------    134    ------
Dopisi.
Iz Pešta 14. apr. T. — Na svojem potovanji pri-šedši v Pest našel sem tu veliko zadovoljnost, ker Ma-gjarom dozdaj vse po volji gre; tudi naj nihče ne misli, da jim novcev manjka; naredili so pri svojem „Aus-gleichsverfahren" prav dobro kupčijo. Vendar tudi nisem prezrl skrbi zarad tega, kako se bode izmotalo še to, da dobijo svojo lastno armado. Beust, ki je Magjarom oni kruh rezal, kterega so tako veseli, jim bode tudi zarad armade dovolil vse, kar koli je le mogoče do tiste meje, da se saj na videz ohrani jednotna armada. Le to dela nekterim bolj previdnim kolovodjem sive lase, da je Perczel narod tako razdražil, da —kakor je krvava bitka v Felegyhaci kazala — bode „ lastna oger-ska armada" tista točka, na kteri se utegne dvalizem skrhati. Iz vsega je to očitno, da reči na Ogerskem tako stoje, daje še le začetek tega, kar nekteri konec imenujejo, Ako Košut, ki je še zmiraj malik prostemu narodu, prelazi kadaj mejo ogersko, kmalu bo Perczel-na v tisto jamo pokopal, ktero Perczel zdaj Ko-šutu koplje. Doživeli bomo še čudne reči! — Za slovesno obhajanje rojstva cesarskega novorojenčeka se delajo velike priprave. — Po vsem potovanji sem videl ozimino na polji prav lepo; tako, da se sme upati dobra letina. — Iz vojaške Granice se sliši žalostna pa gotova novica, da je poslednja dva meseca okoli 10.000 ovac zavoljo pomanjkanja klaje počepalo.
Iz Savinske doline 15. apr. —n—. — Lepa Vam hvala, predrage „Novice", da tako srčno povzdigujete svoj glas za to, da se odvrne grozna nesreča od revnega kmeta, ki jo mu žuga novi davek na premoženje, kakor ga namerava novi minister.  S tem predlogom je
-----   135   ------
pač minister očitno pokazal, da ne pozna dežel, kterim vladuje. Mislil je gospod, Bog zn& koliko dobroto da skaže kmetom, ko je odločil, da kmetije pod 1500 gld. vrednosti naj bojo novega davka proste; — al mar minister ne ve , da premoženje veČine naših kmetov obstaja ravno v zel6 zadolženem kmetijstvu, — da tedaj one polajšave z 1500 gold. bode malokdo deležen in po takem je ministrova dobrota le — na papirji. Posestnika, ki ima malo posestvo, bi ta davek neusmiljeno prijel in najbolj njega; vsak drug si more še kakor Koli drugač pomagati ali svojega bremena nekoliko na druge rame odložiti, — le gruntni posestnik, ako ni grajščak, se ne more nikamor ganiti. Koliko neki mu njegovo premoženje (zemlja) dobička donaša, ako je bila letina slaba? Revež se je trudil celi čas in seme kupoval, a kaj včasih pridela? In če mu ni toča, po-vodinj ali kaka druga silna uima vzela vsega, se mu gruntni davki še ne odpišejo. In za to nič, kar pridela, mora krvav davek plačevati, •— zdaj mu pa minister še vrh tega hoče naložiti drugo butaro! O modrosti novega finančnega ministra se je marsikaj slišalo govoriti; al za Boga! je li to modrost, ako se gospodar loti svojega premoženja? In kaj mar je ta davek druzega kot krhanje premoženja? Rekel je sicer, da ta davek ima le za 3 leta biti, — verjamemo mu, da o n ima pošteno to misel; al vprašamo ga: ali ne ve, da tudi vojski na priklada je imela biti le za čas vojske — in vendar nas žuli še dandanes! Celo negotovo je, ako minister današnji čas za 3 leta kaj odločuje, kajti ministri se preminjajo sedaj od danes do jutri.
Iz Koroškega blizo Velikovca 15. apr. (Strašna dogodba.) Dne 30. sušca so šli z Obrov oče in dva sina na sejm v Gribinj za konjske mešetarje. Iz sejma hodč začne Andrej očeta zavoljo neke zamere z bičem pretepati. Pozneje v krčmi vkup pridejo in onde zopet očeta s pestmi bunka. Na to vzame sin France nož in ga do roga bratu Andreju zabode v glavo. Nesrečnež je še 8. dne t. m. po strašnih bolečinah umrl. Kakoršno življenje, takošna smrt!
Iz Gorice. — Naznanite drage „Novice" žalostno novico, da prečastiti gosp. pater Mansvet Smajdek je v Kostanjevici umrl veliki petek, še le 49 let star. Rajnega S maj d k a, izvrstnega slovenskega pisatelja in govornika ime slovi povsod, kjer je slovenskega naroda kaj; vzlasti njegovi cerkveni govori so biser duhovnega slovstva. Veličastni pogreb o veliki noči kazal je, da smo v prerani grob po hudobni pljučnici položili ljubljenca Slovencev.  Bodi mu večen spomin!
V Kastvu 17. aprila. — Včeraj smo imeli priložnost , poslušati pololetno preskušnjo v početni šoli ka-pelanije Rukovačke v župi Kastavski. Ne moremo si kaj , da ne bi očitno dali srčne hvale vrlima učiteljema duhovnikoma častnima gospodoma Jožefu Jancu in Francu Kralj icu ravno tako za dobri napredek mnogobrojnih učencev, kakor za posebno izvrstni način podučevanja njunega. Se posebno naše veselje pa je bilo to, da smo ovi dan našli ondi slavnega rodoljuba, pesnika in glasbenika narodnega gosp. Blaža Potočnika, zaslužnega župnika v St. Vidu nad Ljubljano, ki je prišel obiskat svojega župljana gosp. Franceta Kraljica in pogledat naše primorje, kteremu nismo umeli bolje pokazati svoje iskreno spoštovanje, nego da smo popevali lepe njegove pesme. — Pri radosti polnem obedu so se napijale srčne napitnice slavnemu gostu in mili naši domovini. Na slovo smo izročili milemu nam gospodu pismeno spomenico, podpisano od vseh mnogobrojnih gostov in častiteljev njegovih; danes pa nam srce ni dalo, da ne bi bili šli še enkrat pozdravljat  na pošto  odišlega ljubljenca,   ko   se  je  peljal iz
Reke na St. Peter v svojo domovino.   Bog ga živi še mnoga mnoga leta!
Iz Trsta 15. apr. — Mnogim bralcem „Novic" bode morebiti všeč, ako zved6 tukajšnjo kupčijo se žitom in moko lanskega leta. V Trst seje pripeljalo v vsem skupaj 1 milijon in 35.450 centov pšenice, rži 49.973, koruze 340.137, ječmena 145.695, ovsa 174.780, vsega tega žita skupaj 1 milijon in 746.035 centov; -— izpeljalo seje iz Trsta pšenice 864.150 centov, rži 49.857, koruze 328.848, ječmena 118.022, ovsa 131.093, skupaj 1 milijon in 491.970. Prišlo je imenovano žito v Trst po morji iz Laškega, iz avstrijskih luk, od Donave, iz Ruskega, iz Turškega. Iz Ogerskega, Banata, Srbije in Bosne so ga pripeljali 1 milijon in 579.609 centov in sicer največ pšenice. — Iz Trsta so ga izpeljali največ na Angležko in Francozko, sicer pa tudi v Belgijo, Portugaljsko, na Laško, Špansko, Ho-landijo, Egipet in avstrijske luke. Kar se moke tiče, so mlini tržaški in okolice njene, z vpeljano moko od druzih krajev skupaj, na tržaški trg postavili 641.000 centov moke, namreč 150.745 centov tržaške moke, 251.425 centov iz avstrijskega cesarstva po železnici in 18.450 na navadnih kolih, 220.380 centov pa iz avstrijskih luk po morji. Od teh 641.000 centov se je 218.754 centov v Trstu in okolici povžilo 422.246 centov pa po morji izpeljalo v Brazilijo, na Angležko, Egipet, izhodnje Indije, Grško, Turčijo, Laško, Portugal in v avstrijske luke.
Iz vipavske doline. — Na mesto umrlega župana Slapenskega gosp. Jožefa Perjančičaje izvoljen za župana gosp. Filip Halek.
Iz Borovnice 17. apr. R. — Včeraj popoldne 12 minut pred četrto uro smo precej močan, zemljo zibajoč potres čutili, ki je od viharne sape spremljevan od juga proti severu prišedši — kakor se je nam dozdevalo — kake 3 sekunde trajal. Naj še omenim, da vkljub precej hladnemu vremenu v naši okolici bukovo drevje (Fagus svlvatica; L) že zeleni in črešnjevo drevje pa že nekaj dni prav lepo cvete.
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 17. dne t. mj naznanimo s tem-le važnejše razprave. — Gosp. Fid. Trpinec, deželnega glavarja namestnik, je Njih Veličanstvo za zdravja volja prosil izpusta iz tega opra-vilstva; c. k. vlada naznanja deželnemu odboru, da je Nj. Veličanstvo v to dovolilo. — Soseska v Ostrožnem brdu prosi, naj bi stroški za napravo mostu čez Reko v Ostrožnem brdu, ki so cenjeni na blizo 1400 gold., se plačali iz deželnega zaklada. Odbor ni mogel v to dovoliti, ker po sklepu deželnega zbora se more iz dež. zaklada le na pomoč priti cestam in takim stavbam, ktere spadajo v tako imenovane skupne ali ,,kanton-ske" ceste in so posebno važne in drage; ta most pa je le stavba, ki sosesko veže s sosesko. — Županiji Dolenje Vasi se od nekterih soseščanov delajo zapreke zarad posipanja soseskine poti od Rakitnic do kočevske kantonske ceste. Da deželni odbor more pravično soditi o tej stvari, bila je c. kr. okrajna gosposka v Kočevji naprošena, naj mu to reč razjasni. — Nekoliko krčmarjev v Bistrici na Notranjskem je odboru pritožbo podalo zoper sklep občine, po kterem se je 20 odstotkov priklade naložilo na vžitnino. Ker je bila ta priklada v občinskem odboru postavno sklenjena, deželni odbor pa spoštuje avtonomijo in pravice občin, zavrgel je omenjeno pritožbo. Ravno tako je zavrgel tudi pritožbo nekterih soseščanov zoper račun trga ribniškega, ker deželni odbor nima nikakoršne podlage, da bi pritrdil toživcem. — C. kr. okrajna gosposka v Kočevji je imela navado, da je bolnike iz Kočevskega  na vozovih dala  v ljubljansko bolnišnico pe-
—    136   -
Ijati, a to vožnino je potem vtaknila med stroške za potir (šub), ki od 1861. do 1868. leta znašajo okoli 500 gold. Ker ta vožnja nikakor ni potir in se bolniki nikjer na stroške deželnega zaklada ne smejo v bolnišnice voziti ali iz bolnišnic odpeljavati, zahteva deželni odbor povračilo teh stroškov. — Grosp. kaplan pl. Premerstein prosi, naj se mu podeli kanonika t ljubljanski, ki sta ga gg. Flachenfeld in Volvič ustanovila za duhovne plemenitega stanu in kterega oddaja deželni zastop; prošnja ta se je izročila gospodu knezoškofu v presojo. — Šolska Schellenburgova ustanova je bila podeljena učencu Texterju v 1. gim-nazijalnemu razredu; ob enem pa je deželni odbor c. k. vladi željo razodel, naj se, dozdaj le na učence, ki v Ljubljani gimnazijo obiskujejo, omejena Schellenburgova ustanova, razširi tudi na druge kranjske gimnazije in sploh na sinove kranjskih staršev, kjer koli hodijo v šolo. — Služba sekundarija v bolnišnici ljubljanski je bila kirurgu K. Peternelu podeljena.— Od Hartingerjevih kmetijskih tabelj je deželni odbor naročil po dvoje od vsacega dosihmal na svetlo danega iztisa.
— (Iz mestnega zbora.) V seji 17. dne t. m. je zbora predsednik dr. Orel bral sporočilo finančnega odseka, iz kterega se je razvidelo, da pri pregledu mestne blagajnice (kaše) je bil mestni denar v dobrem redu, samo to se je našlo, da se je iz njega posodilo 6977 gold. 8872 kr. ubožni kaši. Na to sporočilo in predloge omenjenega odseka, čeravno ni stalo med stvarmi, ki se imajo danes obravnavati, se je vnela živahna razprava, ktere konec je bil sklep, da le v veliki sili, ko je za uboge denarja potreba, pa ga lastna ubožna kaša nima, se sme izposoditi ta denar iz mestne kaše, pa vsakoršno tako izposojilo se mora pozneje mestnemu zboru na znanje dati, da potrdi tako ravnanje. Župan dr. C o sta je dokazal, da to izposojilo izvira od tod, ker denar, ki ga je ubožna kaša pričakovala, jej ni došel, in odbornik Schvventner je vprašal: kaj pa je očetom ubozih storiti, ako jim imajo odločeno miloščino podeliti, pa v ubožni kaši ni denarja? Treba bo, da ta stvar pride drugi pot v resni prevda-rek. —Po končani tej obravnavi so prišle zadeve opri-hodnih volitvah mestnih odbornikov na vrsto. V imenu magistratovem je poročal magistratni svetovalec Guttman. Prvo je bilo, da je naznanil ugovore, ki so došii magistratu o tem, da nekteri volilci niso v pravi volilni razred vvrsteni. Najbolj čudno bilo je to, da trinajsterica odbornikov z dr. Pfeffrerjem na čelu je o korarjev, ki so dosihmal zmiraj v 1. volilnem razredu volili, htela izbrisati iz te vrste in jih potirati v 2. razred, češ, da davek, ki ga plačujejo od dohodkov zemljišnoodveznih obligacij, ni dohodkin davek. Poročevalec Guttman je temeljito dokazal, da vsem 5 ko-rarjem gre* pravica 1. volilnega razreda, le najmlajši, čegar davek ne doseže 84 gold., naj voli v 2. razredu. Temu se je ustavljal odbornik dr. Zupan na vse kriplje, sklicovaje se na mnogovrstne §§.; tako nenavadno mu je vrela beseda, da je bilo prečudno, zakaj da trinajsterica ravno letos hoče izpahniti kanonike iz 1. volilnega razreda, odkodar jih nihče ni preganjal dozdaj. Odbornik dr. Toman je s prepriČavno besedo pobijal dr. Zupanove ugovore, in ko je dr. Zupanu priskočil na pomoč dr. pl. Kaltenegger, je dr. C os ta se tudi poprijel §§. ljublj. občinske postave in dr. Kal-teneggerju dokazal, da je ne tolmači prav. Ko sta še odbornika Horak in V. C. Zupan dodala svoje za obrambo starodavnih korarskih pravic, je po večini glasov obveljal predlog, da razun najmlajšega vsi drugi korarji ostanejo v 1. volilnem razredu; uni voli v 2. razredu;   častni kanonik,   ki   pa  ne  plačuje  nobenega
davka, je bil iz vrste volileev izbrisan. — Potem so bili dnevi prihodnjih volitev odločeni, in sicer tako-le: 3. razred voli 11. maja dopoldne od 8. do 12. ure, in če bi se pri prvi volitvi po postavnem številu glasov ne izvolili vsi 4 odborniki, volijo tisti dan popoldne v drugič; — 2. razred voli 12. maja, in če se ne izvolijo prvi dan vsi 3 odborniki, je volitev 13. maja; — 1. razred voli 14. maja, in po potrebi še 15. maja. Za predsednika volilne komisije v 3. razredu je bil izvoljen odbornik J. Debevec, v 2. razredu odbornik dr. pl. Kaltenegger, v 1. razredu odbornik E. Trpin.
Po takem pridejo v prvi polovici prihodnjega meseca nove volitve na vrsto, o kterih bomo vprihodnje še več govorili. Volitve mestne so važna stvar, in kakor so dozdaj poslušali volilci naši svet „Novic", tako se bodo gotovo ravnali tudi pri prihodnjih volitvah po svetu njihovem.
—  (Kupčijska in obrtnijska zbornica) je imela, kar smo že v zadnjem listu omenili, 14. dne t. m. sejo. V tej je pred razpravo predsednik gosp. V. C. Zupan v imenu zbornice pozdravil novo izvoljene odbornike ter pojasnil glavna vodila zbornice nase, po kterih se je vseskozi ravnalo pod njegovim predsedstvom. Na to naznani tajnika-namestnik J. Murnik vsa zbornici od zadnje seje došla dela; bere sporočilo odborovo o po-hišni kupčiji (hausiranji) ptujcev, ktero sklepa s tem nasvetom, naj se ptujcem ne dovoli po hišah kup-čevati niti z domačim niti z vnanjim blagom. Zbornica je enoglasno sprejela ta nasvet. Na to se je vršila volitev predsednika in podpredsednika; njen izid srna povedali že v zadnjem listu. — Na prošnjo županije kamniške naj zbornica dela na to, da se ustanovi v Kamniku telegrafni urad in da se napravi železnica iz Ljubljane v Kamnik, je zbornica po živahni debati sprejela predsednikov nasvet, da se ta prošnja izroči posebnemu odseku, kteri naj ¦ bi o tem pozneje poročal; v ta odsek so bili voljeni Jan. Horak, Jož. Gregorič in Gust. Tonies. — Med mnogimi drugimi rečmi se je na prošnjo občine borovniške po nasvetu g. Lavrenčica sklenilo, c. k. deželni vladi priporočati, da dovoli v Borovnici 4 sejme na leto, kakor je že tudi nasvetovala tukajšna kmetijska družba. Na prošnjo mnogih trgovcev, naj zbornica se obrne do ministerstva zarad odprave one tarife, ktera se mora odpravnemu uradu še vedno plačevati v Trstu, akoravno se blago po železnici pripelje, in nekdanji urad, ko se je blago na kolih dovaževalo, zdaj nima nobene skrbi več, se je volil po nasvetu predsednikov odsek, kteri naj v prihodnji seji poroča o tej važni zadevi; v ta odsek so bili izvoljeni gg. Jož. Gregorič, Jož. Kušar in Dragotin Cvajer.
—  Na predlog gosp. Holcerja je vodstvo ljubljanske hranilnice sklenilo 300 gold. izročiti kmetiški družbi v ta namen, da obdaruje take, ki bojo letos nabirali hrošče (kebre), da se pokonča ta škodljivi mrčes, kterega bode brž ko ne letos veliko, zato, ker je tako imenovano ,,kebrovo leto." Ta sklep je hvale vreden in bode na veliko korist kmetijstvu, pridni nabiralci pa si bodo vlovili tudi raarsikak goldinar. Brž ko ne bode glavni odbor kmetijske družbe to stvar vravnal po svojih poddružnicah, ktere bojo duhovni gospodje in učitelji lahko najbolje podpirali.
— Gospod dr. Toman je ob svojem dohodu v Ljubljano 15. dne t. ra. sklical odbor za železnico ljubljansko-belaško in mu naznanil stan te zadeve. Sporočilo njegovo jo bilo prav veselo o taki zadevi, ktera je odvisna od mnogih okolšoin; povedal je tudi, da je bil pri Njih Veličanstvu cesarju v Peštu zarad železnice in da tudi na tem najvišem mestu ima železnica naša se nadjati milostne podpore.  Odbor, pri-
------137------
znavši veliki trud in velike zasluge gosp. dr. Tomanove za ustanovljenje železnice ljubljansko-belaške, mu je dal iznova pooblastilo, kakoršno je treba, da se srčno do konca izpelje ta stvar.
—  Že je odpeljanih 8000 centov kranjskega sena v Abisinijo, in spet so g. Pongrac in družniki njegovi dobili naročilo na 30.000 centov.
—   (Nemška pridiga precastitega kanonika in stolnega fajmostra gosp. Jo ž. Z up ana v stolni cerkvi ljubljanski ob prazniku oznanenja Mar,), ki je toliko hrupa delala pri tisti stranki, ki je 24. sušca »razsvetlila" in zavoljo ktere je bil gospod fajmošter celo tožen, pride 27. dne t. m. s predgovorom na svitlo in se bode po 10 kraje, dobivala pri Lercherji, Gerberji, Sverljugi in cerkovniku stolne cerkve. Ves dohodek prodanih iztisov je blagi govornik namenil popravi velikega oltarja v cerkvi matere Božje milostljivega srca v Kropi, rojstnem svojem kraji. — Ves svet bode zdaj sam sodil, ali je govornik to govoril, kar so ovohali „špi-celjni", brez kterih žalibog! dandanes še celo cerkev ni! Natis te pridige pa bode imel dvojni dobri nasledek: cerkev v Kropi se bode olepšala, in celo taki bodo pridigo brali, kteri sicer ne slišijo nobene pridige.
—  (Nov jezik.) Tukaj sna c. kr. finančna direkcija je razpisala unidan v „Laib/' službo davkarskega kontrolorja, dodavši, da kompetent mora znati kranjski jezik. Mi na Kranjskem poznamo le slovenski jezik, ki ga govori velika večina vseh prebivalcev na Kranjskem, in pa tisto nemško narečje, ki ga govori mala množica Kočevarjev. Kaj bi neki ljudje rekli, ako bi dunajska finančna direkcija v doljni Avstriji namesti nemškega jezika zahtevala avstrijski jezik, v Salc-burgu saleburški jezik, v Tirolih tirolski jezik itd.? Gospodje, saj ne pačite nam naših poštenih imen ; ne vrivajte nam grde „kranjske šprahe" in pustite nam lepi naš slovenski jezik! Est modus in rebus-------
—   ,,Triglav" je zadnjič prinesel novico, da c. kr. policijski nadkomisar g. Vidic pride v Trst. To pa menda še ni popolnoma gotovo, ker iz verjetnega vira slišimo, da je c. k. deželno predsedstvo storilo predlog pri c. k. ministerstvu, da bi nadkomisar ostal v Ljubljani.
—   Koncert operista g. Melkus-a v nedeljo v či-talničini dvorani je imel dober vspeh na vsako stran: koncertistu je došlo 86 gold., in občinstvo je bilo prav zadovoljno s vršitvijo zanimivega programa. Gospodi-čina Fichtenau-ova je sopet prav lepo pela; ako še do tega pride, da srebernočisti njen glas bode tudi močan in velikim dvoranam primeren, staviti si jej more dober prognostikon.
—  Gosp. Rudolf Willmers, eden izmed prvakov, ki po širokem svetu slovijo kot umetniki na g laso viru, je iz Zagreba, kjer je v narodnem gledišču dal dva obilo obiskovana koncerta, prišel te dni v Ljubljano in napravi jutri zvečer ob J/2 8. uri v reduti veliki koncert. Willmers-a (rojenega Danca), čegar umetnost soglasno priznavajo Francozi, Angleži, Rusi in Nemci, ni nam treba priporočati z mnogo besedami; kamor pride, je zmaga gotova „kralju glasovirnih tri-lerjev."
—    Prihodnjo nedeljo bodo družinski rokodelci, obhajaje trinajsto obletnico ustanovitve svoje družbe, v dvorani narodne čitalnice ob sedmih zvečer igrali dve igri: nemško „Die Nachbarn" v enem, in slovensko „Rokodelska družba" v dveh djanjih. Pred in med igrama se bodo pele pesme: „Večerna", „Ja-gerlied" in „Sloveneca. Ustopnine se plača 30 kr. a. v. Nadjati se je obilega občinstva.
—   (Umori in pretepih) Žalostne reči so se godile te dni v okolici ljubljanski. Ni davno, kar se je slišalo o umoru med Medvodami in Loko, in spet se je strašno
hudodelstvo doprineslo blizo Ljubljane na dunajski cesti. Usnjar Jan. Nadrah iz Višnjegore je peljal mezdro v Kamnik na prodaj, kjer jo je prodal in za skupljeni denar deloma usnja kupil, ostalih 50 do 70 gold. pa je v bankovcih pri sebi imel. Neki njemu neznan človek kmečkega stanu se mu je domu peljaje prisedel in ž njim peljal čez Mengiš itd.; že blizo sv. Krištofa okoli 8. uri zvečer ga je — saj tako leti sum na-nj — s kamnom vsekal po glavi, da se je na vozu zgrudil in se mu kri vlila po obrazu; v istem hipu mu je oropal denar in z voza skočil, kterega sta konja s pobitim gospodarjem pripeljala do zavore železničinske. Na pol mrtvega so brž dali v bolnišnico, voz in konja pa v gostilnico „k zlatemu križu." Včeraj mu je nekoliko odleglo, tako, da je preiskovalnemu sodniku mogel povedati kaj in kako. Človek, na kterega sum leti raz-bojnega umora, je okoli 30 let star, velik, suhega pa rdečega obraza; imel je kratko sivo suknjo in črn kmečk klobuk; besedo je zavijal nekako tako, kakor govore okoli Selc ali Železnikov. Tako na tanko popisan gotovo kmalu pride sodniji v roke. — V nedeljo zvečer pa so v Črni vas i na mahu Tomaža Burenka in Mih. Zadnikarja napadli Japelnovi sinovi iz Crnevasi in še neki dva druga tako, da je Burenk, na sencih pobit, v eni uri že smrt storil. — Tudi v Polji, kjer je bilo v nedeljo žegnanje, je bil neki ponoči hud pretep. — To se je godilo v nedeljo ponoči na kmetih — al tudi pri nas v mestu je pihala taka sapa, da ni bilo brez pretepa; na dunajskih ulicah blizo gostilnice pri „Slonu" so se ne kaj preprijazno v obraz segali štirji „nem~ ški gospodje" trgovskega stanu „Sch-r, K-r, M-n in W-d. Ali so se v temni noči „turnali" ali kaj , tega ne vemo, da pa ta ponočni ravs ni bil eksempel nemške kulture, to je bilo očitno vsem, ki so ga gledali.
—   Svilnihčrvičev popolnoma zdravega semena, španjskega aH brianskega plemena, se dobi nekoliko lotov pri Lizi Gimpelnovi, posestnici na Toplicah na Dolenskem, lot po 4 gold.
—  Sliši se glas iz Notranjskega, da je c. kr. planinska okrajna gosposka g. K. htela zapreti za to, ker je kmetom prigovarjal, naj vsled §. 19. državnih osnovnih postav zahtevajo rabo slovenskega jezika. Ker so te postave po Njih Veličanstvu potrjene in delovanje uradnij v tem smislu njihova dolžnost, vrh tega pa ima g. K. kot pobiratelj vžitnine svoje stalno stanovališče na Notranjskem, nikakor ne moremo verjeti, da bi to resnica bila, ako^ ni kaj druzega vmes, da se je kaj tacega zgodilo. Želeti je, da dotična c. k. okrajna go-sp6ska sama ne odlaša razjasniti to stvar, kteri se svet po pravici čudi.                                       ^
— (Odgovor na vprašanje gosp. H. T. v St. Vidu poleg Zaticine in družim hišnim gospodarjem,) Prvo, kar je treba razločiti, je to: pri kteri asekuraciji so zavarovani gospodarji, ki jih zavoljo zaostalih asekura-cijnih plačil hoče eksekvirati okrajna gospčska? Zakaj drugačna so pravila (statute) pri graski asekuraciji in drugačna pri druži h asekuracijah. Pri druzih ase-kuracijah s tem trenutkom, da gospodar ne plača več, kar je poprej plačeval, neha vsa dolžnost njegova, a tudi pravice nima potem več povračila zahtevati, ako je pogorel. Vsa druga pa je pri graški asekuraciji. Pri tej asekuraciji ukazuje §. 93. njenih pravil, da vsak, kdor noče izstopiti iz te asekuracije, ktera je to, kar družba ali bratovščina pogorelska, mora to odločno asekuraciji na znanje dati; dokler tega ne stori in se ne odpove, veljd za zavarovanca v družbi. Po §. 96. se odpovedi sprejemajo vsako leto le do konca kimovca (septembra). Po §. 75. zavarovanec, ki ni odrajtal plačila, ne dobi povračila, ako je med tem pogorel.    Le če se je  plačilo zamudilo za-
voljo posebno važnih zadržkov, sme direkcija po na-tanjčni preiskavi na poti milosti pogorelcu povrniti škodo. Po §. 74. ima direkcija pravico, ako zavarovanec v 4 tednih po opominu ne plača zaostalega zneska, ga tožiti pri c. k. okrajni (kantonski) gosposki, da brez sodniške razsodbe zaostali dolg po ekseku-ciji iztirja. — V tem imate odgovor na vsa Vaša vprašanja. Ako so Vaši ljudje zavarovani pri graški ase-kuraciji, je po gori razloženih §§. eksekucija popolnoma postavna in plačati se mora zaostali dolg. Res, da so pravila graške družbe sila ostra; al treba je, da gospodar, predno se zapiše v kako asekuracijo, natanko pozve pravila njena in dolžnosti svoje. Da pa ima gra-ška družba tako ostra pravila, to izvira iz tega, ker je vzajemna (wechselseitige) družba, to je prav za prav pogorelska bratovščina, ktera svojo vsakoletno tarifo po tem odločuje, da odškodnino pogorelsko naloži na vse, ktere ima zapisane v svoji družbi; zapisan pa ostane vsak tako dolgo, dokler svojega izstopa odločno direkciji ne oznani. — Ali pa direkcija svoja pravila tudi v našem domačem (slovenskem) jeziku raz-glasuje, tega ne vemo; na vsaki način je to neobhodna potreba, da slovenski Kranjec, Stajarec in Korošec saj ve, kakošne dolžnosti ima.
------138    ------