OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJAMA-OKOIICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 14. — LETO I.
LJUBLJANA, 19. NOVEMBRA 1954
VZOREC STATUTA ZA KOMUNE NA OBMOČJU LJUBLJANE
Predlog Iniciativnega odbora okraja In mesta Ljubljane
Predlog Iniciativnega odbora okraja in STATUT občine...
PRVO POGLAVJE
SPLOŠNI DEL
L člen
Občina ...................1 je
teritorialna enota, na kateri se družba razvija po načelih socialistične demokracije v samostojno celoto zlasti na gospodarskem komunalnem, socialnem in pro-svetno-kulturnem področju.
Občina .................... je
Pravna o,eno.
Občina .................... Je
sestavni del okraja Ljubljana.
2.	člen
Občina ................... ob-
8ega ................... (našteti
kneje in kat. občine).
3.	člen
Prebivalci občine, državljani LlU, imajo svoj ljudski odbor, ki je predstavnik ljudske oblasti n ljudske samouprave v občini er organ uprave.
4.	člen
Ljudska samouprava obsega Pravico ljudskega odbora, da aniostojno opravlja vse zadeve, afen tistih, ki so z ustavo in aKoni določene kot pravice in olžnoit okraja, ljudske repub-k® ali federacije.
Kot organ uprave opravlja Ihuakl odbor upravne zadeve °t organ prvo stopnje.
5.	člen
Ljudski odbor občine..........
'■..... je najvišji organ obla-
811 v občini.
Sedež občino..................
JG y
_	6.	člen
beti	odbor	je	dolžan	skr-
1 za razvoj občine posebno . 2°sPodarskem. komunalnem, z dtrno-prosvetnem, socialnem, p0^vatvenem in stanovanjskem
.	7.	člen
v J<**1 odbor daje	pobudo,
bg aiQ In poglablja oblike druž-<jbst ’:a. uPravlJanja, usmerja
že
lij.	m razvijajočo se ob-
a,‘truibenega upravljanja ln jih daje organih
I pro-sklepati o predlogih:
1» Pobude, ki Judstv° p0 svojlh
Pravljanja.
> .	8. člen
ux.)u,':'kl odbor je dolžan Sevati i„
, zborov volivcev, krajevnih svetov,
$vetov in komisij državlja-Č1 *!°v’
^ skupin državljanov
0r8anov gospodarskih orga-t, *\^aclj, zadrug in zavodov. ČeVgf. ski odbor Je dolžan izvr-sprt.1 sklepe, ki jih državljani 1'ncjo z referendumom.
Or] JUc-*5kl odbor je skupščina Žav]Vnik°v, ki jih izvolijo dr-Janl na območju občine.
10. člen
iz ^'dski odbor opravlja zadeve Prlstojnosti na sejah tln ine ’n P° SV0J*h organih. Suje rava Uudskega odbora izvr-zadeve upravnega postopka. Ohx, n« člen
basp^a ................... lma
- otl družbenim
ln gospodnr-
Primer: Šentvid, Ljub-center, Ljubljana - Moste,
»na-Vič ttd.
skim organizacijam samo tiste pravice, ki ne kršijo njihovih samoupravnih pravic in ne morejo biti večje, kot jih posebej predpisuje zakon.
12.	člen
Ljudski odbor občine In njegovi organi izdajajo:
a)	odloke, ki so splošni "predpisi in jih izdaja samo ljudski odbor,
b)	odredbe, ki veljajo za določen krog fizičnih ali pravnih oseb, ki jih izdaja ljudski odbor ali posamezni sveti po pooblastilu ljudskega odbora,
c)	navodila, ki dopolnjujejo ali razlagajo splošne predpise, izdaja jih ljudski odbor, njegovi organi ali uprava ljudskega odbora,
č) odločbe, ki jih v pozamez-nih konkretnih zadevah izdaja ljudski odbor, njegovi organi ali uprava ljudskega odbora.
Ostale odločitve kolegijskih organov so sklepi.
13.	člen
Predpisi, ki jih izdaja ljudski odbor, so samostojni ali dopolnilni.
Ljubljane
Samostojni so predpisi, ki jih izdaja ljudski odbor v mejah svoje pristojnosti v zadevah, ki imajo splošni pomen za gospodarski, komunalni, prosvetno-kulturni, socialni, zdravstveni in stanovanjski razvoj občine.
Dopolnilni so predpisi, ki dopolnjujejo zakone ali • druge predpise višjih organov, s katerimi so zadeve že na splošno urejene.
14.	člen
Predpisi ljudskega odbora vsebujejo lahko razen ureditve določene zadeve tudi upravne kazni ali gospodarsko-upravne ukrepe.
Predpisi, ki nalagajo dolžnosti ali določajo kazni in gospodar-ske-upravne ukrepe, morajo zagotoviti prizadetim osebam pravico do pritožbe.
15.	člen
Odloki in važnejši predpisi splošnega pomena se morajo objaviti v »Glasniku«, službenem glasilu občine..............
kolikor predpisi višjih državnih organov ne odrejajo tudi še drugačne objave.
Objavljeni predpisi veljajo z dnem objave v »Glasniku« občine ................. če v njih
ni drugače določeno.
DRUGO POGLAVJE
PRISTOJNOST OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA I. Samoupravne in oblastvene funkcije
16.	člen	čine in z njim tudi razpolagati,
Ljudski odbor samostojno ureja zadeve s področja gospodarskega, gradbenega, komunalnega, stanovanjskega, zdravstvenega, socialnega, prosvetnega in kulturnega življenja občine.
Svojo oblast izvršuje na podlagi in v mejah ustave in zakonov.
Ljudski odbor vzdržuje red ln mir na območju občine.
17.	člen
Ljudski odbor samostojno sprejema družbeni plan občine, ki mora biti v skladu s planom okraja, republike In federacije.
Ljudski odbor lahko poda ugovor, če se no strinja s predlogom okrajnega plana.
O ugovoru odloči republiška Ljudska skupščina.
18.	člen
Ljudski odbor samostojno sprejema proračun občine.
Ljudski odbor je upravičen samostojno razpolagati z delom dohodka, ki ga gospodarske organizacije v skladu z družbenimi plani odstopijo občini, ter z odstotki davkov, določenih z zakonom.
Ljudski odbor smo najemati posojila in izdajati poroštva.
19.	člen
Ljudski odbor je upravičen vpeljati lokalno doklado in posebni krajevni prispevek in druge javne dajatve, ki jih je po zakonu pooblaščen predpisovati.
Lokalna doklada se predpiše za splošno potrebo občine, krajevni prispevek pa le za zgraditev javnih naprav.
20.	člen
Ljudski odbor ima dolžnost upravljati »plošno ljudsko premoženje, ki je na območju ob-
kolikor ta pravica ne pripada po posebnih predpisih drugim organom, organizacijam in zavodom.
Ljudski odbor vodi tudi upravo splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na njegovem območju, kolikor ta pravica ne pripada drugim organom, gospodarskim organizacijam, zavodom in skupnostim.
Ljudski odbor Ima dolžnost nadzora nad vsem splošnim ljudskim premoženjem na svojem območju ne glede na to, v čigavi upravi je.
21.	člen
Ljudski odbor je edini organ oblasti in uprave, ki je v neposrednem odnosu do gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov na svojem območju, razen v izjemnih primerih, ki so posebej predpisani.
Gospodarske organizacije so dolžne vse družbene obveznosti do skupnosti odvajati ljudskemu odboru.
Ljudski odbor izvršuje z zakonom določene pravice in dolžnosti nasproti gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom na svojem območju.
Med te pravice spadajo zlasti:
a)	pravice ustanavljanja in ukinitve gospodarske organizacije ln zavoda ter imenovanje vodilnega osebja;
b)	pravice nadzorstva nad gospodarskimi in družbenimi organizacijami in zavodi ter pravica ukrepanja v primerih nezakonitega poslovanja.
22.	člen
Ljudski odbor ima pravico, da voli in razrešuje sodnike Okrajnega sodišča I. Ljubljana,
sodnika za prekrške ln namestnike.
23.	člen
Ljudski odbor s poslovnikom predpiše svoje poslovanje, ustanavlja ln voli svoje organe ter postavlja svoje uslužbence.
24.	člen
Od zadev, naštetih v členu 16. do 23. ne spadajo v pristojnost ljudskega odbora zadeve, ki po svojem pomenu presegajo območje občine ln ki se morajo spraviti v sklad z interesi drugih občin.
O teh zadevah odloča ali daje svoje soglasje višji organ.
II. Upravne funkcije
25.	člen
Ljudski odbor neposredno iz-
vršuje zakone ln predpise višjih; organov.
Neposredno Izvrševanje predpisov se nanaša bodisi na notranje poslovanje, bodisi na razmerje do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov (upravni postopek).
Ljudski odbor vodi upravni postopek kot organ prve stopnje.
26.	člen	i
Izjemoma ne spadajo v območje upravnega poslovanja ljudskega odbora zadeve, Id presegajo teritorialno območje občine za zadeve, ki jih zakon ali predpisi višjih organov posebej izvzamejo iz pristojnosti ljudskega odbora občine.
TRETJE POGLAVJE
ORGANIZACIJA IN DELO LtJDSKEGA ODBORA 1
27.	člen
Ljudski odbor dela v skupščini, v svetih in komisijah.
28.	člen
Ljudski odbor se mora konstituirati najpozneje v 15 dneh po dnevu volitev.
Način konstituiranja kakor tudi postopek na sejah se predpiše s poslovnikom.
29.	člen
Ljudski odbor opravlja samo na seji skupščine organizacijske zadeve ln one splošne zadeve, za katere zakon ali statut predpisuje, da se opravljajo samo na sejah.
30.	člen
Organizacijske zadeve, ki se opravljajo samo na seji skupščine, so:
1.	Zadeve, ki se tičejo ljudskega odbora:
a)	sprejem statuta
b)	sprejem poslovnika
c)	razpis volitev ljudskih odbornikov v ljudske odbore, če poteče poslovna doba oziroma, če se odbomiško mesto Izprazni.
2.	Zadeve, ki se tičejo ljudskih odbornikov in organov ljudskega odbora:
a)	volitve in razreševanje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednika in članov svetov ter članov komisij,
b)	dajanje dovoljenja za pripor ali preiskovalni zapor ljudskega odbornika,
c)	odločanje o pravilnostih in prenehanju mandatov ljudskih odbornikov,
č) določanje nagrade predsedniku in podpredsedniku, kakor tudi odškodnin in sejnin ljudskim odbornikom.
d)	razveljavljanje nezakonitih ukrepov predsednika ljudskega odbora ter predpisov in sklepov svetov ljudskega odbora,
e)	določanje območij, za katere se sklicujejo zbori volivcev ter sklepanje o sklicanju in odločanje o sklepih zborov volivcev.
3.	Zadeve, ki se tičejo uprave:
a)	določitev delovnih mest v organizacijskih enotah ljudskega odbora,
b)	postavitev vodilnih uslužbencev ljudskega odbora (tajnika, načelnikov, šefov samostojnih odsekov in drugih samostojnih enot in inšpektorjev),
c)	postavitev organov za disciplinski postopek,
č) odločanje o pritožbah uslužbencev in delavcev zoper od-
ločbe predsednika o službenih razmerjih.
3L člen
Splošne zadeve, ki se obravnavajo samo na seji skupščine so:
L Zadeve, o katerih odloča ljudski odbor kot organ oblasti s splošnimi predpisi:
a)	sprejemanje splošnih predpisov (odlokov, odredb in navodil),
b)	sprejemanje plana,
c)	sprejemanje proračuna in sklepnega računa ljudskega odbora.
2.	Odločanje o prenosu splošnega ljudskega premoženja in družbene lastnine.
3.	Izredne obremenitve proračuna:
a)	najemanje posojil,
b)	prevzemanje poroštev za posojila gospodarskim organizacijam ln zavodom.
4.	Prepuščanje zadev v odločitev državljanom (razpis referenduma).
5.	Opozorila višjim organom!
a)	ugovori proti kršitvam samoupravnih pravic,
b)	pripombe k predlogom planov višjih organov.
6.	Ustanavljanje gospodarskih organizacij In zavodov.
7.	Postavitev in razreševanje voditeljev zavodov.
8.	Dajanje pritrditev k sklepnim računom gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov.
9.	Volitve ln razreševanje predsednikov, sodnikov ln sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča v. Ljubljani ter sodnika za prekrške, kakor tudi namestnikov sodnika za prekrške.
32.	člen
Ljudski odbor opravlja tudi druge zadeve, ki jih po zakonu, statutu ali po svojih sklepih lahko opravlja samo na seji.
Od zadev naštetih v 31. členu lahko ljudski odbor s sklepom seje prenese na svet za gospodarstvo:
a)	sklepanje o tem, da prevzame občina poroštvo za posojilo gospodarski organizaciji ali zavodu v občini,
b)	sklepanje o ustanovitvi manjših gospodarskih organizacij,
c)	sklepanje o imenovanjih In razrešitvah vodilnih oseb v gospodarskih organizacijah In zavodih,
d)	razpravljanje o sklepnih računih.
r V teh zadevah pa so sklepi iBveta za gospodarstvo veljavni samo v primerih, če so sprejeti soglasno in ko jih podpiše predsednik ljudskega odbora,
O svojih sklepih mora svet za gospodarstvo obvestiti ljudski odbor na njegovi prvi seji, ki se vrši po sprejetju takih sklepov.
33.	člen
Ljudski odbor veljavno sklepa, te je na seji navzoča večina odbornikov.
Odloki in sklepi ljudskega od-
bora se sprejemajo z večino glasov navzočih odbornikov.
Z večino glasov vseh odbornikov ljudskega odbora se sprejemajo:
1.	občinski statut,
2.	občinski družbeni plan,
3.	odlok o razpisu referenduma,
4.	odloki o javnih dajatvah.
34.	člen
Na sejah se glasuje javno ali tajno.
Tajno se glasuje, kadar tako sklene ljudski odbor.
Cetbto poglavje
ORGANI LJUDSKEGA ODBORA
f'	35. člen
Organi ljudskega odbora so: predsednik, sveti in komisije.
36.	člen
Predsednika izvoli odbor za vso delovno dobo ljudskega odbora izmed odbornikov. Ko poteče delovna doba ljudskega odbora, opravlja predsednik tekoče posle še do izvolitve novega predsednika.
Predsednika lahko ljudski odbor razreši še pred potekom delovne dobe.
Predsednik ne more biti član organov ljudskega odbora.
37.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
38.	člen
Predsednik ljudskega odbora Ima naslednje naloge:
a)	sklicuje in vodi seje ljudskega odbora,
b)	skrbi, da se dela po poslovniku ljudskega odbora, razlaga poslovnik in skrbi, da se akti ljudskega odbora izvršijo,
c)	skrbi za redno delo organov ljudskega odbora in spravlja v sklad delo organov ljudskega odbora,
č) sklicuje zbore volivcev,
d)	opravlja po tajniku splošno nadzorstvo nad delom uprave ljudskega odbora, je za nastavitev pristojni starešina uprave ljudskega odbora, izdaja odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev in delavcev in odloča, kdo nadomestuje tajnika ljudskega odbora in načelnike oddelkov,
e)	izreka kazni za disciplinske nerednosti tajniku ln vodilnim uslužbencem ljudskega odbora.
39.	člen
Sveti pošiljajo predloge predpisov in drugih aktov ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jib pošlje pristojni komisiji.
če se svet ne strinja z mnenjem predsednika, da kakšen predlog nima pogojev, da bi prišel na dnevni red komisije, ga lahko svet pošlje naravnost ljudskemu odboru.
Če misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen akt sveta, ki ni bil izdan v upravnem postopku, v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet akt ponovno obravnava, če vztraja svet na svojem stališču, predloži predsednik ljudskega odbora tako vprašanje občinskemu ljudskemu •dboru.
40.	člen
Predsednik je za , svoje delo odgovoren ljudskemu odboru ln mora redno poročati ljudskemu odboru o delu vseh organov ljudskega odbora.
41.	člen
Predsednik ima pravico do stolne nagrade.
42.	člen
Ljudski odbor Ima podpredsednika, ki nadomešča predsednika v njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je ta odsoten ali zadržan.
Posamezna opravila predsednika lahko ljudski odbor prenese na podoredsednika.
43.	člen
Sveti so kolegijski organi
ljudskega odbora, ki Izvajajo politiko svojega področja.
44.	člen
Sveti kot kolegijski organi ljudskega odbora:
1.	proučujejo vprašanja svojega delovnega področja;
2.	pripravljajo in sestavljajo predloge predpisov ln drugih aktov ljudskega odbora kakor tudi aktov, h katerim daje ljudski odbor svojo pritrditev;
3.	pripravljajo v mejah svojega delovnega področja predloge za Izvolitve in imenovanja oseb, ki jih voli ali imenuje ljudski odbor;
4.	dajejo pritrditve in potrditve, ki so jim poverjene s predpisi ali s posebnimi pooblastili;
5.	dajejo smernice za delo upravnih organov, zavodov in služb, ki opravljajo zadeve iz delovnega področja sveta;
6.	skrbijo za izvrševanje predpisov in smernic v zadevah svojega delovnega področja.
45.	člen
Sveti odločajo o vseh zadevah iz svoje pristojnosti, ki ne spadajo pred sejo ljudskega odbora, kolikor niso te zadeve posebej poverjene drugim organom.
Ža svoje delo so sveti odgovorni ljudskemu odboru.
46.	člen
Ljudski odbor občine...........
ima naslednje svete:*
a)	Svet za gospodarstvo,
b)	Svet za komunalne in gradbene zadeve,
c)	Svet za prosveto,
č) Svet za kulturo,
d)	Svet za zdravstvo,
e)	Svet za socialno varstvo,
f)	Svet za stanovanjske zadeve,
g)	Svet za notranje zadeve.
47.	člen
V	delovno področje Sveta za gospodarstvo spadajo tele zadeve: obravnavanje in določanje občinskega družbenega plana ter razpravljanje o zadevah s področja financ. Industrije, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva in kontrolno inšpekcijske službe.
V	delovno področje Sveta za komunalne in gradbene zadeve spadajo ožje komunalne zadeve, zadeve s področja gradbeništva in urbanizma ter lokalnega prometa, cest in vodnega gospodarstva.
V	delovno področje Sveta za prosveto spadajo zadeve s področja predšolske vzgoje, Sol. prosvete, telesne vzgoje in pred-vojaške vzgoje.
V	delovno področje Sveta za kulturo spadajo zadeve s področja kulture in umetnosti In drugih kulturnih dejavnosti.
V	delovno področje Sveta za zdravstvo spadajo vse zadeve s področja zdravstva.
V	delovno področje Sveta za socialno varstvo spadajo vse zadeve s področja socialnega varstva, socialnega zavarovanja.
* Število ln delovno področje svetov bo določeno za vsako komuno posebej. Večina komun bo imela predvidoma manjše Število svetov.
delovnih razmerij in posredovanja dela.
V	delovno področje Sveta za stanovanjske zadeve spadajo vse stanovanjske zadeve in skrb za investicije in gradnjo novih stanovanj.
V	delovno področje Sveta za notranje zadeve spadajo vse zadeve s področja varstva, javnega reda in miru, prometa, varnosti premoženja in ljudi in tudi zadeve s področja drugih upravnih panog iz pristojnosti ljudskega odbora, v kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje višjih organov ali drugih svetov ljudskega odbora.
Zadeve, ki spadajo v delovno področje več svetov, opravijo
57. člen	| Člani mešanih komisij so lah-
Odborniške komisije obravna- ko tudi uslužbenci ljudskega vajo in proučujejo zadeve, ki j odbora in drugi državljani.
spadajo v pristojnost ljudskega odbora, poročajo ljudskemu odboru o teh zadevah in vodijo nadzorstvo o tem, ali se izvršujejo odločitve ljudskega odbora.
Ljudski odbor sme na svoji seji prepustiti posameznim komisijam pravico odločanja o zadevah, za katere ni predpisano, da je o njih dolžan odločati ljudski odbor na svoji seji.
58. člen
Delovno področje posameznih komisij je naslednje:
a)	Komisija za predpise ln organizacijska vprašanja obravnava vse predloge splošnih pred
vsi ti sveti. Ce med sveti n-i I pisov, ki jih sprejema ljudski soglasja, odloči ljudski odbor. odbor, razen tistih, ki spadajo 48. člen	v delovno področje komisije za
Svet za gospodarstvo ima po- j gospodarstvo in proračun, ter leg predsednika 7 do 11 članov, | organizacijska vprašanja in si-
vsi ostali sveti Imajo poleg predsednika 5 do 9 članov.
Predsednike izvoli ljudski odbor izmed odbornikov.
Ostali člani so odborniki ljudskega odbora' in drugi državljani, ki jih izvoli ljudski odbor v posamezne svete.
Strokovne in množične organizacije lahko predlagajo ljudskemu odboru v izvolitev strokovnjake, ki bi bili koristni pri delu svetov.
Uslužbenci uprave ljudskega odbora ne morejo biti član! svetov.
49.	člen
Sveti se volijo za eno leto. Lahko pa jih ljudski odbor razreši tudi prej. Sveti opravljajo svoje delo tudi po preteku delovne dobe, dokler se ne izvoli nov svet.
Vsak odbornik more biti član samo enega sveta.
Sveti veljavno odločajo na sejah, če je navzoča večina članov.
50.	člen
Sveti poročajo ljudskemu odboru o svojem delu to o problemih svojega dela. Vsaj enkrat na leto pa dajo poročilo o celotni problematiki in delu svojega področja.
Vsak svet ima svojega tajnika, ki je načelnik resornega tajništva.
51.	člen
Sveti lahko izvolijo odbore in komisije za pripravo, proučevanje ali predlaganje posameznih zadev. Predsednik odbora je član sveta, ostali člani pa so odborniki in drugi sposobni državljani.
Odbor ima tri do pet članov.
52.	člen
Postopek na sejah svetov ln odborov uredi poslovnik.
53.	člen
Komisije so organi ljudskega odbora za pripravo predlogov ali za izvrševanje posebnih določenih nalog.
Komisije praviloma nimajo pravice odločati.
51. člen
Komisije so odborniške ali mešane.
Komisije so stalne ali začasne.
55.	člen
Stalne odborniške komisije so zlasti:
a)	Komisija za predpise in j organizacijska vprašanja,
b)	Mandatno imunitetna komisija,
c)	Komisija za gospodarstvo in proračun,
č) Komisija za prošnje tn pritožbe,
d)	Komisija za Izvolitve to imenovanja,
e)	Komisija za Izvrševanje proračuna.
Ljudski odbor lahko uvede tudi druge stalne odborniške komisije.
56.	člen
Začasne odborniške komisije imenuje ljudski odbor po potrebi.
stemizacijo delovnih mest v administraciji ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
b)	Mandatno imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem od-borniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborni-ška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
c)	Komisija za gospodarstvo to proračun obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov s področja gospodarstva in financ ter o tem poroča ljudskemu odboru.
č) Komisija za prošnje in pritožbe obravnava in proučuje prošnje in pritožbe, o katerih naj odloča ljudski odbor ter daje v zvezi s temi prošnjami in pritožbami svoje predloge ljudskemu odboru. Opozarja ljudski odbor na nepravilnosti, ki jih ugotovi v postopku uprave ljudskega odbora in uprave družbenih ter gospodarskih organizacij in zavodov.
d)	Komisija za izvolitve in imenovanja proučuje predloge za izvolitve, imenovanja in razrešitve vseh organov in uslužbencev, ki jih voli ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru.
e)	Komisija za Izvrševanje proračuna skrbi za pravilno in smotrno izvrševanje proračuna in za ravnanje s splošnim ljudskim premoženjem ter o tem poroča ljudskemu odboru.
59.	člen
Komisije imajo 5 do 7 članov.
Predsednika vsake komisije imenuje ljudski odbor. Komisije sklepajo veljavno, če je na seji navzoča več kot polovica članov komisije.
Odborniške komisije Imajo svojega tajnika, ki je praviloma uslužbenec ljudskega odbora.
Upravne posle odborniških komisij opravljajo tista tajništva ljudskega odbora, katerih posli sc najbolj sorodni poslom od-bornlških komisij.
60.	člen
Naloge to pravice začasnih odborniških komisij se določijo s sklepom o imenovanju teh komisij.
61.	člen
Mešane komisije so sestavljene iz odbornikov tn drugih državljanov.
Predsednik mešane komisije mora biti odbornik ali druga z zakonom predvidena oseba.
Strokovne in množične organizacije lahko predlagajo v izvolitev državljane, ki bi koristno sodelovali v komisiji.
62.	člen
Mešane komisije so stalne ali začasne.
63.	člen
Stalne mešane komisije so zlasti:
a)	Komisija za revizijo investicijskih programov in glavnih projektov,
b)	Komisija za investicije,
c)	Komisija za urbanizem,
č) razlastitvena komisija,
d)	Komisija za uslužbenska razmerja,
e)	Komisija za uporabo zemljišč v gradbeno namene,
i) Komisija za volilne imenike.
. 64. č.len.
Delovno področje posameznih mešanih komisij je zlasti:
a)	Komisija za revizijo investicijskih programov in glavnih projektov pregleduje investicijske programe iz tehnične in ekonomske strani ter daje svoja mnenja in predloge ljudskemu odboru k tem programom in glavnim projektom.
b)	Komisija za investicije ima pregled nad vsemi investicijami in gradnjami na območju mesta in skrbi za izvajanje proračunskih investicij občine.
c)	Komisija za urbanizem skrbi za pripravo generalnega regulacijskega načrta in skrbi za izvrševanje urbanistične politike v občini.
č) Razlastitvena komisija izvaja razlastitvene postopke na osnovi Izdanih aktov o razlastitvah in izdaja odločbe o razlastitvah po predpisih o razlastitvi.
d)	Komisijo za uslužbenska razmerja dajo svoja mnenja 0 postavitvah in napredovanju uslužbencev ter o odpovedi službenih razmerij.
e)	Komisija za uporabo zemljišč v gradbene namene skrbi za pripravo odlokov, s katerimi se odloči katera zemljišča s® smejo uporabiti za splošne gradbene namene samo ob posebnih pogojih ln katera so praviloma smejo uporabljati za gradben® namene in katera zemljišča s° zavarovana.
Izdaja tudi načelna dovoljenja, da se sme uporabiti zemljišč® za določeno gradnjo.
f)	Komisija za volilne Imen1' kc pregleduje to potrjuje volil' ne imenike oziroma jih sama se' stavija in odloča o zahtevah z® vpis v volilne imenike.
65.	člen
Mešane komisije imajo svoj®' ga tajnika, kt je pravilom® uslužbenec ljudskega odbora.
Komisijam morajo nuditi tflJ' nlštva z najbolj sorodnega d c' lovnega področja upravno P®' moč.
66.	člen
Naloga mešanih komisij le pripravljalno delo za rešit®^ določenih zadev, ki spadajo ’ pristojnost ljudskega odbora 1® njegovih organov.
Mešane komisije Imajo prav*' co odločanja samo v zadevah’ o katerih ni Izključno prlstoj®" odločati ljudski odbor, če jim >e za to dano potrebno pooblastil®’
67.	člen
Število članov mešanih kom sij se določi po potrebi.
68.	člen	,
Postopek na sejah komisij ur
di poslovnik.
PETO POGLAVJE
RAZMERJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA DO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
organov oblasti pa samo v pAj katere to zako® ,
69.	člen
Občinski ljudski odbor je v neposrednem razmerju do okrajnega odbora okraja, do višjih
merih, za
predpisi ali la statut ali sta okraja posebej določijo.
Šesto poglavje
6W ORGANI IN OBLIKE DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA TER ODNOS LJUDSKEGA OBbORA DO NJIH
1.	Zbori volivcev
70.	člen
Na območju občine se skllcu-)ejo zbori volivcev. Pravico sodelovali na zboru volivcev imajo vsi volivci z območja zbora
volivcev.
71.	člen
V zadevah, ki so predpisane z zakonom, sprejemajo zbori volivcev sklepe, ki so za ljudski odbor obvezni.
Zbori volivcev obravnavajo Vprašanja ter dajejo mnenja in Predloge v zadevah, ki so pomembne za občino, za okraj, za republiko ali federacijo, in v zadevah, ki se morajo po zako-nu obravnavati na zborih volivcev,
72.	člen
Odborniki ljudskega odbora, :i so bili izvoljeni na območju, Za katero je sklican zbor voliv-aev> morajo poročati zboru vo-jvcev o svojem delu In o delu iudskega odbora.
Ljudski odbor mora od časa d° časa, najmanj pa enkrat na leto- predložiti zboru volivcev v obravnavanje poročilo o cc-°*Pem svojem delu.
73.	člen
Predsedstvo zbora volivcev je ®°°dgovorno z odbornikom ljud-skega odbora, da volivci prej-!Pdjo na prihodnjem zboru vo-kvcev odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja ter odloči-Ve o predlogih zbora volivcev. Predsedstvo zbora skrbi za Pripravo zbora volivcev In nje-8°va funkcija preneha šele z izvolitvijo novega predsedstva.
71. člen
Zbori volivcev se na območju °°čine sestajajo praviloma po v°lilnih enotah, ki so določene z® volitve v ljudski odbor ob-j n°' Ljudski odbor pa lahko do-s sklepom, da se zbori vo-‘Vcev Izjemoma skličejo za več v°lilnih enot skupaj.
75. člen
Sklep, ki ga sprejme zbor vo-vcev, pošlje predsedstvo zbora alivcev člmprej ljudskemu od-£°ru, ki mora o takem sklepu akoj razpravljati in svojo od-citev sporočiti zboru volivcev odborniku tiste volilne enote. 6 ljudski odbor sklepa zbora 0Uvcev ne prouči v primernem ^°ku, je dolgost ljudskega od-rn|ka, da ga na to opozori.
.	76. člen
eki mls11 ljudski odbor, da je .."iop zbora volivcev, ki je za Hit Sk* odbor obvezen, nezako-* ■ sporoči to okrajnemu ljud-Crnu odboru, da o tem odloči.
77. člen
8v, Uar je predpisano, da so -, cPi zborov volivcev za ljud-°dbor obvezni, se tl sklepi
, Nada
kle skl
koJf^° za °l>vczne samo takrat, rQ Je sklep sprejela večina zbo-volivcev in ko je zanj gla-ala večina vseh volivcev, avzočih na zboru.
^	78. člen
0^,SQka sprememba območja , ‘ne se mora obravnavati na borih volivcev.
70. člen
^ bori volivcev se sestajajo po U.zebl, najmanj pa trikrat na
«ed^0re vol'vcev sklicuje pred-8)(,a’k ljudskega odbora p cPu ljudskega odbora.
0 Predsednik ljudskega odbo-levv6 skliče zbora volivcev, ga r,e n skliče predsednik okrajno ljudskega odbora. it)0 rp(lRednlk liudskega odbora dl sk''cati zbor volivcev tu-twa*rat- to zahteva In obe-sk, Predlaga dnevni red ljud-kll "0r okraja, krajevni svet Po desetina volivcev z ob-
močja, za katero naj se skliče zbor volivcev.
Ce predsednik ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, se volivci lahko sami sestanejo na zbor.
80.	člen
Sklicanje zbora volivcev se objavi na oglasni deski ljudskega odbora in v službenem glasilu v »Glasniku« praviloma 8 dni, v nujnih primerih pa najmanj 3 dni pred zborom volivcev.
V razglasu o sklicanju zbora volivcev je treba označiti tudi čas in kraj zbora volivcev, kdo sklicuje zbor in na čigavo zahtevo, kakor tudi predlog dnevnega reda.
Volivci Imajo pravico predlagati, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
Dnevni red določa zbor volivcev sam.
81.	člen
Volivci lahko še pred zborom volivcev ln tudt na samem zboru zastavljajo vprašanja ljudskemu odborniku v zvezi z njegovim delom in z delom ljudskega odbora ter njegovih organov.
Ljudski odborniki te volilne enote in drugi navzoči odborniki morajo na ta vprašanja odgovoriti takoj na zboru volivcev; če je treba izvršiti poizvedbe in zbrati podatke, mora odbornik odgovoriti najpozneje na prihodnjem zboru volivcev.
Ljudski odbor sme povabiti na zbor volivcev strokovnjaka uslužbenca uprave ljudskega odbora, da tolmači strokovna vprašanja svojega delovnega področja.
82.	člen
Zbor volivcev začne odbornik ljudskega odbora za to volilno enoto in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Predsednik ljudskega odbora določi drugega odbornika, da nadomestuje na zboru volivcev odsotnega odbornika.
Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki ga volijo volivci na zboru. Predsedstvo sestavljajo predsednik ln dva člana. Odbornik ljudskega odbora ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora volivcev.
83.	člen
Predsedstvo zbora volivcev skrbi, da so o delu zbora volivcev sestavi zaniisnik. ki mora obsegati vse glavne podatke o zboru In vse sklepe, predloge ln vprašanja, ki jih zbor stavi ljudskemu odborniku. Zapisnik podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overitelja zapisnika.
81. člen
Volivci si>re'meio sklene z
glasovanjem. Glasujejo z dviganjem rok, če zbor drugače ne odloči. Ce nastane dvom glede večine, so glasuje posamezno.
Sklep je sprejet, če je za predlog glasovala večina navzočih volivcev, kolikor ni za posamezne primere drugače predpisano.
2.	Krajevni sveti
85.	člen
Občina .................... je
razdeljena na naslednje kraje ................. Območje krajev je določeno v prilogi k temu statutu.
86.	člen
Vsak krni Im-* -vej kralevnl
svet. Število članov sveta je odvisno od števila volilnih enot za volitve v krajevni svet.
Člane sveta volijo državljani, ki »talno bivajo v kraju In Imajo volilno pravico. Clnnl sveta se volijo za dobo dveh let.
Volilna pravica Je enaka, ne-
posredna in tajna.
Volilna enota obsega po pravilu 300 do 500 prebivalcev okraja.
Vsaka volilna enota Izvoli enega člana sveta.
Kandidate za člane sveta predlagajo volivci na zborih volivcev ali skupine državljanov.
Predlog zbora volivcev je veljaven, če se zbora volivcev udeleži najmanj ena desetina volivcev volilne enote krajevnega sveta.
Predlog skupine državljanov je veljaven, če ga predlaga najmanj ena desetina volivcev volilne enote kraja.
87.	člen
Ljudski odbor občine razpiše rok, v katerem se morajo vlo* žiti predlogi za kandidate (volilne liste). Ce poteče rok, ne da bi se vložili veljavni predlogi kandidatov, bodisi na zborih volivcev, bodisi po skupinah državljanov, Ima vsaka množična organizacija v nadaljnjem roku 7 dni pravico predlagati kandidate.
88.	člen
Predlog kandidatov ne sme vsebovati manj kot dva kandidata.
Nihče ne more kandidirati v dveh volilnih enotah.
89.	člen
Na zboru volivcev za določitev kandidatov ima pravico sodelovati vsak volivec volilne enote.
Zbor volivcev izvoli izmed sebe predsednika in dva člana predsedstva. Do Izvolitve predsedstva vodi zbor volivcev ljudski odbornik občine oziroma član krajevnega sveta, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
90.	člen
Vsak navzoči volivec lahko predlaga enega kandidata in mora pojasniti, zakaj kandidata predlaga.
Vsak volivec Ima pravico, da proti predlaganemu kandidatu ugovarja, oziroma da predlaga namesto njega drugega kandidata.
Kandidat se sprejme v predlog (listino kandidatov), če se zanj izjavi večina navzočih volivcev.
Ce se volivci proti kateremu kandidatu ugovarjali ln predlagali drugega kandidata, glasuje zbor volivcev o vsakem kandidatu posebej.
V kandidacijski predlog se uvrsti samo tisti kandidat, ki dobi več glasov.
Volivci glasujejo za kandidata z dviganjem rok.
91.	člen
Predlog kandidatov, ki ga vloži skupina državljanov, mora vsebovati najmanj dva kandidata. Predlagatelji kakor tudi kandidati morajo Imeti volilno pravico v volilni enoti, za katero se kandidat predlaga.
Podpisi predlagateljev morajo biti overovljeni.
92.	člen
Člani krajevnega sveta se volijo z glasovanjem. Na glasovnici so imena vseh kandidatov v tistem vrstnem redu, v katerem so bili predlogi prijavljeni volilni komisiji.
Volivec voli tako, da obkroži na glasovnici ime kandidata, za katerega želi glasovati.
Izvoljen je kandidat, ki dobi največje število glasov.
93.	člen
Za postopek volilnih komisij ter za postopek pri volitvah veljajo predpisi Zakona o volitvah odbornikov v ljudske odbore.
91. člen
Članstvo v krajevnem svetu je častno.
Člani imajo pravico do povračila za Izgubo zaslužka.
95.	člen
Svet! se sestajajo vsaj enkrat mesečno.
Na prvi seji izbere svet Izmed sebe predsednika.
Svet veljavno sklepa, č; je na seji navzoča večina člaifov.
Svet sklepa z večino glasov.
Sklepi sveta se morajo sprejeti v zapisnik.
Vsak svet ima tajnika, ki je uslužbenec občinskega ljudskega odbora.
96.	člen
Krajevni svet obravnava problematiko svojega kraja, proučuje družbene razmere svojega področja, je v stalnem stiku z volivci svojega kraja, sprejema njihove zahteve ter daje ljudskemu odboru občine predloge, v rešitev.
Krajevni svet ureja zadeve svojega kraja, ki mu jih na nje
ukrepov za preprečevanje ln zatiranje nalezljivih bolezni;
—	se briga za ustanovitev zdravstvenih ustanov (ambulant, rešilnih postaj, socialnih zavodov itd.) in za izboljšanja, ki bi bila potrebna v že obstoječih zdravstvenih zavodih, kakor tudi v socialnih zavodih, domovih in kuhinjah;
—	skrbi za pravilen odnos
zdravstvenega osebja do bolnikov;
—	briga se za vojne sirote, opozarja na primere zanemarjene mladine in na osebe, ki so potrebne skrbstva zaradi mlado-letnosti, invalidnosti in zaradi svojih umskih hib, predlaga skrbnike za osebe pod skrbništvom in pomaga skrbnikom pri
gov predlog prepusti ljudski od- | njihovem delu; opozarja na pribor občine v ureditev. Za ure- i mere izkoriščanja ali nepravil-janje takih zadev daje ljudski j nega ravnanja z osebami, ki so
odbor občine krajevnemu svetu na razpolago potrebna finančna sredstva.
Krajevni svet vzpodbuja volivce svojega kraja k sodelovanju pri samoupravljanju na raznih področjih dela.
Krajevni svet obravnava splošno politiko ljudskega odbora občine in z njo seznanja volivce na svojem območju.
Krajevni svet seznanja volivce tudi s splošnimi predpisi ljudskega odbora in nadzoruje, kako se ti predpisi Izvršujejo.
97.	člen
Svet obravnava problematiko svojega območja po določilih členov 99 do 102, ln sicer:
a)	na področju družbene lastnine svet zlasti:
—	skrbi za pravilno ravnanje ali gospodarjenje s splošnim ljudskim premoženjem, za obdelavo zemljišč, ki so splošno ljudsko premoženje, za stavbe ln naprave splošnega ljudskega premoženja in za njih pravilno vzdrževanje;
b)	na področju gospodarstva svet zlasti:
—	skrbi, da se ustanovijo trgovine, poslovalnice, tržnice, turistični objekti, gostinski in drugi obrati;
—	skrbi za pravilno uporabljanje energetskih virov, surovin, strojev in drugih sredstev;
—	pomaga pri organizaciji za zatiranje rastlinskih in živalskih bolezni in škodljivcev;
—	se na pobudo volivcev sestaja z organi delavskega samoupravljanja in z njimi obravnava predloge volivcev v zvezi s proizvodnjo ln razdeljevanjem blaga;
c)	na komunalnem področju svet zlasti:
—	proučuje vprašanja prometnih zvez, ugotavlja, kje so potrebne nove ceste, katere ceste ali pločnike bi bilo treba uredit! ali popraviti, katere vode bi bilo treba regulirati ali očistiti, katere nove zveze so potrebne In s kakšnimi sredstvi (avtobus, cestna železnica, trolejbus In druga vozila), kakšna Izboljšanja bi bila mogoča v dosedanjem prometu;
—	skrbi za izboljšanje javne razsvetljave, vodovodov, vodnjakov, kanalizacije, napajališč ln za pravilno upravljanje pokopališč;
—	skrbi za lepoto svojega kraja, za ureditev nasadov, parkov in vrtov.
—	proučuje aktivnost hišnih svetov ln koristnost družbenega upravljanja stanovanjskih hiš;
č) na področju zdravstvenih in socialnih zadev svet zlasti:
—	skrbi za dobre higienske in zdravstvene razmere svojega ob-močia. usotavlja izvor nesnage in mrčesa, dima ter ropota in nadzoruje čistočo v trgovinah, podjetjih In delavnicah, zlasti pa v obratih, ki se ukvarjajo s prehrano;
—	pomaga pri organizaciji
gmotno ali drugače odvisne od drugih oseb (prevžitkarji, vajenci itd.);
—	ugotavlja, ali obstoji v kraju vprašanje nezaposlenosti ln proučuje možnosti zaposlitve — posebno mladine;
—	ugotavlja primere zlorab socialnih podpor in dajatev iz socialnega zavarovanja ter ugotavlja primere potreb socialne pomoči;
d)	na področju prosvete in kulture svet zlasti:
—	ugotavlja potrebe po prosvetnih in kulturnih zavodih (Sol^, knjižnice, čitalnice, vrtci, kino dvorane, igrišča) in skrbi za varstvo kulturnih spomenikov;
—	ugotavlja potrebe po teles-novzgojnih zavodih, kopališčih, telovadiščih, športnih igriščih itd;
—	se zanima za Izvajanje prosvetne politike;
e)	na področju notranjih zadev svet zlasti:
—	ugotavlja ali je varnostna In požarno-varnostna ter protiletalska služba na njegovem območju zadostna ln učinkovita;
—	opozarja na kršitve javnega reda ln miru;
—	pomaga pri	organizaciji
ukrepov proti elementarnim nezgodam;
f)	v poslovanju upravnih organov svet zlasti:
—	skrbi, da se problemi njegovega območja pri občinskem ljudskem odboru In njegovi uprav! hitro, učinkovito ln pravilno rešujejo;
g)	družbeni organi samoupravljanja:
Svet se zanima za uspešno delovanje vseh družbenih organov samoupravljanja.
98.	člen
Volivci se lahko obračajo neposredno na člana sveta, mu predlože svoje želje in zahteve ter dajejo kritiko in predloge.
99.	člen
Problemi, ki jih krajevni svet ugotovi ali ki mu jih sporeče volivci, se obravnavajo na seji sveta. Svet skuša sam nnU1 najprimernejšo rešitev. Sklep o rešitvi pošlje v odločanje ljudskemu odboru občine kot svoj predlog.
Ce svet ne najde primerne rešitve problema, pošlje ljudskemu odboru samo svoje ugotovitve s predlogom za rešitev.
Ljudski odbor občine je o predlogu dolžan razpravljati ln o njem Izdati svojo odločbo najkasneje v roku 60 dni.
100 člen
Ce je svet mnenja, da bi zadevo najbolje sam uredil, pošlje ljudskemu odboru občine predlog. da mu jo prepusti v ureditev
Ljudski odbor občine odloči o prepustitvi zadeve ra svoji seji ali po svojem	naj-
kasneje v roku 60 dni.
Kadar se v	—” --vetu
-l T-ZST-M-*• (	*>A*»	lp
občinski ljudski odbor dolžan
določiti krajevnemu svetu finančna sredstva.
191. člen
Krajevni svet vzpodbuja volivce svojega okraja k sodelovanju pri samoupravi:
—	vključuje jih v komisije ali odbore državljanov zaradi izvajanja konkretnih nalog ali zaradi proučevanja problemov ter predlaganja reži te v;
—	vzpodbuja jih, da prevzamejo določeno delo, ki je potrebno za izvajanje sklepa krajevnega sveta.
102. člen
Krajevni svet prejema od občinskega ljudskega odbora zapisnike in drugo gradilo, iz ka-
3.	Sveti In kom
1 "*	103. člen
Zaradi proučevanja, raziskovanja in predlaganja konkretnih zadev volijo zbori volivcev in druge interesne skupnosti na svojih zakonito sklicanih sestankih komisije in svete državljanov. Organ, ki je izvolil svet ali komisijo, sporoči to občinskemu ljudskemu odboru v vednost.
Sveti in komisije državljanov odgovarjajo organu oziroma skupnosti, ki jih je Izvolila. Sveti in komisije državljanov stopijo po potrebi v stik z ljudskim odbornikom občine ali s članom krajevnega sveta.
101. člen
Svett državljanov se ustanav-
terega se zrcali politika ljudskega odbora.
Ljudski odborniki so dolžni udeleževati se sej krajevnega sveta ter članom sveta razlagati ukrepe in politiko ljudskega odbora.
Krajevni svet je dolžan na sestankih z volivci ali na drug primeren način razlagati volivcem ukrepe in politiko občinskega ljudskega odbora.
Svet lahko odloči, da to delo opravi vsak član sveta v svoji volilni enoti.
Svet je dolžan sprejemati pripombe volivcev k razlagi ukrepov in politike ljudskega odbora ter te pripombe sporočiti občinskemu ljudskemu odboru.
sije državljanov
ljajo zaradi proučevanja In dajanja predlogov na področju določene panoge dejavnosti. Področje dela jim določi organ, ki jih ustanovi.
Sveti državljanov smejo odločati o posameznih konkretnih zadevah v primeru, če jim to pravico izrecno dajejo zakoniti predpisi ali občinski ljudski odbor.
105.	člen
Komisije državljanov se ustanavljajo zaradi proučevanja, nadzorovanja ali dajanja predlogov za naprej določene konkretne zadeve. Komisije prenehajo, ko izročijo poročilo ali predlog organu, ki jih je Izvolil oziroma imenoval.
4. Delavski sveti In upravni odbori gospodarskih organizacij
106.	člen
Ljudski odbor ima nasproti družbenim organom gospodarskih organizacij samoupravne in upravne ter nadzorstvene pravice, ki ne kršijo samoupravnih pravic teh družbenih organov.
Te pravice so zlasti:
a)	razpis volitev v delavske svete novo ustanovljenega podjetja, določitev števila članov delavskega sveta novo ustanovljenega podjetja, določitev dneva volitev, če je delavski svet določil neprimeren dan, določitev članov delavskega sveta za podjetja, ki v svojih pravilih nimajo določeno število članov delavskega sveta itd.,
b)	nadzorovanje pravilnosti in zakonitosti razpisa volitev, razpis volitev, če jih delavski svet
ne razpiše pravočasno, zmanjšanje števila članov sveta, če je prekoračeno z zakonom določeno število, razpust delavskega sveta in razpis novih volitev v zakonu določenih primerih.
Občinski ljudski odbor se posvetuje s samoupravnimi organi gospodarskih organizacij v zadevah gospodarskih planov, tarifni politiki, delitvi viška dela ter upravljanja s sredstvi družbene lastnine.
5. Zadružni sveti In upravni odbori zadrug
107.	člen
Ljudski odbor ima do kolektivnih organov zadrug iste pravice in dolžnosti kot do delavskih svetov in upravnih organov gospodarskih organizacij.
6. Skupine državljanov
108. člen
Skupine državljanov smejo s sklepom ustanavljati gospodarske organizacije, razen organizacij s področja izmenjave.
Sklep skupine državljanov o ustanovitvi podjetja mora potrditi ljudski odbor občine. Ako je taka ustanovitev gospodarsko upravičena, je ljudski odbor dolžan izdati dovoljenje za ustanovitev.
Sredstva za ustanovitev po skupini državljanov lahko dajo sami državljani, ali ljudski odbor ali pa dobijo sredstva s poroštvom ljudskega odbora.
Če skupina državljanov sama preskrbi sredstva za ustanovitev in poslovanje gospodarske organizacije za izmenjavo, je ljudski odbor na predlog skupine državljanov dolžan, sam ustanoviti tako podjetje.
7. Organi družbenega upravljanja proračunskih In finančno samostojnih zavodov
109. "člen
Poleg pravice in dolžnosti, ki jih zakoniti predpisi nalagajo ljudskemu odboru kot oblastvenemu ln upravnemu organu za svoje proračunske ali finančno samostojne zavode, veljajo v pomanjkanju splošnih predpisov naslednja določila o družbenem upr' •	p*-' • h zavodov-
a) na področju zdravstva, komunale, kullurc in socialnega varstva 110. člen
V finančno samostojnih zavodih ln proračunskih ustanovah, kjer ima ljudski odbor pravico ustanavljanja In ukinitve zavodov, ustanov, imenovanja upravnikov, potrditev pravil, potrditev predračunov, nadzor nad izvajanjem predračuna, potrditev za-
i ključnih računov ter vse nadzorstvene pravice, ima ljudski odbor za vsak posamezni zavod ali ustanovo pravico:
—	odločiti ali in kdaj se ustanovi organ družbenega upravljanja;
—	imenovati ustanovam prvi organ samoupravljanja (upravni odbor) in ga razrešiti, ako ne dela po predpisih;
—	določiti način volitev za upravni odbor in število članov ter način sestave upravnega odbora;
—	koordinirati po svojih organih delo upravnih odborov Istovrstnih ali sorodnih zavodov.
Ljudski odbor pomaga po svojih organih z navodili in priporočili upravnim odborom pri njihovemu delu.
b) Prosvetne ustanove
111.	člen
Pri vsaki splošno Izobraževalni šoli in strokovni šoli v pristojnosti ljudskega odbora se ustanovi šolski svet (odbor).
Ljudski odbor določi za vsako splošno izobraževalno šolo in za vsako strokovno šolo posebej, katere organizacije in koliko članov sveta predlagajo posamezne organizacije v šolski svet.
Ravnatelj oziroma upravnik šole je član sveta po svojem položaju.
112.	člen
Šolski svet (odbor) razpravlja o učno-vzgojnih, socialno-zdrav-stvenih ter gospodarskih problemih svoje ustanove. S pobudami in predlogi pomaga upravi šole, da doseže čim večje vzgoj-no-izobraževalne uspehe.
Zlasti sodeluje šolski svet tudi pri tehle nalogah:
Skrbi za ustanovitev šolske knjižnice, dramskih, glasbenih in podobnih krožkov, za pripravljanje ekskurzij, razstav, javnih nastopov in podobno, da se omogoči telesna vzgoja, da so prostori higiensko urejeni, da so dobro in udobno urejeni in-
8. Referendum
115.	člen
Ljudski odbor občine lahko razpiše občinski referendum, da volivci potrdijo posamezne odloke in ukrepe, ki imajo splošen pomen za življenje in razvoj občine, ali pa zato, da se volivci vnaprej izjavijo o takih odlokih in ukrepih, zlasti o uvedbi novih davščin ln drugih obveznosti za državljane.
Referendum razpiše ljudski odbor sam od sebe ali na zahtevo desetine volivcev v občini. Ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji potrditvi okrajnega ljudskega odbora. Referendum na zahtevo volivcev mora biti razpisan najpozneje v 10 dneh po tem, ko je ljudski odbor sprejel potrditev okrajnega ljudskega odbora.
116.	člen
Za referendum se Izrečejo volivci o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami; na glasovnici mora biti vprašanje o katerem se glasuje. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da volivci lahko odgovarjajo nanj z »za« ali »proti«.
117.	člen
Besedilo vprašanja o katerem se mora odločiti za referendum, sestavi ljudski odbor oziroma predlagatelj referenduma.
O postavljenih vprašanjih odločajo volivci v celoti tako, da se predlog v celoti sprejme ali v celoti zavrne.
118.	člen
Dan za referendum določi ljudski odbor. Sklep o razpisu referenduma se objavi v »Uradnem listu LRS« ln v službenem
SEDMO POGLAVJE
ORGANIZACIJA IN DELO UPRAVE LJUDSKEGA ODBORf.
ternati ter šolske kuhinje, da se organizirajo letovanja učencev ln dijakov, da se obravnava in predlaga predračun ljudskemu odboru.
Dajo predloge glede delovnih mest, obravnava pritožbe učencev, staršev in šolskega osebja ter nadzoruje ali se izpolnjuje osemletna šolska obveznost in predlaga ukrepe.
Šolski svet lahko tudi zahteva, da se izvede inšpekcija šole.
113.	člen
Šolski svet dela na sejah, ki jih sklicuje najmanj vsaka dva meseca predsednik šolskega sveta. O sejah se vodi zapisnik.
Posamezni člani imajo na podlagi sklepa šolskega sveta pravico prisostvovati pouku na Soli.
Šolski svet ima pravico izvajati ankete.
114.	člen
Solsfci svet poroča o svojem delu ljudskemu odboru. Posamezni člani šolskega sveta pa morajo o svojem delu poročati tudi tisti organizaciji ali organu, ki jih je predlagal v šolski svet.
glasilu ljudskega odbora »Glasniku«.
Med dnevom, ko se razglasi razpis referenduma in med dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot 10 ln ne več kot 30 dni.
119.	člen
Na referendum se glasuje z »za« ali »proti«.
Predlog, ki je postavljen volivcem, da se o njem izrečejo z referendumom, velja za sprejet, če je glasovala zanj več kot polovica volivcev, ki so glasovali. Sprejeti sklep je za ljudski odbor obvezen.
Predlog, ki je bil z glasovanjem zavrnjen se ne more dati znova na glasovanje prej, kakor čez eno leto in ljudski odbor tudi ne more prej, kakor čez eno leto izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom glasovanja.
120.	člen
Referendum vodi komisija petih članov, ki jih določi ljudski odbor na svoji seji. Komisija za Izvedbo referenduma pripravi in vodi glasovanje, ugotovi Izid glasovanja in ga razglasi v službenem glasilu ljudskega odbora.
O Izidu glasovanja obvesti komisija tudi občinski ln okrajni ljudski odbor.
121.	člen
Glede pravice glasovanja, načina glasovanja, ugotavljanja izida glasovanja in glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primemo uporabljajo predpisi zakona o volitvah odbornikov ljudskega odbora.
122.	člen
Za pripravljanje in izvrševanje zadev, ki spadajo v pristojnost občinskega ljudskega odbora, ima ljudski odbor svojo u-pravo. V upravi so upravni, strokovni, izvršilni in pisarniški uslužbenci.
Uprava ljudskega odbora je organizacijska celota, ki jo sestavljajo tajništvo ljudskega odbora in oddelki ljudskega odbora.
Oddelki se lahko delijo na odseke, uprave, referate ln Inšpekcije. Izven sedeža ljudskega odbora imajo organizacijske enote uprave ljudskega odbora lahko svoje Izpostave.
123.	člen
Notranjo ureditev in poslova-
nje uprave ljudskega odbora
predpiše poslovnik.
124.	člen
Tajništvo ljudskega odbora občine vodi tajnik ljudskega odbora. Oddelke vodijo načelniki, ki so hkrati tajniki svetov.
Odseke, referate, uprave ln inšpekcije vodijo šefi.
Izpostave vodijo šell izpostav.
125.	člen
Tajnika ljudskega odbora postavlja in razrešuje ljudski odbor.
Za tajnika sme biti postavljen,
kdor ima strokovno sposobnost: dovršeno pravno fakulteto, predpisani izpit in najmanj 5 let upravne prakso.
126.	člen
Tajnik je najvišji uslužbenec ljudskega odbora, ki vodi delo uprave ljudskega odbora pod nadzorstvom predsednika in je za svoje delo odgovoren predsedniku ljudskega odbora in ljudskemu odboru. Tajnik mora skrbeti za pravilno poslovanje uprave: ima vodstvo vseh osebnih zadev uslužbencev uprave, skrbi za organizacijo in skladnost dela uprave ter vodi nadzorstvo nad njo. Tajniku so za svoje delo odgovorni vsi uslužbenci ljudskega odbora.
Proti vsem uslužbencem razen proti načelnikom ima pravico predlagati disciplinski postopek in izrekati kazni za ne-rednosti.
Tajnik ljudskega odbora opravlja tajniške posle skupščine ljudskega odbora. Sodelovati sme pri delu vseh organov ljudskega odbora.
Tajnik vodi upravni postopek in izdaja odločbo v upravnem postopku, ki ne spadajo v področje nobenega drugega oddelka.
127.	člen
Tajnika nadomestuje v njegovi odsotnosti uslužbenec, ki ga določi predsednik ljudskega odbora.
128.	člen
Načelnike oddelkov, Sefe samostojnih odsekov in uprav, šefe inšpekcij in stalnih izpostav ter tajnike krajevnih svetov postavlja in razrešuje ljudski odbor.
129.	člen
Za načelnika oddelka sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost, predpisani izpit in najmanj 5 let upravne pra-kse.
130.	člen
Načelnik oddelka se mora kot tajnik sveta udeležiti vsake seje sveta ln mora poročati o delu, če predsednik sveta tako odredi. Na seji sveta ima načelnik posvetovalni glas.
Načelnik oddelka skrbi za iz-vršltev sklepov ln o tem poroča na seji sveta.
111. člen
Načelnik oddelka izdaja odločbe o upravnem postopku po navodilih sveta, če po zakonu ih drugih predpisih višjih organov ali po odloku ljudskega odbora to ne spada v pristojnost ljudskega odbora ali katerega od njegovih organov.
132.	člen
Načelnik oddelka je za svoj® delo odgovoren svetu in tajniku ljudskega odbora, načelnik oddelka za notranje zadeve P® svetu in višjemu organu za notranje zadeve.
133.	člen
Ce je načelnik oddelka začasno odsoten ali zadržan, ga na-domestujo uslužbenec, ki ga določi predsednik ljudskega odbora.
134.	člen
Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev ljudskega odbora izdaja v skladu s predpisi vitjih organov predsednik ljudskega odbora.
O pritožbah zoper odločbe 0 službenih razmerjih in o pritoZ-bnh zoper odločbe o disciplin' skih nerednostih uslužbencev odloča ljudski odbor občine.
135.	člen
Predpisi, ki veljajo zn državne uslužbenec, so uporabljaj6 tudi za uslužbence ljudskega odbora, kolikor ni z drugimi predpisi .drugače določeno.
PRIP0MCA: Pc.#jiavJa 8-10 (o sodniku za prekršk®« o Imenu ln pečatu občine ter končne določbe) berno zaradi pomanjkanja prastara objavili v prihodnji števili'1