše vseživljenjsko izobraževanje. Pri tem je vse bolj, dobesedno iz minute v minuto, pomemben internet in knjižnice so nepogreš- ljive pri premagovanju digitalnega razkoraka, kar postaja bistveno tudi z vidika sodelovanja pri demokratičnem odločanju. Knjižnice kot kulturne ustanove posredujejo ljudem knji- ževnost, likovno umetnost in glasbo. Potrebne reforme nem{kega knjižni~arstva Nemške knjižnice zaostajajo za najrazvitejšimi knjižnič- nimi sistemi glede na strukturo, financiranje in upravlja- nje. To je še posebej očitno pri šolskih in visokošolskih knjižnicah. V tem pogledu manjka premišljena nacional- na vizija, ki je ni tudi zato, ker ni opredeljen njen nosilec. Pomanjkljivi so pravni okviri in ni jasnih standardov ka- kovosti knjižnične dejavnosti. Zato je treba: Bibliothek 2007 STRATEGIEKONZEPT M 59ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 • konkretno opredeliti vlogo in pričakovane učinke knjižnic v sistemu vseživljenjskega učenja; • uporabiti tudi v knjižnicah metodologijo za zagotav- ljanje kakovosti v javnem sektorju; • podpreti inovacijske pobude knjižnic in njihove pro- jekte učinkovitejše rabe informacijskih virov; • zagotoviti ustreznejše financiranje, ki se bo bolj ozira- lo na učinkovitost delovanja knjižnic. Razvoj knjižnic kot sestavina reforme izobra- ževanja Premalo se poudarja, da imajo države, ki se najbolje odre- žejo pri mednarodnih primerjavah znanja (PISA ipd.), od- lično mrežo knjižnic. Knjižnice so nesporno pomemben dejavnik izobraževalne uspešnosti. Ni treba ponavljati, da je izobrazba ključna za enakopravnost ljudi. V Veliki Britaniji so knjižnice preko projekta People’s Network vgrajene v samo jedro vladne strategije prehoda v informacijsko družbo. Mreža knjižnic je razglašena za “nacionalno hrbtenico učenja”. Za pripravo knjižničarjev na dodatne naloge v tej zvezi je vlada zagotovila 260 milijonov evrov. Konec leta 2002 so v knjižnicah že imeli 4.300 modernih “učnih centrov”. Na Finskem imajo od leta 2003 akcijski načrt “Strategija knjižnic 2010”, ki zajema izdatno dodatno usposobitev knjižničarjev in najvišje standarde za uvedbo informacij- sko komunikacijske tehnologije v knjižnično mrežo. Jas- no je, da so ti ukrepi premišljeno integrirani v temeljno razvojno strategijo države. Lahko bi se ozrli še po drugih državah, a ugotovili bi predvsem to, da se resnost razvojnega opiranja na znanje povsod potrjuje s tem, ali znajo v teh državah v strategijo integrirati izjemen potencial institucionalno razvejanega in kadrovsko visoko ekipiranega knjižničarstva. Kjer se izkaže, da so knjižnice pustili ob strani, je to neizpodbiten dokaz, da o družbi znanja govorijo v prazno in zgolj iz leporečja. Resnost potrjujejo: • jasna in konkretna opredelitev nalog in odgovornosti knjižnic v razvoju; • zasidranost knjižnic v izobraževalnem sistemu; • zakonska urejenost področja in zanesljivo financira- nje; • močna zainteresiranost vlade za učinke knjižnic; • kooperativnost in mrežna povezanost knjižnic; • kompetentna centralna točka za koordinacijo, načrto- vanje in inoviranje knjižničarstva v državi. Inovacijski dejavniki sodobnega knjižni~arstva Strokovno podlago za prenovo nemškega knjižničarstva predstavlja anketa, ki jo je opravil Institut für angewandte Sozialwissenschaft (www.bibliothek2007.de), ter dodatne študije o dobri praksi v petih izbranih državah (Velika Britanija, Danska, Finska, Singapur, ZDA). Osnovno spoznanje je, da je informacijska komunika- cijska tehnologija do te mere spremenila “knjižničarsko pokrajino”, da tradicionalne ureditve niso več učinkovite, tudi če se sami knjižničarji še tako trudijo. Neizogibne so radikalne inovacije tako glede povezav in koordinacije na nacionalni ravni kot glede storitev na lokalni ravni. Nove tehnološke podlage zahtevajo drugačne poslovne modele. Neizogibna je konkurenca in učinkovito delovanje. Knjiž- nice morajo same zbrati energijo za inovacije, čeprav je potrebna tudi močna državna pomoč tistim, ki so si odlo- čeni pomagati sami. Predvsem pa mora država poskrbeti, da bodo knjižnice delovale kot smotrn sistem in kot vse- prisotna mreža. Optimiranje kakovosti z nacionalno koordina- cijo Nemčija bo zgradila večstopenjski koncept knjižničar- stva, ki bo odstranil dosedanje delitve in “vrtičkarstvo”. Obenem bo uveljavila obvezne oblike načrtnega in učin- kovitega sodelovanja ter koordinacije. Dosedanje institu- cije v tem pogledu niso bile uspešne, zato bodo ustanovili “inovacijsko središče za knjižnice”, kakršno poznajo v državah z najkakovostnejšim knjižničarstvom. Takšna agencija mora upoštevati vse vrste knjižnic, zajemati mora cel spekter servisov (še posebej nastajajočih inter- netnih storitev), biti mora nepristranski svetovalec vlade, zagotavljati mora strokovno utemeljene celovite razvojne programe, podpirati mora najprodornejše inovacije v knjižnicah, skrbeti mora za stalno evalvacijo rezultatov. Agencija BEA – motor inoviranja knjižnic Agencija BEA (BibliothekEntwicklungAgentur) sledi trem ciljem: • dosledna preobrazba knjižnic v instrumente nacional- ne izobraževalne in informacijske politike; • izboljšanje kakovosti knjižničarskih storitev po meri- lih uporabnikov; • optimiranje izrabe vseh razpoložljivih virov v knjižni- cah z modernizacijo njihovega upravljanja ter povezo- vanjem na nacionalni in mednarodni ravni. BEA mora zagotavljati pretok znanja ne le med knjižnica- mi, ampak tudi znotraj celotnega storitvenega sektorja, ki je marsikje že močno prehitel knjižnično službo. Ponujala OCENA 60 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 OCENA bo strokovno podlago in koncepte za razvojne načrte knjižnic, ki so sedaj obupno stereotipni. Vzpostavila bo sistem indikatorjev, na podlagi katerih bodo knjižnice objektivneje odslikale lastno situacijo, financerji pa bodo svojo podporo usmerjali bolj selektivno. Razvijala bo standarde kakovosti za knjižnične dejavnosti ter izvajala primerjave. Vzpodbujala bo skupne pristope vseh usta- nov, ki se ukvarjajo z materializiranim spominom (knjiž- nice, arhivi, muzeji ...). Biti mora povezovalna agencija z obsežnim seznamom partnerjev. Zamišljena je kot fleksibilna učinkovita orga- nizacija, ki ima neodvisen položaj, za njo pa stoji fon- dacija za pospeševanje inovacij. Obema je ustanovitelj vlada. Perspektiva Nemčija je izgubila že preveč časa, ko je o “znanju” in “inovacijah” le govorila, nič konkretnega pa storila. Ka- kor hitro se je iztrgala iz letargije, je postalo jasno, da so za “znanje” in “inovacije” knjižnice ključnega pomena. Na tej podlagi bo tudi agencija BEA dobila vlogo odločil- nega svetovalca pri transferu znanja in inovacij v Nemči- ji. Zelo pomembno je, da je kar 60 odstotkov prebivalcev Nemčije včlanjenih v knjižnice in da je mogoče preko tega močno vplivati na njihovo mišljenje in delovanje. Nihče pameten na čelu države se temu ne bi odrekel! Franci Pivec