OBČIN Junij/Julij 2001, L OBČINA MORAVČE 1251 MORAVČE, TRG SVOBODE 4 I, Številka Pogtruna plačana pri polti 1251 Moravče "a" 12^0 fcOH^- AUE Jurkova hiša, Moravče ena izmed stotih najlepših kmečkih hiš na Slovenskem in rojstna hiša Frana Detele foto FRANCI SKOK Več o pomenu in ohranjanju stavbne dediščine preberite na strani 22. GRAJSKI KULTURNI VEČERI 2001 NA GRADU TUŠTANJ V okviru 8. sezone Grajskih kulturnih večerov se nam v letošnjem letu ponuja pester program prireditev v ATRIJU GRADU TUŠTANJ. 1. Vrhunec letošnjih večerov bo prav gotovo izvedba Mozartovega Reqviema za soliste, zbor in orkester, ki bo na sporedu 7. julija 2001 ob 21.00 uri. Gre za najbolj priljubljeno delo v klasični glasbi, saj je Mozart kot velik genij znal pričarati izjemne melodije, ki jih slišimo v Reqviemu. To delo je Mozart pripravil v spomin na pokojnika. Ker je navada, da se izvedba tega dela posveti določenim pokojnikom, smo se tudi mi odločili, da tokratno izvedbo posvetimo vsem pokojnim prebivalcem Moravske doline v 20. stoletju, saj so si s svojim življenjem in delom zaslužili, da se jih spomnimo v začetku novega stoletja in tisočletja. Zato je prav, da s svojim obiskom tega koncerta izkažete pozornost do svojih prednikov. (Izvajalci: solisti Mateja Arnež - sopran. Dragica Kovačič - alt, Marjan Trček - tenor in Marcos Fink - bas. Slovenski komorni zbor in orkester pod vodstvom dr. Mirka Cudermana.) 2. V nedeljo, 14.7. 2001, ob 21.00 uri bo na sporedu koncert priljubljenih duetov in arij znanih opernih skladateljev v izvedbi študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane. Nastopili bodo K. Predovnik, A. Debeljak, P. Pirnat in S. Škvarč. 3. Zadnji koncertni večer bo na sporedu 25.8.2001 ob 21.00 uri. To bo koncert slovenskih ljudskih pesmi ter priljubljenih samospevov z oktetom Galus in solistom Lukasom Debevcem iz Argentine. Prijeten in akustičen ambient grajskega atrija na gradu Tuštanj bo z letošnjimi koncerti znova oživel v razgibanem glasbenem poletju. Toraj ne zamudite priložnosti in preživite poletni večer z glasbo in pripravljalci 8.sezone Grajskih kulturnih večerov. V primeru slabega vremena bodo predstave v dvorani Kulturnega doma v Moravčah. Informacije, rezervacije in predprodaja vstopnic na telefonih 041/841 -OSO ali 01 /723-17-22 (Peter Pirnat) in 01 /721 -15-87 (Ciolf turist Domžale). 5. avgusta bo Kmečki praznik Verjetno ste že zasledili, da bomo člani Društva podeželske mladine Moravče 5. avgusta znova organizirali Kmečki praznik v Moravčah. Priprave so že v polnem teku. Naj predstavim celotno dogajanje na prireditvi in vas še enkrat povabim k sodelovanju. Vsi, ki bi radi kakorkoli prispevali k še boljšemu Kmečkemu prazniku, ste s svojimi idejami prav dobrodošli. Predvsem pa še vedno lahko prispevate kakršno koli gradivo za razstavo v kulturnem domu. Tema letošnje razstave bo namreč "urejeno kmečko dvorišče danes in bivalni prostori v preteklosti". Razstavo bomo odprli že vjutranjih urah, medtem ko se bo glavno dogajanje pričelo okrog tretje ure popoldan. Kol je že v navadi, bomo pričeli s kratkim kulturnim programom. Sledilo bo tekmovanje v kmečkih igrah. Ekipe bodo sestavljene iz članov sosednjih društev podeželske mladine in tudi obiskovalci se boste lahko zbrali v ekipe in tekmovali. Obljubljamo vam zanimive igre, pri katerih ne bo manjkalo smeha. Po napornem tekmovanju se bomo skupaj okrepčali, odžejali in zaplesali z ansamblom Nagelj. Nekateri pa boste skušali ujeti kaj sreče na bogatem srečolovu. Torej, bralci Novic iz Moravske doline, če 5. avgusta ne boste na dopustu, pridite na Kmečki praznik in še vse prijatelje povabite. PETRA JEMEC, D P M Moravče POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC VABI NA KULTURNI POLETNI FESTIVAL Miklova Zala v izvedbi domače gledališke skupine premiera 27. julij ob 21.00 ponovitve 28. in 29. julija ter 24., 25. in 26. avg Vse predstave so ob 21.00. Glasba treh dežel 6.oktobra v Hali komunalnega centra v Domžalah slikarski razstavi v razstavnem prostoru KD Mirana .larca na Studencu Štefka in Mario Pelrič, odprtje 20.oktobra Bogdan Potnik, odpne 3.novembra Pohodi v juliju in avgustu v organizaciji PD Moravče 14.7. KOFCE, KOŠUTNIKOV TURN - Zahtevna pot - vodita Leon Lavne (041 433 254) in Vida Vidergar(04l 270 606) 28.7. JALOVEC - zelo zahtevna pot -vodita Janez Jesenšek (041 3X8 990) in Marjan Kocjančie (041 874 139) 1.8. - 8.8. TATRE - lahka pot - vodi Ivan Mele(7232 170) 10.8 -12.8. TRIGLAV - zahtevna pot -vodita Peter Klemene (041 6X9 564) in Marjan Kocjančie (041 X74 139) 25.8. GRINTOVEC - zahtevna pot -vodita Peter Klemene (041 6X9 564) in Marjan Kocjančie (041 X74 139) 1.9. PODVOLOVJEK - KOROŠICA - lahka pot - Marijan Gril (7231 737) KLEPARSTVO K R O V S T V O TEGOIA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Forlunota Bcrgonlo 3, 1240 Kamnik Tclefon/foks: 01 8312 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) A - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Garancija: - 10 let za delo ■ do 50 let za material godna akcije?! BRAMAC-ov kredit do S let KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! 2 Novice iz ČsftZCjn poletna soparica postaja že kar nadležna sopotnica vsem, ki se še trudite po službah in komaj čakate na nekaj dopustniških dni. Tudi pripravljalcem časopisnih strani bo dvomesečni predah prijal. vsa poletna doživetja z vonjem po cvetoči lipi, dehtečih vrtnicah in neskončno prijaznih večerih po vrtovih in terasah nam bodo povrnila potrebnih moči za ponovno delavno leto. Morda pa ne bi bilo napak, če bi kdaj pozabili, da je otroštvo že za nami in se prepustili tistim preptostim igricam, ki so nas otroke še izpred časa TV odvisnosti tako imenitno zabavale in združevale. Če v nastajajoč ni poletni noči opazite svetlo lučko kresničke, preprosto zaplešete z njo kar brez hrupne glasbene spremljave. Morda pa se še najde otrok, ki bo tega vašega početja vesel in bo pomislil, ali je tak tudi moj očka, moja mami, kadar odložita bremena službenih obveznosti. Takšna ju imam pa še rajši. ^Š.WZ4G4C4t&, odločitev, kaj je za nas, naše otroke, družine in narod najpomembnejše, ne more biti plod trenutnega modnega krika, temveč stvar dolgega človekovega razvoja, rasti njegove osebnosti in odprtosti do dognanj drugih. Otroci morajo biti primerno Oskrbovani s hrano in obleko, toda ali res v otrokovo omaro ne sodi na pol ponosen kos obleke samo zato, ker ni več »špica mode«. Ali se res dneva ne da začeti s skodelico mleka in kosom kruha? Razsodnosti nam ne sme primanjkovati niti takrat, ko se odločamo, kam bomo poslali otrok,) na počitnice ločeno od staršev. Premislimo, kdo bo z njim, kaj bo delal, bo kaj imel od tega? svojega otroka nagonsko pozna, čuti z njim, ga ljubi in spoštuje. Zakaj bi toraj ravnala proti svoji naravi, proti lastnemu otroku in se sprenevedala, da je to in to zanj najbolje? %W in našim otrokom čas, v katerem smo se znašli, res ni naklonjen. Orožje, s katerim se bomo borili proti mrzlu i materializma, pa bomo izbrali sami. Imejte srečno roko in razsodno glavol 'Sodi pri meni, prosijo malčki v najnežnejši dobi, ko jih moramo prepustiti vrtcem. Sčasoma se navadijo in postanejo čustveno neinteligentni otroci, ki »razumejo«, da so starši v službi, da so utrujeni.....Sčasoma pa staršev niti ne »potrebujejo« več, nimajo jim česa povedati, ničesar se ne veselijo, ker tako ali tako vedo, da se starši za svoj »neprofesionalno opravljen posel starševstva« odkupijo z novo obleko, kolesom, denarjem...Kolesje časa pa se neutrudno in neobčutljivo vrti po nikoli končani krožnici, le mi se iz dneva v dan bolj zavedamo, da »padamo« na najpomembnejših izpitih življenja. ^(MHOVtUčl,, ki smo te v teh dneh s toliko evforije opevali, kaj boš storila za nas, svoje otroke? Priznati ti je treba, da si v desetih letih dobro napredovala, dala si veliko možnosti za razvoj, ki se jih ta hip večina niti prav ne zaveda. Toda, če si naša mati, čutiš, da te najšibkejši za preživetje še posebej potrebujejo, kajti močni po duhu vedno in povsod najdejo pot. Lepo pozdravljeni, do jesenskih uvodnih vrstic, Bernarda Mal, urednica Jernejev sejem bo v torek, 28. avgusta v Moravčah. V tej številki preberite Županova stran................................................str.4 Neurje s točo......................................................str.5 Aktualnih pet minut z Markom Faturjem......str.6 Kam med dopusti, če boli zob?........................str.9 Europohod 2001..............................................str.11 Poročilo z 19. seje OS.......................................str.7 Le 9 Moravčanov ne vidi smisla..................str.10 Osrednja občinska prireditev ob.................str.12 Grajski kulturni večeri.....................................str.14 Pesem nas druži..............................................str.16 Planinci pri gradnji doma...............................str.18 Priprava na vstop v šolo..................................str.21 Moja dolina na dlani.......................................str.22 Novosti iz Domžal...........................................str.23 Naslednja številka bo predvidoma izšla 7. septembra. Vaše prispevke pričakujemo do 22. avgusta. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline 6. julij 2001, Letnik II, Številka 6 Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja m naslov uredništva: Občina Moravče. Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar, Roman Novak. Stanislav Ravnikar • Urednica: Bernarda Mal, tel. 723-18-78, E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš • Naklada 1400 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po L- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 Spoštovani Vstopili smo v osrednji del leta 2001, ki ga zaznamuje okrogla obletnica naše samostojnosti. Obdobje desetih let je mini/o zelo hitro in kar nekam samoumevno se nam zdi. da smo to, kar smo. Toda ali se še spominjate obdobja pred tem? Ali se spominjate bencinskih bonov, par in ne par pri vožnji z avtomobil? Ali pa posmehljivega pogleda avstrijskih trgovcev, ko smo množično drveli po nakupih toaletnega papirja, riža, kave,... tam preko Karavank? To so si lahko privoščili le tisti, ki so uspeli še isti dan, ko so dobili plače, dinarje zamenjati v marke ali šilinge, kajti naslednji dan si zaradi inflacije tako ali tako izgubil že kar velik procent realne vrednosti tistega, kar si dobil. Tistega pa tako ali tako ni bilo prav veliko. S kavo v rokah in še mogoče pravo čokolado- recimo Milko, si lahko bil dobrodošel gost. Ali se še spominjate, ko je bilo potrebno za »vuga ali 101« čakati mesece ali pa romati v Niš, Kragujevac ali še kam? In če nisi še koga podkupil, ni bilo tako ali tako tudi v teh južnih krajih nič. Pravijo, da smo Slovenci izredno prilagodljivi in je to eden bistvenih razlogov, da smo preživeli in ohranili svoj jezik skozi vsa ta stoletja. Dejstvo pa je. da imamo tudi relativno kratek zgodovinski spomin in da redko kdo pomisli na navedena dejstva. Toda to je praktični vidik naše samostojnosti in razvoja. Prav zanimivo se mi zdi poslušati visoko leteče misli, ki jih ob našem velikem prazniku govorniki izrekajo na TV in radiu. A nihče ne omenja teh bistvenih sprememb, ki so meri/o nekega življenja, življenja vrednega človeka. Zato se je potrebno zamisliti in dojeti našo samostojnost skozi ta zorni kot pogleda na življenje. Topa je tisto, cesarse lahko zavemo, čutimo in občutimo. Nostalgiki omenjajo socialo in stopnjo varnosti v »bivši« Sloveniji, ki je sedaj ni več. Pri tem pa hote ali nehote pozabljajo, da je največja »varnost« zagotovljena v totalitarističnih policijskih državah. Ali hočemo znova tja? In upravičeno se lahko sprašujemo, ali ta, sedaj tako opevana evropska skupnost, res ne ustvarja drugorazrenih članic, ki naj ne bi imele istih pravic kot vse ostale članice. Pri tem mislim na nekatera prehodna obdobja, ki jih EU zahteva tudi od Slovenije. Mogoče te misli zvenijo kot evroskepticizem, a potrebno je vedeti, kam gremo in kaj dobivamo. Čas bo pokazal svoje, a nekateri pokazatelji kažejo, da EU še ni pripravljena, da bi sprejela nove članice in ne obratno, kot nam želijo prikazovati. Če se iz euro sfer vrnemo v domače kraje naše občine, pa lahko zaznamo tudi tu določene vplive in spremembe, ki so posledica omenjenih teženj in stališč. V kmetijstvu, ki je tako hitro na tapeti, se država ukvarja z odkupnimi cenami žita, za katerega mnogi menijo, da je tako ali tako cenejše iz uvoza. To je res. a nehote se zastavlja vprašanje, da na primer Avstrija, osrednja alpska država, ki bi ji bilo prav tako najlažje vse žito uvoziti, s svojo lastno proizvodnjo in pridelavo pokrije 100% potreb po žitu kar v lastni državi. Le zakaj??? Stvari le niso tako enostavne, kot se zdi na prvi pogled, še zlasti če nam ni čisto vseeno, kaj si vsak dan dajemo na krožnik. Naši kraji pa z dokončanjem posodobitve ceste Zelodnik Moravče in predvideno otvoritvijo avtoceste Lj. Želodnik postajajo izredno zanimivi. O tem smo že nekajkrat pisali kot o domnevi, a danes to postaja realnost. Skoraj ne mine dan, da ne bi na tak ali drugačen način k nam prihajala vprašanja o ceni zemljišč, zazidalnih načrtih, predvidenih spremembah prostorskega plana itd... To je pomemben dejavnik v razvoju kraja, ki se mu enostavno ne bo dalo izogniti in poriniti glavo v pesek. O tem bo moral odločati Občinski svet in se opredeliti do vseh odprtih vprašanj, pri čemer naj bi zdrav razum prednjačil pred dnevno politiko. Osebno menim, da se ne bo dalo hermetično zapreti, a pomembno je. da bomo domačini tisti, ki bomo narekovali pogoje in načine gradnje itd.. Znani so mi mnogi primeri, ko se je dogajalo ravno obratno. In če se še spomnite časov, ko nismo bili občina, lahko sami v svoji bližini skoraj v vseh koncih naše doline najdete primere, ki jih omenjam. Torej potrebna bo takojšna aktivnost brez čakanja in moledovanja, da bo že kako. Če bomo znali tržiti v smislu družbene koristi, pa bo to za vse nas še toliko bolje. Sicer pa so pred nami počitnice in čas dopustov. Zato te vroče teme pustimo za ustvarjalno jesen, ko bodo nove moči in nov ustvarjalni duh zavele po Moravski dolini in želim, da bi se nam pisala lepša prihodnost. Pa en lep dopustniški pozdrav. MATJAŽ KOČAR, župan 4 Novice iz NSi Nova Slovenija Krščanska Huatka stranka Koalicija Slovenija jc na Kongresnem trgu organizirala proslavo ob praznovanju 10. obletnice samostojnosti, na katero je prišlo okoli 10.000 ljudi iz. vse Slovenije. Dr. Andrej Bajuk je v svojem govoru predstavil vizijo razvoja Slovenije za prihodnjih deset let. »Pred desetimi leti smo /mogli /graditi najlepšo stavbo v naši zgodovini - slovensko državo. Temelj, na katerega smo jo postavili, je globok in trden. Sedaj se Slovenci zopet nahajamo pred podobnimi iz/ivi, kot smo jim bili priča pred desetimi leti. Slovenska družba mora čimprej stopiti na višjo raven, ki bo temeljila na pravičnosti, enakosti v možnostih, osebni odgovornosti in solidarnosti. Naša mlada država stoji pred novimi izzivi, ki bodo usodno zaznamovali naša življenja. Čimprejšnja vključitev v družino razvitih in demokratičnih evropskih narodov je edino jamstvo za mir, blaginjo in nadaljnji razvoj naše dežele. Čas, v katerem živimo, je čas neizbežnega svetovnega procesa globalizacije in integracijskih tokov. Slovenci po svojih koreninah pripadamo evropski kulturi, kije mnogo več kot zgolj oblika politično-upravne povezave. Evropa je svet vrednot, iz katerega se napaja vsakdanje življenje družbe. Zato je današnji klic zgodovine: Ustvarite in bogatite Evropo na naših tleh I« Dr. Andrej Bajuk je zaključil svoj govor z mislimi: "Pred desetimi leti smo Slovenci zgrabili čas! In tudi sedaj iz globin naših korenin ponovno slišimo kile: Slovenija, vslan '! Slovenija se mora nujno rešili brezpravja. sebičnega individinilizma, zaprtosti in razdvojenosti, kajti le tako bomo lahko ustvarili Evropo na naših tleh." Vodstvo Nsi se zahvaljuje volivkam in volivcem, da so na referendumu odločno podprli vrednote življenja in tako omogočili dokončno uveljavitev strokovno in etično oblikovanega zakona 0 zdravljenju neplodnosti z. biomedieinsko pomočjo, ki ga je lani z velikim konsenzom sprejela Bajukova vlada. OBVESTILO IMS LIBERALNA ajMOgMACUj g UVI MIJI OO LDS obvešča občanke in občane, da bo v bodoče ga. Stana Stopar, poslanka v DZ, katero smo volili tudi v naši občini, na razpolago občanom naše občine in sicer: VSAK DRUGI PONEDELJEK V MESECU OB 17. URI v prostorih Občine Moravče. Gospa Stopar je pripravljena prisluhniti težavam občank in občanov ter po svojih močeh pomagati pri reševanju problemov v korist posameznika. V juliju bo 09.07.2001 ob 17. uri v prostorih Občine Moravče pripravljena prisluhniti vaši težavi. Pohvalno je, da gospa Stopar uresničuje obljubo dano v volilnem času, za kar se ji 00 LDS lepo zahvaljuje. 00 LDS Moravče Neurje s točo tudi v delu naše občine Neurje s točo je zajelo tudi del naše občine in je naredilo kar precej škode predvsem na kmetijskih posevkih, pa tudi na cestah in na nekaterih stanovanjskih in gospodarskih objektih. S strani Občine Moravče je bil prvi ogled opravljen takoj po neurju. Ugotovljeno je bilo, da je škoda zaradi neurja in toče nastala predvsem na kmetijskih površinah na območju dela vasi Češnjice, Zgornji Tuštanj in Katarija, nalivi pa so povzročili precejšnjo škodo na makadamskih cestah tudi po ostalih vaseh v občini, na območju l .imbarske gore pa je bila evidentirana škoda na agromelioriranih zemljiščih. Toča je prav tako poškodovala intenzivni sadovnjak v Serjučah ter poljščine v KS Dešen in Velika vas. Uprava Občine Moravče je vzdrževalca ceste takoj pozvala k sanaciji najbolj kritičnih odsekov cest. Posebna komisija sije ogledala prizadeta območja in sprejela sklep, da se najbolj prizadetim lastnikom kmetijskih zemljišč pošljejo obrazci za prijavo škode. Na podlagi obdelave prijav škode bo narejen izračun pomoči prizadetim lastnikom kmetijskih zemljišč. Del sredstev bo zagotovila Občina Moravče iz sredstev proračunske rezerve, del povračila škode pa bomo poskušali pridobiti od države. Pri pregledu poškodb na cestah in kmetijskih zemljiščih so bile ugotovljene tudi določene pomanjkljivosti, ki nastajajo bodisi pri vzdrževanju cest ali obdelovanju kmetijskih zemljišč. • Večja škoda na cestah je nastajala predvsem tam, kjer ni urejeno odvodu ja vanje, zato je toliko bolj nujno, da voda sproti odteka s ceste na površine ob njej. S tem ne nastaja tolikšna škoda, kot sicer, če voda naredi strugo na cesti in na določenem delu prebije rob ceste in na zemljišče ob cesti odplavi pesek. Prav zaradi tega bo potrebno dosledno uveljavljati pravico vzdrževalca ceste glede urejanja odvodnjavanja, kije določena v 63. členu Zakona o javnih cestah, ki določa obveznosti sosedov ob cesti. S prenekatere njive je neurje odplavilo zemljo na cesto, saj pri oranju marsikateri obdelovalec zemljišča ne zaorje včasih lako značilnih »zrat« na koncu njive. Kdor se še spominja oranja njiv z govejo ali konjsko vprego ve, kako so naš starši ali stari starši skrbeli, da jim nalivi nisi odplavljali njim tako dragocene rodovitne prsti. Upamo, da zaradi škode zaradi toče izpad pridelka le ne bo bistveno zmanjšal kmetijske proizvodnje in s tem dodatno postavil pod vprašaj ekonomičnost kmetovanja na kmetijah, ki jih je prizadelo neurje. Bolj pa bo verjetno v bodoče potrebno razmišljati o zavarovanju posevkov, kar pa seveda pomeni dodatne stroške oziroma breme za kmetijske pridelovalec. MILAN BRODAR JVIoravške doline Aktualnih pet minut Bralci Novic iz Moravske doline ste se navadili na rubriko Pet minut s svetnikom in jo radi prebirali. Toda vseh 12 svetnikov in obe svetnici so svojo »dolžnost« opravili, kar pa vsekakor ne pomeni, da se v našem glasilu ne smejo več oglašati. Nasprotno! Člani Uredniškega odbora si prav želimo, da bi kdo od njih zbral dovolj poguma in jasno spregovoril o aktualnih temah, ki jih v družbenem življenju nikoli ne zmanjka. Rubriki pa dajemo novo preobleko. Aktualnih pet minut namenjamo vsem posameznikom, ki bodo pripravljeni spregovoriti o tekočih zadevah. Tokrat je naš sogovornik Marko Fatur, direktor JKP Prodnik. urednica nc Aktualnih pet minut z Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik o odvozu smeti, vodooskrbi in še čem Ker ste položaj direktorja prevzeli pred kratkim. Vas prosim, da se bralcem na kratko predstavite. Povejte kaj o sebi. poklicu, družini, konjičkih... Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Moja poklicna pot se je začela v javnem podjetju Vodovod -Kanalizacija Ljubljana, kjer sem bil zaposlen do prihoda v JKP Prodnik. V prejšnjem podjetju sem opravljal dela na vodilnih delovnih mestih na področju vodenja investicij, vzdrževanja vodovoda, uvajanja standarda ISO 9001 ter sem bil pred prihodom v Prodnik vodja razvojne službe v JP VOKA Ljubljana. Zaradi dobrega poznavanja dejavnosti, s katerimi se ukvarja Prodnik, smo se takoj lotili dela in po letu dni, kar sem direktor, se že kažejo konkretni rezultati. V prostem času se posvečam predvsem družini, saj imam dva majhna otroka, zato gremo večkrat na sprehode tudi v moravške hribe, ter športu, saj je pri delu, ki ga opravljam, dobra fizična kondicija izredno pomembna. Vodite JKP Prodnik, ki komunalne storitve opravlja tudi na območju naše občine. V tem letu ste intenzivno organizira/i odvoz smeti. Kakšno je stanje na tem področju? Ste imeli pri tem veliko težav? Kakšne? Ste z delavci občinske uprave uspešno sodelovali? Občina Moravče je glede na geografsko velikost in relativno redko poseljenost glede na velikost v položaju, ko je izvajanje gospodarskih javnih služb, kot so oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki in odvod in čiščenje odpadnih vod, relativno draga. V skladu z novo slovensko zakonodajo je Prodnik v sodelovanju z Občino prešel na nov sistem obračuna komunalnih odpadkov. Po novem se količino odpadkov ne obračunava več po številu kvadratnih metrov stanovanjske površine, ampak po velikosti kontejnerja posameznega uporabnika. Glede na to, da smo ta način obračuna že pred občino Moravče uvedli v vseh ostalih občinah, kjer izvajamo to javno službo, v Moravčah nismo imeli večjih problemov in tudi reklamacij računov je bilo relativno malo. Res pa je, da v določenih vaseh v občini Moravče še ne pobiramo smeti, kar je posledica neurejenosti cest, to pa pomeni onemogočen dostop s komunalnim vozilom. Te težave rešujemo na različne načine, največkrat pa tako, da organiziramo traktorski odvoz od gospodinjstev do lokacije, kjer je možen dostop s komunalnim vozilom. Pri reševanju teh problemov se vedno vključi tudi občinska uprava, s katero je sodelovanje več kot korektno, dejstvo pa je, da je v primeru neurejenosti cest tudi uprava ponavadi nemočna, saj ureditev cest zahteva relativno velike finančne vložke. Imate vpogled na odzive uporabnikov? Kakšni so? Kako jih razumete in sijih razlagate? Pogled uporabnikov na izvajanje določene gospodarske javne službe je relativno enostaven, saj uporabnike predvsem zanima redno izvajanje službe brez motenj za čim nižjo ceno. Glede tega se uporabniki v Moravčah v ničemer ne razlikujejo od uporabnikov komunalnih storitev v drugih krajih. Menim, da so reklamacije na izvajanje storitev podjetja Prodnik razmeroma redke, pa še te so običajno posledica vzrokov, ki jih Prodnik sam ne more odpraviti. Omenil sem že probleme pri odvozu smeti pri določenih uporabnikih. Še večji pa so problemi tam, kjer uporabniki nimajo zagotovljene redne oskrbe z vodo. Vzroki za to izvirajo še iz časa gradnje vodovodov v Moravčah, kjer so se polagali cevovodi premajhnih dimenzij in sedaj ne zadoščajo več za normalno oskrbo. Ti problemi so bili ugotovljeni že pred leti, zato so bili izdelani tudi hidravlični izračuni za povečanje dimenzij problematičnih cevovodov. Zal pa investicije še niso bile realizirane. Poudariti moram, da so te investicije v pristojnosti Občine in ne upravljalca vodovodnega sistema, kar uporabnikom navadno ni znano in razumljivo. Podobne ali še večje težave se pojavljajo v primeru, ko vodni vir poleti izgubi izdatnost oz. presahne, kar se dogaja na sistemu Dešen. Tudi tu je Občina odgovorna za zagotovitev vodnih virov, ki bodo omogočali normalno vodooskrbo. Finančni viri za te investicije so lahko občinski proračun ali pa namensko zbiranje sredstev ob ceni vode, kar pa je tudi stvar odločitve Občinskega sveta. Drugo veliko in odgovorno področje je skrb za oskrbovanje s pitno vodo. Kako kvalitetno vodo uporabljamo na Moravškem? Vsa področja še vedno niso oprem/jena z vodovodom. Kakšni so načrti in možnosti za dokončanje? Koliko pozornosti namenjate varstvu vodnih zajetij, vodohramov in obnovi celotnega vodovodnega sistema? Moravče so se oskrbovale z javnim vodovodom že v letu 1927, ko je bilo zgrajeno zajetje, črpališče in vodohram. Po letu 1970 je prevzelo sistem v upravljanje Komunalno podjetje Domžale. Po prevzemu so bile izvedene obnove cevovoda na celotnem 6 Novice iz področju Moravč in cevovodi med vodohramom Pogled in vodohramom Moravče. Dograjeno je bilo vodno zajetje Drtija - Straža z objekti, vodno zajetje Dešen in črpališče »Ples« s cevovodi in rezervoarjem. Izdatnost vseh vodnih zajetij omogoča normalno oskrbo celotnega področja s pitno vodo, zadosti pa je vode še za nadaljnji srednjeročni razvoj občine Moravče. Problematično je zajetje Dešen, ki zaradi majhne izdatnosti v sušnih obdobjih ne zagotavlja zadostne količine vode in je potrebno pristopiti k izgradnji zajetja Zapodje in si pridobiti dodatno vodo, ki je potrebna za nemoteno oskrbo. Po hidravlični presoji celotnega sistema Moravč je ugotovljeno, da so cevovodi med Moravčami in Vrhpoljem in cevovodi na področju Prikrnice neustrezni (premajhne dimenzije) in jih je potrebno zamenjati, zato smo Občini predlagali, da se zamenjave vključijo v program izgradnje občinske komunalne infrastrukture. Glede na naravno danost kvalitete vode je potrebno na nekaterih vodnih virih (Krulc, Podoreh, Dešen, Drtija) vodo klorirati. Kontrolo nad kvaliteto vode izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Iz letnega poročila je razvidno, da je potrebno pristopiti k varovanju zaledja vodnih virov. V ta namen je v občini Moravče že sprejet Odlok o varstvenih pasovih za vsak posamezni vodni vir. Poleg osnovnega vodovoda so v občini Moravče še vodovodi, ki niso v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Za vodovod Limbrska gora in Javorščica izvajamo tehnične storitve po naročilu in menimo, da jih je potrebno obravnavati kot sestavni del vodovodnega omrežja na področju občine. Za Limbarsko goro in Javorščico so izdelani načrti za sanacijo, ki se že izvaja v okviru finančnih možnosti. Oba sistema je potrebno dokončati in jih vključiti v redni sistem moravškega vodovoda in zadolžiti upravljalca, da izvaja vse aktivnosti, ki so potrebne za varno oskrbo z vodo. Ali lahko nekaj besed namenite še vaši utemeljitvi za visoko številko na položnici, ki jo občani dobimo proti koncu meseca? Zakaj se cene po posameznih občinah, ki jih pokrivate razlikujejo? Računi za komunalne storitve v Moravčah, ki jih plačaujejo uporabniki, so relativno visoki. Hkrati naj povem, da so storitve, ki jih opravlja JKP Prodnik, v primerjavi z drugimi primerljivimi občinami v Sloveniji med najcenejšimi. Za pojasnitev se je potrebno ozreti v čas, ko se je bivša domžalska občina delila in je iz nje nastalo pet manjših občin, ki so na področju gospodarskih javnih služb obdržale iste odgovornosti in pristojnosti. To pomeni, da so se prej enotne cene za veliko bivšo občino Domžale oblikovale na novo in morajo sedaj v posamezni občini pokrivati vse stroške. Ni potrebno biti posebno pameten za ugotovitev, da so v tem primeru krajšo potegnile občine z veliko površino in majhnim številom prebivalcev. Drugi razlog za odstotkovno visok dvig cen je izredno nizka cena komunalnih storitev v preteklosti, kar je posledica zamrznitve cen s strani vlade RS v zadnjih nekaj letih. Tretji razlog pa je v tem, daje zadnjih nekaj letih stalno rasla taksa za obremenjevanje vode, ki v Moravčah znaša že skoraj osemdeset tolarjev.To je državna taksa, ki jo mora Prodnik odvajati občini v primeru, da le-ta gradi kanalizacijo. V nasprotnem primeru pa v državni proračun. Višina te takse je odvisna od stopnje kanaliziranosti in čiščenja odpadne vode v posamezni občini. Stopnja kanaliziranosti in čiščenja odpadne vode je v občini Moravče majhna. Pričakujem, da bo Občina tudi na tem področju hitreje in odločneje napredovala, kar pa bo posledično zagotovilo tudi znižanje takse. Marku Faturju. direktorju JKP Prodnik iz Domžal se zahvaljujem za nekajkratnih pet minut ob elektronski pošti in mu želim uspešnega vodenja podjetja v dobro vsem. Bralci pa bomo ob njegovih odgovorih prav gotovo lažje razumeli težave komunalne narave v naši lepi dolin, katere prednosti moramo pač plačevati s takšno valuto. M AL, foto Aco Majhenič Tudi na Lim barski gori sanje končno postajajo resničnost 1'ctck, 8. junija 2001 bo prebivalcem Limbarske gore zagotovo ostal v trajnem spominu. Asfaltiranje 740 m ceste z vrha gore proti Hrastniku je prav gotovo dogodek, ki je lega vreden. Se posebno, ker se je toliko časa zdelo, da so to samo neurcsničljive sanje. Z asfaltom je sedaj pokrit listi del, kjer so neurja delala največjo škodo, ostaja pa šc doberšen del makadama na obeh straneh gore. Večji del finančnih sredstev je prispevalo Društvo krajanov Limbarska gora in sicer 4,3 mio. SIT, Občina Moravče pa se je obvezala, da v prihodnjem letu nakaže izvajalcu, ki je pripravljen počakati, še 1,9 mio.SIT. To je pomembna pridobitev za vse krajane, tudi tiste, ki samo čakajo, da jim vse pade z, neba, čeprav so zmožni poprijeti za delo, predvsem pa za vse nas, ki smo vseskozi aktivno sodelovali pri naših prireditvah in tako zbirali sredstva, navsezadnje pa tudi za celo občino in vse obiskovalce lega prelepega kraja. Največ zaslug za lo ima predsednik društva Marko Urankar, vendar pa jc to rezultat složnosti in delavnosti vseh članov, ki se trudimo za izgled celotnega kraja. Vsem, ki so nam do sedaj stali ob strani, smo tako dokazali, da smo vredni zaupanja. Ta uspeh nas ne bo uspaval, temveč nam bo dal novega poleta za prihodnje naloge, saj se zavedamo, da nas čaka še veliko dela. FRANCKA TOMAN./olo Marko Urankar Moravske doline /-;-\ Mladinsko in pionirsko tekmovanje GZ Moravče Leto je naokoli in mladi gasilci - pionirji, pionirke, mladinci in mladinke - so se spet pomerili na mladinskem in pionirskem tekmovanju GZ Moravče. Tekmovanje, ki ga je pripravilo PGD Moravče, je bilo v soboto, 2. junija ob 15. uri, pri gasilskem domu v Moravčah. Takoj na začetku tekmovanja je kazalo, da se bo vmešalo slabo vreme, vendar je tokrat spoštovalo veliko željo tekmovalcev, da izvedejo tekmovanje in to v enakih pogojih za vse tekmovalne enote. Predsednik tekmovalnega odbora je bil poveljnik GZ Moravče Herman Šlibar, vodja tekmovanja pa Anton Stenko, predsednik komisije za mladino pri GZ Moravče. Letošnjega tekmovanja seje udeležilo kar 15 enot ali 4 več kot lani. To je zelo spodbudno. PGD Vrhpolje, ki lani ni sodelovalo na tem tekmovanju, je letos pripeljalo kar 4 tekmovalne enote. Žal še vedno ni sodelovalo PGD Velika vas, vendar lahko upamo, da bo že na naslednjem tekmovanju drugače. Letos so sodelovale 3 enote mladink, lani samo dve. Pionirke in pionirji so tekmovali v dveh vajah: v vaji / vedrovko in v štafeti s prenosom vode, mladinke in mladinci pa so dvakrat tekmovali v vaji s hidrantom. Pionirji in pionirke so nastopali v enotah po 9 tekmovalcev, mladinci in mladinke pa v enotah po 7 tekmovalcev. Tekmovanje je trajalo več kot 2 uri, vsi podatki o doseženih časih in negativnih točkah so bili takoj obdelani z računalniškim programom, tako da so bili rezultati znani takoj po tekmovanju. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Kategorija Enota Vrstni red Število doseženih točk PIONIRJI PGD PEČE 1 1099,7 PGD MORAVČE - 1. enota 2 1098,1 PGD MORAVČE - 2. enota 3 1095,0 PGD VRHPOLJE - 1 . enota 4 1093,9 PGD KRASCE 5 1090,7 PGD VRHPOLJE - 2. enota 6 1088,0 PIONIRKE PGD PEČE 1 1099,0 PGD MORAVČE 2 1089,4 MLADINCI PGD PEČE 1 881,3 PGD KRAŠCE 2 880,5 PGD MORAVČE 3 859,1 MLADINKE PGD KRAŠCE 1 871,0 PGD PEČE 2 863,2 PGD VRHPOLJE 2 843,0 Kljub večjemu številu enot so bili letošnji rezultati pionirjev in pionirk boljši od lanskih, gre torej za kakovosten in številčen napredek. In to je najvažnejše. Tudi razlike med rezultati so majhne in je treba pohvaliti vsa društva in še posebno njihove mentorje za mladino. Tekmovalkam in tekmovalcem je za dosežene uspehe čestital poveljnik OZ Moravče in se tudi zahvalil vsem sodelujočim. V nadaljevanju so se v zboru zbrali vsi »novi« gasilci, ki so uspešno zaključili tečaj za gasilca, ki gaje organizirala GZ Moravče (več o tem v Moravških novicah, april 2001, št. 4). Diplome je podelil vodja tečaja, sedanji častni poveljnik GZ Moravče, Franc Bizilj. Le tako naprej! H. BRVAR Kako zmanjšati Q stroške III. Ko napoči čas obnove kotlovnice, največkrat pomislimo samo na zamenjavo kotla, vendar moderne naprave ne delujejo brezhibno, če manjkajo nekatere druge naprave ogrevanega sistema, npr. regulacija ogrevanja. Najbolje je vgraditi sodobno centralno regulacijsko napravo z dnevnim in tedenskim programom, ki zvesto sledi vsem (vremenskim) spremembam. S prilagojenim režimom obratovanja, ponoči ali takrat, ko stanovalcev ni doma (npr. dopust) in s pravilno nastavitvijo, lahko pri porabi energije veliko prihranimo. Če je vgrajena ročna regulacija, jo lahko z razmeroma majhnimi stroški in posegi dopolnimo in jo posodobimo. Najbolj nesmotrno je izklapljanje ogrevalnih naprav, na primer ponoči ali med daljšo odsotnostjo. Bolj ekonomično je neprekinjeno obratovanje naprav po prilagojenem programu. Stalno prižiganje in ugašanje ogrevalnih naprav lahko skrajša njihovo življenjsko dobo (korozija in kondenzacija), voda v ogrevalnem sistemu pa pri tem tudi ni zaščitena pred zamrzovanjem. Z vgradnjo termostatskih ventilov omogočimo bolj natančno uravnavanje temperature v posameznih prostorih. To je relativno poceni in majhen poseg na ogrevalnem sistemu, prinaša pa dokaj visoke prihranke (do 7%). Termostatski ventili skrbijo za želeno temperaturo v prostorih. Pri tem upoštevajo vse notranje in dodatne vire toplote (pečica štedilnika, sonce, več ljudi v prostoru, itd), tako da samodejno zapirajo radiatorsko gretje, ko je v prostoru dosežena želena temperatura. Hitro se obrestuje tudi vgradnja novega (sodobnega!) gorilnika. Novejše izvedbe imajo že vgrajene lopute, ki se po izklopu gorilnika samodejno zaprejo in zavrejo ohlajanje kotla. Pri oljnih gorilnikih je smiselna izvedba s predgretjem kurilnega olja. Za večje moči obstajajo gorilniki z dvostopenjskim delovanjem. Z ekološkega vidika so predvsem zanimivi tako imenovani turbo gorilniki. Vgradnja sodobnih obtočnih črpalk z večstopenjsko ali zvezno regulacijo vrtljajev tudi ni zanemarljiv varčevalni ukrep. Pri večstopenjski črpalki ročno spreminjamo število vrtljajev in s tem pretok - količino ogrevalne vode. Na ta način zmanjšujemo tudi toplotne izgube. Najbolj smiselna je vgradnja črpalke z zvezno regulacijo vrtljajev ob stalnem vodnem tlaku in spreminjajočem se pretoku vode (potrebe ogrevanja). Te črpalke so energijsko varčne, imajo pa tudi možnost avtomatskega števila vrtljajev ponoči. Nekaj lahko prihranimo pri gorivu in električni energiji, če vgrajeni termostat izklaplja obtočno črpalko, ko temperatura ogrevalne vode pade pod določeno (nastavljeno) temperaturo. Za vse to pri sodobnih kotlih že skrbi samodejno reguliranje ogrevanja. Vgradnja števca obratovalnih ur gorilnika le posredno vpliva na zmanjšanje porabe energije, saj nam omogoča natančen izračun porabe goriva skozi šobo gorilnika. Nadzorujemo lahko tudi , koliko časa gorilnik obratuje. Dolge prekinitve pomenijo, da sta gorilnik in kotel predimenzionirana, zato je izkoristek slabši in je poraba goriva večja. Čim manj je prekinitev, tem boljši je izkoristek kotla. IVANKENDA. univ.dipl.inž.. ESP Domžale 8 Novice iz Kam med dopusti, če boli zob? Občane Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Trzina obveščamo o urniku sprejemanja zobnih bolečin za odrasle v času letnih dopustov. Pacienti naj se obračajo na svoje osebne zobozdravnike, prisotnost le teh lahko preverite v sprejemni pisarni ZD Domžale tel.št.: 72 45 100. V kolikor so odsotni, jih nadomeščajo dežurni zobozdravniki po razporedu: 2.7.-7.7. 9.7.-14.7. 16.7.-21.7. 23.7.-28.7 30.7. - 4.8. 6.8.-11.8. 13.8.- 18.8. Ponedeljek M. Andrejka M. Lenassi O. Macun G. Strosar J. Novak M. Mole J. Markovič > Torek V.Gašperin M. Lenassi A. Lukič-Merela 1. Strlič J. Novak I. Raišp B. Škrlj q Sredo V.Gašperin M. Komatar A. Lukič-Merela G. Strosar B. Vran M. Mole praznik S Četrtek M. Andrej ka I. Praprotnik 0. Macun I. Strlič B. Vran I. Raišp J. Markovič i Petek V. Gašperin B. Vran 0, Macun I. Strlič J. Novak M. Mole .1. Markovič Q MAndrejka G. Strosar. B.Vran I. Raišp B. Škrlj Sobota M. Gerič I.K. Maček A. Lukič-Merela .M. Lenassi .1. Markovič O. Macun M. Grošelj Ponedeljek V.( ¡aspelin M. Komatar A. Lukič-Merela 1. Strlič B. Vran 1. Raišp B. Škrlj 9 Torek M. Andrejka M. Komatar 0. Macun G. Strosar B. Vran M. Mole J. Markovič o i Sreda M. Andrejka M. Lenassi 0. Macun I. Strlič J. Novak I. Raišp praznik o a. Četrtek V.Gašperin M. Lenassi A. Lukič-Merela G. Strosar J. Novak M. Mole 15. .Šk.l| Petek M. Gerič I.K. Maček A. Lukič-Merela M. Lenassi .1. Markovič O. Macun M. Grošelj 20.8.-25.8. 27.8.-1.9. Ponedeljek I. Praprotnik V.Gašperin Torek M. Andrejka V.Gašperin OLDA Sredo M. Andrejka M. Komatar Četrtek 1. Praprotnik M. Komatar DOP Petek 1. Praprotnik M.Andrejka V.Gašperin M. Komatar Sobota M. Komatar M. Mole Ponedeljek M. Andrejka M. Komatar Q ¿3 Torek I. Praprotnik M. Komatar O C Sreda I. Praprotnik V.Gašperin o Četrtek M. Andrejka V.Gašperin Petek M. Komatar M. Mole Oh sobotah je urnik sprejemanja bolečin odS.OOdo 12.00 ure. In kje boste našli posamezne zobozdravnike. Če bo bolečina prehuda? V Zdravstvenem domu Domžale. Mestni trg 2,1230 Domžale ordinirajo sledeči zobozdravniki: Majda Lenassi, dr.stom., Branka Vran, dr.stom., Iris Strlič, dr.stom.. Maja Komatar, dr.stom., Janez Novak, dr.stom., Olga Macun, dr.stom.. Marko Mole, dr.stom., Marija Grošelj, dr.stom. V Zdravstveni postaji Lukovica, Lukovica 52,1225 Lukovica ordinira Matija Andrejka, dr.stom. V Zdravstveni postaji Mengeš, Zoranina 3,1234 Mengeš ordinirajo: I. Katarina Maček, dr.stom., Gabrijela Strosar, dr.stom., Jelena Markovič, dr.stom., Ivo Raišp, dr.stom. V Zdravstveni postaji Moravče, Vegova 22,1251 Moravče ordinirata: Barbara Škrlj, dr.stom. in Marta Gerič, dr.stom. Vojko Gašperin, dr.stom. ordinira na naslovu: Prešernova 21 b, 1230 Domžale. Igor Praprotnik, dr.stom. ordinira na naslovu: Preserje, Kamniška 24, Radomlje Ana Lukič-Merela, dr.stom. ordinira na naslovu: Pelcchova 15,1235 Radomlje. // )RA VSTVENII )OM DOMŽALE Novi malčki v vrtcu 24 novih malčkov je zapolnilo prosta mesta v obeh starostnih skupinah v moravškem vrtcu. Štirinajst otrok, starih od 11 mesecev do tretjega leta je bilo sprejetih v mlajšo skupino, 10 pa med starejše otroke. Tako lahkega dela komisija za sprejem v vrtec že dolgo ni imela, saj je pozitivno rešila vse prošnje za sprejem dovolj starih otrok, v starejšo skupino je sprejela v varstvo tudi dva otroka iz sosednjih občin zaradi zapolnitve skupine. Nekaj posameznikov, katerih otrok ni bil sprejet v varstvo, pa negoduje, da smo sprejeli otroka iz sosednjih občin v starejšo skupino, čeprav so njihovi otroci stari le nekaj mesecev in sploh ne dosegajo normativa za sprejem v mlajšo skupino, ki pa je bila tudi sicer zapolnjena z otroki iz liste čakajočih in dovolj starih. Naši malčki - skupno jih je 109 - so v šestih skupinah: v dveh v prostorih vrtca in štirih v prostorih osnovne šole, kjer smo lani zaradi velikega števila čakajočih otrok usposobili še dva dodatna oddelka. Ob enem tečejo aktivnosti za gradnjo prizidka k vrte u. Občina je že odkupila v ta namen zemljišče za povečavo igrišča, izdelani so že projekti in vložena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja na Upravno enoto Domžale. Prav tako čakamo na odgovor pristojnega ministrstva, kamor smo posredovali vso dokumentacijo, zahtevano v razpisu. V kolikor bodo zagotovljena republiška in občinska sredstva, obstaja realna možnost, da bodo »šolski vrtičkarji« prihodnje leto že v novih prostorih. S.V. Moravske doline 9 Projekt CRPOV je zaključen. Kupi papirja čakajo, da se vsaj del načrtovanega udejani. Da bi se čimprej kaj premaknilo, bomo v vsaki številki v sodelovanju z Markom Kapusom iz Studia 5 pripravili predstavitvene povzetke iz obsežnega projekta. Upam, da vas bodo predstavljena področja zamikala in boste v moravški knjižnici poiskali celotno nalogo in tisto, kar vas zanima, tudi prebrali, premislili in aktivno sooblikovali prihodnost naše doline. Če bo tako, bo uredništvo z objavo prispevkov namen doseglo. Le 9 Moravčanov v razvoju turizma ne vidi smisla Del aktivnosti programa uvajanja CRPOV v občini Moravče je bilo tudi anketiranje. Anketni vprašalnik o možnostih razvoja vašega kraja so prejela vsa gospodinjstva občine Moravče po pošti. Od 1300 poslanih jih je bilo izpolnjenih in prav tako po pošti vrnjeno 206 ali 15,85%. Prva beseda, ki ljudem pade na um, ko pomislijo na svojo občino, so slabe ceste ter narava in njene znamenitosti. Na vprašanje, s čim bi se želeli ukvarjati, je največ anketiranih odgovorilo, da so to kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, nekaj manj se jih je opredelilo za kmečki turizem oz. turizem in gostinstvo, tretje mesto pa sta zasedla obrt in podjetništvo. 20% anketiranih meni, da bi za to potrebovali strokovno pomoč, 17% dodatno izobraževanje, kar 52% anketiranih pa bi za svoj razvoj potrebovali ugodne kredite. Odgovori, za katere programe dopuščate možnosti širjenja v vašem naselju, se v veliki meri ujemajo z odgovori, s čim bi se želeli ukvarjati. Pri tem je zanimivo, da gradnjo stanovanjskih hiš dopušča tretjina ali S 35% anketirancev, bistveno manj pa I gradnjo vikendov (5% anketirancev). Da je najbolj primeren način ^^^^^^^^^ prostorskega razvoja obnavljanje obstoječega stavbnega fonda, meni 44% anketirancev, 31% jih meni, da bi se naselje lahko zgostilo z gradnjami znotranj sedanjih meja, 25% pa jih je odgovorilo, da naj se objekti gradijo na novih površinah. Kar 43% anketirancev ni odgovorilo na vprašanje, kateri predeli se jim zdijo najprimernejši za rekreativne površine in za katere rekreativne površine. Od 11 H anketirancev, ki so na to vprašanje odgovorili, jih 32 meni, da je najprimernejša za rekreativne površine okolica šole, 26, da so to planinske pešpoti, 12 anketirancev pa se je odločilo za sprehode ob Kači. Neenotnost se kaže tudi v odgovorih na vprašanje, kateri dejavniki iz zgodovine in kulture vašega kraja so takšni, da bi jih bilo mogoče izrabiti za turistično ponudbo vašega območja. Ti odgovori se ujemajo z mnenjem anketirancev, da ljudje prepoznajo njihov kraj po cerkvah in gradovih ter naravnih znamenitostih. Neglede na to pa vidijo prednost teh krajev predvsem v zdravem okolju in lepi okolici. Povsem soglasni so si bili anketiranci pri vprašanju, ali je v občini Moravče smiselno, da se razvija turizem, saj je pritrdilno odgovorilo 186 ali 91% anketirancev. In kateri so po mnenju anketirancev zaviralni elementi za razvoj občine Moravče? Najprej je to pomanjkanje denarja, posebej bodejo v oči slabe ceste in nezainteresiranost ljudi, njim pa sledijo še neurejena kanalizacija in vodovod, pomanjkanje složnosti, obremenjujoči davki, neosveščenost in nepodjetnost ljudi ter pomanjkanje izobrazbe. MARKO KAPUS, foto B. Mal Tečaj za lokalne turistične vodnike V organizaciji Centra za razvoj Litija, pod strokovnim vodstvom podjetja OCil d.o.o iz Ljubljane, je v Litiji organiziran tečaj za lokalne turistične vodnike, ki se ga udeležuje šestnajst tečajnikov iz občin Dol pri Ljubljani, Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Moravče. Tečaj vodijo priznani strokovnjaki Filozofske fakultete v Ljubljani s področja turizma, etnologije in umetnostne zgodovine. Ob zaključku tečaja bodo morali tečajniki opraviti teoretični in praktični izpit ter pripraviti seminarsko nalogo s področja, od koder prihajajo. Tečaj za lokalne turistične vodnike, ki ga podpirajo navedene občine, je vsekakor ena izmed aktivnosti, ki so izpeljane iz projektov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter preveritvene faze projekta l'o poteh dediščine. Iz občine Moravče tečaj obiskujeta dve bodoči turistični vodički. Pričakujemo lahko, da bodo skupine turistov v Moravški dolini lahko spoznavale lepote in zanimivosti pod strokovnim vodstvom lokalnih turističnih vodnikov, to pa je ena izmed pomembnih od številnih stopnic, ki vodijo k zagotavljanju organizirane turistične ponudbe v naši občini. Seveda pa se bodo za organizirano turistično ponudbo morali potruditi tudi drugi pomembni dejavniki. MILAN BRODAR 10 Novice iz f EUROPOHOD 2001 Življenje na pešpoteh preko Moravske doline Po nevihtnem popoldnevu 14. junija se je od Velike vasi proti Miklavžu, prav tako kot nekdaj Turki, pomikala skupina pohodnikov s slovensko in evropsko zastavico, nosili pa so tudi čudno palico (včasih bi jo imenovali štafeto). Ko so pohodniki stopili na sedlo pod cerkvico, je posijalo sonce in vrli moravški planinci so jim stisni/i roke, šk/jocni/o je nekaj fotoaparatov, vsi pa so pohiteli do kontrolne točke evropske pešpoti E6 in nadalje v prijazno kmečko hišo pri Mežnarju, kjer je za nas poskrbela gospa Ivanka. lino od desetih poti EVROPOHOJDA 2001 iz celotne Evrope, ki poteka tudi preko naših krajev, so začeli ljudje dobre volje, ki opazujejo svet počasneje in temeljiteje, čisto na jugu Grčije. Tam je krenila na pot tudi votla palica iz oljčnega lesa in drobnim diktafonom v sredi - FUROFON. Z njim njegovi nosilci pohodniki zapisujejo zvoke, pesmi, legende in vriskanje pohodnikov. Palico so nosili po pešpoti E7 preko Bolgarije, Romunije in Madžarske v Slovenijo. Na Mačkovcu, kjer se križata E6 in E7 pa so noge zavile proti severu. Pri mejnem prehodu Hodoš so palico in zastavo prevzeli slovenski planinci, gozdarji ter drugi pohodniki. Preko Slovenije bo luirolbn na svoji poli potoval v Avstrijo in se bo na koncu z vsemi svojimi sporočili ustavil v Strasbourgu, kjer se bodo združile z vseh poti s pohodniki iz vse Evrope.. Preko Slovenije je do Moravč potovala 16 dni. Sedemnajsti dan se je odpravila v skoraj poetičnem vremenu skupina iz Grosuplja na Trebeljevo in naprej proti Jančam, kjer so pohodnike sprejeli domačini z jagodami ter otroci z igrico in pesmicami. Ko pa se je nebo potemnilo in kar dobro /jokalo od vsega lepega, se je mala četica spustila v Senož.eti, kjer so nas tudi prevedrili in oskrbeli, da se nismo prehladih in izgubili volje za naprej. Proti večeru so noge korajžno zagrizle pot proti Miklavžu. Prav ob prihodu je sonce razblinilo oblake in tnoravška dolina je zasijala v poznem spomladansko poletnem popoldnevu prav tako, kot o njej poje znana pesem. Prihod na Limbarsko goro. slovenska zastava (Ivan Mele), eurdfon (Frane kmetic), zastava EV (Marijan (Iril) in hisagu s spominki (Franci /neko. v rdeči majici) si predstavljamo, kakšno razpoloženje je bilo na poli. Razgleda po dolini s pobočja se ne do opisati, potrebno je biti tamkaj. Na Limbarski gori nas je počakal predstavnik PD Blagovica in od moravških kolegov prevzel P.urolbn. Po okrepeilu, slovesu od planincev in šolarjev ter pozdravu g. Vrazove, smo se podali proti Golčaju in Trojanam, novim dobrim ljudem naproti. Na koncu naj v imenu gozdarjev Zavoda /a gozdove Slovenije še enkrat rečem hvala g. Vrazovi in drugim z Občine Moravče, Planinskemu društvu Moravče, obema zboroma in g. Kokalju za lepo in bogato doživetje na 17. in I S. etapi EUROPODODA 2001. MIHA ZAHRFT, mm: dipl. m:, gozd vodja KE, joto Lojzka Kos Ko smo si pri Mežnarju privezali zadihane duše, smo se na (irmačah poslovili od litijskih planincev, ki so nas spremljali že vse od Kuclja naprej. Iskreno srno si zaželeli, da bi se naše poti še kdaj križale. V prijaznem klepetu smo se spustili do Moravč in zavili h Kavki. Peščico preznojenih in umazanih pohodnikov so pričakali zvoki citer Rada Kokalja, moški zbor je /apel tisto najlepšo, ponarodelo, Tam je tnoravška dolina. Župan je vse skupaj prijazno pozdravil, zaželel klenega koraka. Mile je v ničkaj pustih besedah predstavil občino in občane in s kitaro pospremil ženski zbor ODA. Eurofon si je vse skupaj pridno beležil na magnetni trak, da bodo lahko morda čez nekaj časa poslušali doživetje tudi drugod. Večer je minil v razpoloženju, da... Ekipi z Miklavža se je v prekrasnem jutru na 18. dan pohoda preko Slovenije od Moravč do (rele proti Limbarski gori pridružil še planinski podmladek OŠ Jurija Vege z Marijo Gotar in avtobus gozdarjev Zavoda za gozdove, območne enote iz Kranja. Lahko 200 krat v tem letu na Limbarsko goro? Če bi Igor Tesovnik in Franci Andrejka nekemu tujcu omenila, da se vsak dan povzpnete na Limbarsko goro, bi ta verjetno mislil, da sla tam doma. Vendar Igor Stanuje v Mengšu, Franci pa je doma pri Sv.Andreju, vsak dan pa se podata peš ali s kolesom iz Moravč na vrh gore zaradi zdravja in športnega duha. Limbarsko goro sta si izbrala, ker jima je preprosto všeč in čutita neko posebno privlačnost in navezanost do tega prelepega kraja. Na novoletni dan lela 2001 sta si zadala plan, da 50 krat v tem letu osvojita vrh gore, ker pa sta ta plan kmalu dosegla, sta ga povišala najprej na 100, kasneje pa še na 200, kar jima bo glede na njuno vztrajnost gotovo uspelo, če ne bo vmes posegla višja sila. Na lake obiskovalce smo domačini lahko samo ponosni, hkrati pa se lahko vprašamo, ali znamo mi lako cenili svoj kraj. Na fotografiji: 21). maja sla Franci in Igor slolie v tem letu prišla na Limbarsko goro in nazdravila s 'šampanjcem. FRANCKA TO M AN, foto Marko Urankar 11 Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti Občina Moravče je z že tradicionalno osrednjo prireditvijo, kije bila v soboto. 23. 6. 2001. v središču Moravč, obeležila deseto obletnico države Slovenije in šestdeseto obletnico vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Slavnostni govornik na prireditvije bil poslanec Državnega zbora RS Franc Rokavec. Častni postroj veteranov vojne za Slovenijo je k spominski plošči v parku položil venec. Na prireditvi so bili slovesno postrojeni praporščaki s prapori. V kulturnem programu so nastopili kulturni delavci iz občine Moravče. Rokavec je po uvodnem pozdravu občanov v svojem govoru dejal, da smo uresničili sanje naših dedov, ki so trajale 1400 let. Desetletje samostojnosti je ocenil z oceno odlično, saj se je slovensko gospodarstvo po izgubi jugoslovanskih trgov uspešno preusmerilo na tuje trge, Slovenija pa je dosegla tudi odlične rezultate na kulturnem in športnem področju, kijih prej sploh ni bilo. Rokavec se je ozrl tudi v prihodnost. »Slovenija mora po vstopu v EU ohraniti svojo identiteto in jezik. Braniti mora ključne nacionalne interese, še posebej zemljo,« je dejal Rokavec in ob tem dodal, da barantanje v Piranskem zalivu ne pride v pošlev. Na koncu govora je poudaril, da mora država za ohranitev obdelane pokrajine nameniti več sredstev v proračunu, govor pa je sklenil z. besedami: »Bog živi nam Slovenijo.« V kulturnem programu prireditve, ki stajo povezovala Maja Avbelj in Gašper Orehek, so sodelovali: Pihalna godba Moravče, leseni rogisti, moški zbor KD »Tine Kos« Moravče, mešani zbor DU Moravče, mladinski zbor OS Jurija Vege Moravče recitatorska skupina KD Vrhpolje in plesna skupina KŠD Peče. 12 Novice ' Po končani prireditvijo sledil še zabavni večer s skupino Rok 'n' bend in narodno-zabavnim ansamblom Rokovnjači. ALEŠ VOZEL Joto Franci Skok Domovini v čast sveta maša za domovino in tradicionalno kresovanje pri svetem Valentinu na Limbarski gori V petek, 22junija, zvečer seje na kresovanju pri svetem Valentinu na Limbarski gori v organizaciji moravškega občinskega odbora Nove Slovenije /brala manjša množica ljudi. Ko se je že delala noč, je v skoraj polni cerkvi svetega Valentina zadonela pesem Bodi zdrava domovina Komornega zbora Limbar z. zborovodkinjo Elizabeto Kunavar. Kulturni program seje nadaljeval z. branjem domoljubnih pesmi domačega pesnika Ignacija Lavriča, ki jih je interpretirala Barbara Kunavar. Poslušalci so prisluhnili še nekaterim skladbam, ki jih je izvajal Komorni zbor limbar. Slavnostni govornik Alojzij Štefan je poudaril, da sta temelj naše državnosti plebiscit leta 1990, na katerem so se prebivalci Republike Slovenije odločili za samostojnost, ter sprejeti ustavni zakon. Po končanem kulturnem programu se je večer nadcljcval s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval domači župnik Viktor Primožič. Pri sveti maši smo Boga prosili /a vse, ki so darovali svoje življenje, da lahko živimo v svoji državi in v svobodi, ter /a vse, katerim smo zaupali vodenje naše države. Po končani sveti maši je pobudnik kresovanj Milan Kunavar starejši prižgal več kot dva metra visok kres. Najprej se je le močno kadilo, nato pa je zagorel v vsej svoji moči. Zaradi močnega jugozahodnega vetra so morali na veliko Žalost gledalcev gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Moravče z zalivanjem kresa preprečiti, da bi ogenj ušel izpod nadzora. Svetloba ognja je bila vidna po vsej Moravski dolini ter še dlje. Upamo, da bo njegova svetloba spremljala našo državo tudi v prihodnje. SIMON KI SAR OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče Ob zaključku sezone S prireditvijo ob zaključku šolskega leta je KD Moravče zaključil z redno sezono 2000-2001. Minula sezona je bila uspešna, saj je bilo 45 najrazličnejših prireditev; gledališke predstave, predavanja, prireditve za otroke, seminarji in tradicionalne prireditve. Na teh prireditvah je bilo preko 4850 obiskovalcev. Najbolje obiskana prireditev je bila poleg že tradicionalnega Novoletnega koncerta, gostovanje ljutomerskega gledališča. V sezoni2001-2002 bomo skušali, seveda našim finančnim in odrskim možnostim primerno, povabiti še kakšno profesionalno ali pol profesionalno gledališče. Čeprav visoko cenim amaterska gledališča, bo potrebno program gledališke dejavnosti vsekakor še izboljšati, ker občinstvo postaja vse bolj zahtevno. Pred časom so bile zelo dobro obiskane glasbene prireditve. Sedaj pa opažamo, da je več obiska na otroških prireditvah in kot že rečeno na gledaliških predstavah. Čas počitnic bo poleg dopustiških dni namenjen še dvema ciljema. Nadaljevali bomo z izdelavo scenske razsvetljave in » monitoring » kontrole za igralce in nastopajoče na odru. S to dokončno pridobitvijo se bodo bistveno izboljšali pogoji za nastopajoče umetnike. Želimo si, da bi naš KD s svojo tehnično opremljenostjo postal zanimiv tudi za bolj kvalitetne gledališke skupine in s tem tudi za izvajanje zahtevnejših oderskih del. Drugi cilj je priprava prograi na za prihodnjo sezono. Poleg že ustaljenih programov želimo obiskovalcem ponuditi abonma vsaj treh gledaliških del in si tako pridobiti stalno gledališko občinstvo. Ob zaključku tega informativnega poročila za minulo sezono se v imenu KD, kakor tudi v imenu vseh društev in tistih, ki so pripravili prireditve, zahvaljujem obiskovalkam in obiskovalcem za njihov obisk. Želim jim lepe počitnice in prijeten dopust, v jeseni pa še v večjem številu lepo vabljeni, da obiščete kakšno prireditev v našem kulturnem hramu. O prireditvah bomo tudi v bodoče obveščali vse občanke in občane po ustaljenih načinih. Predprodaja vstopnic bo tudi v novi sezoni v Centru-Resnik in M-marketu. Tudi njim se vodstvo KD lepo zahvaljuje za njihovo sodelovanje. M/LANKOKALJ vodja K D Moravče ISCG DOMŽALE A. V T OJS OLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971 Tečaj B kategorije: 9.7.2001 ob 19. uri naslednji tečaj v avgustu Moravske doline 13 Grajski kulturni večeri 2001 Z orkestrsko glasbo v novo sezono Sezono Grajskih kulturnih večerov na gradu Tuštanj je letos začela Godba Moravče s koncertnim večerom instrumentalne glasbe posvečene skladatelju Gvidu Učakarju, rojaku in nekdanjemu članu v prvem sestavu moravške pihalne godbe. Godbeniki so v goste povabili Pihalni orkester Bežigrad in družno so pripravili zanimiv večer. Gostja in »prva dama« koncertnega večera pa je bila prav gotovo Učakarjeva žena. f Atrij gradu je po besedah umetnikov imenitno akustični prostor, kot bi graditelji izpred nekaj več kot 500 let vedeli, da bo njegova vrednost le še strmo naraščala. To prednost izkoriščajo številni umetniki, ki se po debiju radi vračajo. Godba Moravče je primernost v prejšnih sezonah že preizkusila, letos pa si je zamislila koncert v počastitev spomina na Gvida Učakarja, ki se je leta 1912 rodil v Moravčah. Glasba mu je bila položena v zibel in z njo je živel do zadnjega diha. 12 let je imel, ko je zaigral vgodbi, ki je bila v Moravčah ustanovljena 1924.leta. Pota usode pa so nepredvidljiva in Gvido je svoj rojstni kraj fizično zapustil, z mislimi pa se je vanj rad vračal in tudi njegove skladbe dihajo s slovenskim duhom. Opravljal je ugledne službe kot dirigent pri različnih orkestrih jugoslovanske vojske in za svoje delo prejemal visoka priznanja. Vodenje pa ga je sililo, da je tudi sam skladal in prirejal skadbe za pihalne orkestre. Več kot sto koračnic obsega njegov ustvarjalni opus, najpopularnejše in največkrat izvajane sirom sveta pa so skladbe Partizanka, Konjuh planina, Sutjeska in Gorenjska. Učakar je moravški godbi svojevrsten boter, saj ji je v najtežjih trenutkih pomagal s priredbami skladb in jim namenil marsikatero spodbudno in poučno misel, ki je godbenikom dala kril za nov polet. Gvido Učakar je umrl v Ljubljani 1986. Med rojaki, še zlasti tistimi iz glasbenih krogov pa ostaja neponovljiva osebnost skladatelja, razumnega vodje in toplega sobesednika. Godbeniki razmišljajo o vsakoletnem koncertu in prihodnje leto bo razlogov za to še več, saj bo minilo 90 let od skladateljevega rojstva. Na koncertu se je poleg nastopa domače godbe na pihala z dirigentom Sašom Vavpetičem predstavil Pihalni orkester iz Bežigrada s kapelnikomViktorjem Kresnikom, ki ima 25 letno tradicijo. Oba orkestra sta izvedla po nekaj skladb Gvida Učakarja, posegla pa sta tudi med tuje skladatelje. Posebno draž koncertu lahko pripišemo skupnemu nastopu. Skupno so izvedli štiri skladbe. Kako je v grajskem atriju zadonela pesem, je težko popisati, še težje, kako se je razlezla v vse pore prisotnih. Oba nastopajoča orkestra sta upravičila nastop in dokazala, da zmoreta koncertirati na visoki ravni amaterskega igranja. Spomin na Gvida Učakarja je obujal doprsni kip na odru in besede voditelja Nika Robavsa. Prisotnost njegove žene gospe Eme Učakar pa je spodbujala pravo mistično občutenje. Predsednik Godbe Moravče Milan Močilnikar se ji je za obisk zahvalil in ji zaželel še zdravih let. MAL, foto Stanka Močilnikar Slovenska pesem seže do srca Grad Tuštanj v poletni sopari diha z glasbo. V nedeljo 24.junija so izvedli koncertni večer slovenske pesmi v izvedbi okteta Kres iz Cerknice in tria pozaven iz Senovega. Z umetniško besedo o Slovencih, slovenstvu in slovenski deželi domačih in tujih besednih umetnikov je na predvečer praznika državnosti bila domiselna obogatitev in dopolnitev koncertnega večera. In lahko zapišem, da je bila to edinstvena hvalnica in čestitka domovini za 70. rojstni dan. Oktet Kres je začel preprevati pred letom dni pod skrbnim umetniškim vodenjem Damjana Kozoleta. Nekajkrat so skupaj zapeli in kaj hitro ugotovili, da so »za skupaj«. Tako je nastal oktet, ki si je ime nadel po naslovu Gerbičeve opere. Opera Kres še ni bila uprizorjena, toda njen avtorje Cerkničan, vsebina pa vzeta iz njene zgodovine (kresovanje, ljubezenski trikotnik dveh žensk in moškega...), kar sta bila zadostna razloga za izbiro imena. Pravijo, da se sestajajo, kadar se dogovorijo in prepevajo najprej za svojo dušo. To je bilo v njihovem nastopu prav čutiti. Amaterji so, pravijo, in morda je prav to pripomoglo k prisrčnemu nastopu in odzivu publike. Nič ni bilo pretirano izumetničenega, narejenega in vzvišenega, kar dostikrat visoko profesionalno umetnost odtujuje širšemu krogu porabnikov znane, po vsebini pa prav humorne s tisto satirično ostjo, ki kulturnih dobrin. Tudi izbor pesmi po slovenskih pokrajinah je malce le zadanejo, če smo pripravljeni priznati svoje napake, zaokrožal prazničnost večera. Slišali smo pesmi, ki so manj Izmenjaje z zborom je nastopi še trio pozaven iz Senovega. 14 Novice iz Tudi to je mlad sestav, ki se je najprej uveljavil v domačem okolju, sedaj pa se rad odzove vabilu na nastope po drugih krajih. Pozavnisti so imenitno izkoristili možnost izvajanja na odru in med arkadami v nadstropju. Zlasti v zadnji točki je to prineslo nesluteno celoto z oktetom, ko so družno izvajali Ipavčevo Domovini. Poslušalci smo si izborili še dva dodatka. Nekateri pa smo večer nadaljevali v prijaznem pomenku z nastopajočimi in še kakšno družno zapeli. In bil je lep večer. Večer, ki je pričaral vtis časa izpred petdesetih in več let, ko so se vaščani dobili na vasi, malo modrovali, kakšno zapeli in občutili mehko toplino ob zavedanju, da nisi sam v množici poznanih »tujcev«. Čeprav je organizator v zadnjem hipu uspel dobiti izvajalce in tako nadomestil napovedani koncert opernih arij in duetov, ki je zaradi bolezni nastopajočih preložen na 14.julij zvečer, je imel pri izberi srečno roko. V nadaljevanju sezone sledijo še: 7.julij ob 20.30 - W.A. Mozart: Requiem za soliste, zbor in orkester. Tokratna izvedba je posvečena umrlim rojakom v 20.stoletju. M.julij ob 20.30 - koncert priljubljenih opernih arij in duetov v izvedbi študentov Akademije za glasbo 25.avgust ob 20.30 - koncert okteta Gallus z gosti. Izvajali bodo slovenske narodne in umetne pesmi. Tudi na te koncertne večere ste prisrčno vabljeni. MAL 16 let druženja upokojencev kolesarjev DU Moravče vsako leto v juniju organizira srečanje kolesarjev iz sosednjih društev. Letošnje srečanje je bilo 7.junija ob 9.dopoldan. Srečanja se je udeležilo I 10 kolesarjev iz 9 društev ( Bukovica Sinkov Turen, Komenda, Kamnik, Motnik- Špitalič, Mengeš, Domžale, Radomlje, Vir in Moravče) Poletno dopoldne je bilo kot naročeno za medobčinsko srečanje. Vsako leto se dobimo v drugem kraju na Moravškem. Tokratno srečanje seje začelo v Zgornjem Tuštanju na grajskem dvorišču. Ogledali smo si okolico, drevesa častitljive starosti, grad z muzejsko zbirko originalnega inventarja posode, pohištva, peči, orožje, listine....in kapelo. Grad obnavljajo, a je v njem vseeno kaj videti. Ogled je vodila Ančka Pirnat. Obiskovalci so bili zadovoljni z ogledom. Veliko jih je bilo. ki so si zanimivosti še ohranjenega gradu prvič ogledali. Po ogledu smo se odpeljali do gostilne Frfrav v Krašcah. Navzoče je pozdravil predsednik DU Moravče Franc Novak. Za njim je besedo prevzel Jože Novak, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri DU Moravče. Poudaril je pomen srečanj tako za rekreacijo kot prijetno druženje. Govornik je bil deležen burnega aplavza. Srečanja bodo toraj tudi v bodoče v organizaciji moravškega DU. Sledila je topla malica, ki so jo pripravili gostitelji. V gostilni smo se po njej dodobra razgreli, saj je zaigrala harmonika Gustcljna Potočnika iz DU Vir in tisti ne preveč utrujeni so tudi zaplesali, drugi pa so zapeli. Po zadovoljnih obrazih sodeč, so bili kolesarji ta dan zadovoljni in se bodo prihodnje leto tradicionalnega srečanja znova radi udeležili. JOŽE NOVAK 15 let delovanja Mešanega pevskega zbora DU Moravče Pesem nas druži Človek pri petnajstih letih ponavadi končuje osemletko, ali pa se že odpravlja v svet. da bi si pridobil znanje in spretnosti za svoj poklic. Nekateri si že začnejo zastavljali univerzitetne cilje, medlem ko se dragi le stežka prebijajo skozi gimnazijska leta. In rastejo in zorijo in dozorijo. Ali pa nikoli... »Modrost se ne meri po številu let« pravi pregovor in vendar so pevke in pevci leta 19X6, ko so prvič prišli na vaje Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Moravče, šteli 15 let manj, kot jih danes. Večina. Nekatere vidimo na sliki enega prvih nastopov ob otvoritvi razstave ročnih del in sladkih dobrot v svojem novem domu. enostavna: slovenska ljudska pesem in prva stran- Roža na vrtu zelenem cvete. In nato po vrsti proti 300 narodnih, (vete dekletu rožmarin (kije z rožnkravtom v Mickinem cekarju na prejšnji sliki) je začel kmalu zveneti tudi 4 glasno. In ni ovenel do danes. In nato druge. Nabralo se jih je za prve nastope: na otvoritvi mosta v Slegnah in v domu upokojencev v Domžalah 25. septembra 19X7, v domovih za starejše : Tišje, Domžale, Kamnik, Mengeš. Izlake, Bokalci... Pogumni smo bili pa vedno! In kamor smo prišli, smo zapeli s Na pobudo Ivana Lavrača takratnega predsednika, je pevski zbor X. maja 19X6 začel svojo »prvo šolsko uro«. Vodnica jc bila srcem. Zato smo bili vedno dobrodošli. 4. oktobra 19X7 smo bili gostje Dl) Kamnik. Pa naj kdo reče, da naše dame niso »fejst«. Čast moških glasov pa so takrat zastopali (z desne) + Stane Per, Moravske doline 15 + Avguštin Eržen, Janez Cerar in + Stanko Rebolj. Po treh letih dela smo se podali na prvo revijo pevskih zborov. V družbi z drugimi zbori smo bili tudi na jubilejni 30. občinski reviji v Moravčah. Ljudje se zelo radi primerjamo z drugimi. Mladi s starejšimi, starejši z mlajšimi... Mi se ob veselju in pesmi nismo imeli časa postarati. No, vsaj po srcu ne. Kdo pa bo gledal na drugo? Če ne verjamete, se prepričajte sami. Najboljši starejši zbor na letošnji območni reviji v Lukovici. Mešani pevski zbor, ki smo ga pred približno 10 leti registrirali tudi kot društvo, je praznoval prvo »desctletko« 19. oktobra 1996 v Kulturnem domu v Moravčah. Do takrat smo lahko našteli že preko 100 javnih nastopov, obsežen repertoar ljudskih in umetnih pesmi. Doživete in duhovite so bile recitacije Francke Kosmač in dramatizacija pesmi Kmetic veselo na svetu živi, ob spremljavi tria Svetlin Isto leto smo bili povabljeni na regijsko srečanje invalidov v Halo komunalnega centra v Domžale. V teh letih smo veliko nastopali: na srečanjih upokojencev, proslavah, občnih zborih DU, pevcev, na izletih, občinskih praznovanjih in predvsem v domovih za starejše. Žal pa tudi na pogrebih. Ni nas dajala puberteta pri 13-ih, tudi ne modna muha snemanja ( l)-jev... Ne! Toje bilo pravo radijsko snemanje v živo z Vilijem Vodopivcem. Posneli smo številne pesmi za oddajo Prizma optimizma. Snemalci Radia Slovenija so bili navdušeni nad ljudskim zvenom zbora in znanjem starih, že skoraj pozabljenih ljudskih pesmi. V jubilejno leto 2000 smo stopili s koncertom za starejše in slovesnim praznovanjem v domu. Tudi sicer radi praznujemo. Konec junija rojstne dneve »spomladancev« in sredi decembra »jesencev«. Vmes se pa še kaj najde. Vedno znova smo veseli, če nas za praznično mizo sedi toliko, kot prejšnjič. In rečemo: Hvala Bogu. Knezova Milka pa doda: »Sam' scagat ne, rajš u vodo!« Na koncu pa znano smešnico: Adijo za potico, pa bogloni k'ste zdrav! Vsi niso imeli te sreče, da bi bili še danes med nami. T udi njim v spomin večkrat zapojemo; v Cešnjicah, v I Irastniku, Na ( )klem in drugod. Pa žalost stran, kajti: »... Pesem je naše veselje, čeprav naša lela heže, lepote Moravske doline, hi radi opevali še. Mi smo upokojenski slavčki, in pesem naj naša doni. srca naj vaša napolni, z nami zapojle še vi!« Tako poje naša himna in to so naše želje ob praznovanju 15 letnice zbora, ki ga bomo sklenili, če Bog dâ, v začetku oktobra s slavnostnim koncertom v Kulturnem domu v Moravčah. Že sedaj vas vabimo, da se pridaižite naši »valeti«. Razredničarka Anica Korošec obljublja zelo vesel večer in ples za vse! ! ALOJZU ŠTEFAN, zborovodja, Joto arhiv DU 16 Nouir.p ¡7 Koncert cerkvenih pevskih zborov moravške župnije Kakor že nekaj let zaporedje tudi letos Marijino cerkev na Drtiji napolnilo petje. 10. junija popoldne je koncertiralo vseh 5 /borov domače župnije. Njihova naloga je s pesmijo bogatiti bogoslužje, vendar večkrat sodelujejo tudi na raznih prireditvah. Mlajši mladinski /bor seje na letošnjem koncertu predstavil prvič. Vodita ga sestri Anka in Jana Vehovec. Jana spremlja zbor na klaviaturah, Anka pa s kitaro. Moški zbor in mešani zbor neutrudno vodi Alojzij Štefan. Dekliški zbor Proleja, kar pomeni socvetje, vodi Elizabeta Kunavar. Otroški zbor pod vodstvom Barbare Fale je s prisrčno koreografijo in igranjem na inštrumente ogrel srca vseh. Organist na koncertu je bil tudi letos Tomaž Pirnat. Vezno besedilo sta. oblikovali Martina Majdič in Mateja Vesel. Brali sta. ga Katja Kokalj in Mateja Vesel. Vse je razveselila navdušena beseda, pohvala in zahvala gospoda župnika Viktorja Primožiča, ki je vse povabil na prijateljsko srečanje okrog cerkve po koncertu. Letošnji koncert je bil posvečen svetnikom. Svetniki so ves čas z nami. So naši zavetniki, katerih imena nosimo in so naši priprošnjiki. Umetniki so jih radi upodabljali, posvečene pa so jim tudi kapele in cerkve. O življenju vsakega svetnika je še posebej znana kakšna legenda. V pesmi in besedi so se pevci spomnili: svetega Štefana, božje matere Marije, sv. Dominika Savia, misijonarja Friderika Barage, sv. Lavre, sv. Ane, sv. Martina, sv. Jerneja. Nekaj pesini je imelo drugačno vsebino, vendar so prav vse govorile o LliPOTI in L.IUBHZNI. Zanju se trudijo sveti možje in žene in zanju se moramo po njihovem zgledu truditi tudi mi. Svetniki gradijo mostove sprave in edinosti, so nosilci dialoga in ljubezni. So ljudje, ki s svojim življenjem in delom na poseben način sodelujejo pri načrtih Najvišjega. Da bi jim lahko postajali podobni moramo biti dovolj močni. Moč za take napore pa prihaja iz vere, upanja in ljubezni. Zato so ob koncu koncerta zapeli vsi zbori skupaj in se priporočili božji in naši materi Mariji in vsem svetnikom. IDA KUŠAR, fotO Milka Novak Rokodelci na izletu v Slovenskih Konjicah in bližnji okolici Po uspešnem snemanju oddaje ATV Litija Rokodelci v Moravski dolini, smo se člani sekcije odločili za izlet na Štajersko, v prelepo mesto cvetja in vina v Slovenske Konjice. V soboto 2. 6. 2001 smo se zbrali pred kulturnim domom v Moravčah skoraj vsi člani in se s kombijem, ki ga je varno vozil gospod Arsič odpeljali po stari cesti v Slovenske Konjice. Vreme je bilo ravno pravo za izlet in med potjo smo občudovali pokrajino, predvsem pa lepo urejene domove. V Slovenskih Konjicah se nam je čakal vodič. Izvedeli smo, da je naš program zelo pester in čakalo nas je veliko ogledov. Za uvod smo izvedeli nekaj o zgodovini kraja, predvsem pa o evropskem tekmovanju v cvetlični urejenosti mesta, kjer so leta 1998 Konjice postale zlato mesto. Konjičani vzorno skrbijo za turistično privlačnost mesta. O tem smo se prepričali, ko smo si ogledovali mesto in okolico. Pot nas je vodila na pokušinodivjačinskih specialitet k podjetju Gozdič. Prijazni lastniki so nas seznanili z delom v podjetju in nam ponudili vrsto jedi iz mesa divjih živali. Že pred vstopom v mesto so nas spremljali čudoviti griči imenovani Škalce porasli z vinsko trto. Odpeljali smo se na panoramski izlet po zlatih vinorodnih gričih Škalc in po dogovoru pokusili odlična vina v gostišču na Zlatem griču. Prijetno razpoloženi smo se ponovno odpeljali v mesto. Ogledali smo si razstavo slik in starega pohištva v Mestni galeriji Riemer. Kot veliki ljubitelji cvetja nismo mogli mimo vrtnarskega centra Polegek. Očarale so nas cvetice v rastlinjakih in še posebno tropski vrt. Ob vznožju Starega gradu smo izstopili iz avtomobila in se peš podali na vrh. Od tam smo občudovali pokrajino pod seboj. Opazovali smo igrišča za golf in tenis, bazene, griče posejane z vinsko trto in številne sprehajalne poti. V daljavi nas je vabil dvorec Trebnik. Pod vodstvom grajske oskrbnice smo se sprehodili po grajskem dvorišču, parku, si ogledali zeliščni vrt in zeliščno kuhinjo, kjer smo pokusili njihove zdravilne napitke. Za konec smo si ogledali še spomenik iz leta 1165 Žičko kartuzijo. V objemu gozdov in tišine so pred davnimi leti živeli v samostanu menihi z zelo strogim redovniškim življenjem. Polni prelepih vtisov smo izlet zaključili pri vikendu sredi vinskih gričev. Ugotovili smo, da so nam Konjičani lahko vzor, kako s pridnostjo, složnostjo in ob podpori Občine, naš domači kraj, ki je poln zanimivosti, predstaviti obiskovalcem. B. DORIČ Moravske doline 17 Planinci pri gradnji doma uspešno napredujejo Planinski dom na Uštah dobiva svojo obliko, saj se njegove stene vztrajno dvigajo s temeljev in so vidne daleč naokoli. Mnogo je bilo ugibanj med občani in tudi občinskimi svetniki, kaj in koliko bo nastalo iz načrtov moravških planincev. Postopek za nakup zemljišča, izdelava načrtov, pridobivanje potrebnih predsoglasij k lokacijski dokumentaciji in končno soglasij k gradnji se je vlekel 2 leti. Vse te postopke smo opravljali ločeno za dom in transformatorsko postajo, preko katere se bomo oskrbovali z električno energijo iz 20 KV voda, ki poteka iz Moravč preko grebena v Kresnice. Da je bila mera zapletov polna, smo morali pridobiti še soglasja za uporabo ceste obstoječe že preko 50 let, po grebenu od križišča, kjer se cesta odcepi in spusti proti Dešnu do naše parcele. Soglasja smo pridobili pred novim letom 2001. Sprememba zakona o notarskih postopkih je prinesla novih težav, saj je bilo potrebno postopek ponoviti in pridobiti notarski zapis, na osnovi katerega se vpiše v zemljiško knjigo. Planinsko društvo je moralo plačati 98.000 SIT, kar niso bili majhni stroški. Poleg tega so morali gospa Učakar, g.Srečko Firm, družini Ribič in Trdin večkrat osebno k notarju v Domžale. Ob tej priliki se jim javno zahvaljujem za pripravljenost in nenasprotovanje podpisa notarskih listin. Če bi se odločili drugače, naše društvo ne bi pridobilo gradbenega dovoljenja. O vseh zapletih občani in svetniki niste bili obveščeni. Redno pa sem z njimi seznanjal delavce občinske uprave in župana. Poudariti moram, da so mi vsi uslužbenci v okviru svojih pristojnosti prijazno pomagali. Končno smo premagali vse papirne bariere, pridobili dovoljenje in začelo se je zares. Znano je, da smo planinci vztrajni, potrpežljivi in delavni, kar je v gorah potrebno. Prepričan sem, da nas bodo te vrline pripeljale do končnega cilja -dograditve planinskega doma. Da lahko hitro napredujemo, je v prvi vrsti zasluga podjetja Termit, ki je k gradnji prispevalo velike količine gramoza in ga dostavilo na parcelo. Brez Termita bi se ob skromnih finančnih sredstveh, ki jih prejme PD iz občinskega proračuna, gradnja zavlekla za nekaj let. Za to smo dolžni izraziti zahvalo vodstvu Termita in še posebej vodstvu in delavcem obrata Peskokopi v Drtiji, saj je njihova pomoč presegla naša pričakovanja. Planinci upamo, da bomo s skupnimi močmi dom dogradili. Objekt bo v ponos vsem, ne le planincem. Glede na velikost objekta in lego, bo možnost uporabe neizmerna tako planinskemu kot drugim društvom in organizacijam. V domu bodo mladi pridobivali znanja in izkušnje za varno hojo v gore, spoznavanje in varovanje narave, se srečevali z drugimi planinci in navezovali nova prijateljstva. Našim svetnikom predlagam, da si ogledajo lokacijo in objekt ter se prepričajo, da naša predstavitev ideje na seji občinskega sveta 30junija 1999 ni bila iz trie zvita, temveč trdna in premišljena odločitev. Po ogledu pa pričakujemo, da bo njihova odločitev glede delitve proračunskega denarja v postavki za investicijske transjere drugačna. K sreči so nam mnogo bolj kot občinski svetniki naklonjeni občani, ki darujejo les, denarne prispevke, nudijo brezplačne prevoze in nas bodrijo z obljubo, da bodo po svojih močeh še pomagali. Tudi naši sponzorji veliko pomagajo. Nenazadnje je delavna zagnanost naših članov nad pričakovanji; nekatere vsak dan videvamo na gradbišču. 11 vale \ redna je tudi pomoč gospodinj, ki brezplačno pripravljajo hrano in pijačo za udeležence delavnih akcij. Dela člani opravljamo brezplačno in od marca do lO.junlja letos smo zabeležili preko 1300 delavnih ur. Po navedenih dejstvih sklepamo, da je dom želja večine občanov ne le planincev. Vse bolj pa se zavedamo, da nam odbor za delitev proračunskih sredstev nI naklonjen. PD svojih vodnikov ne honorira. Je tako tudi v preostalih športnih društvih? Vsekakor ne morem mimo dejstva, da je v občini H športnih društev; 7 društev prejme iz občinskega proračuna 2.690.000 SIT, eno društvo (NKj pa prejme 4.100.000 SIT. Je torej to društvo vredno še enkrat toliko kot preostalih sedem? Ce je taka delitev po mnenju občinskih svetnikov pravična, potem je z njimi nekaj hudo narobe. Vse bolj mi je razumljivo, zakaj pred leti ni bil sprejet predlog Športne zveze Domžale, da bi sredstva delili po ključu, kjer bi se društvom, ki v svoje vrste vključujejo mlade in jim posvečajo posebno pozornost, dodelilo več sredstev. Po takem ključu do tolikšnih nepravilnosti ne hi prišlo. Nadzorni svet očitno ne ugotovi nikakršnih nepravilnosti, sicer bi že pri investiranju nogometnega igrišča, kjer vprašanje lastništva še vedno ni rešeno, moralo preprečili začetek ali vsaj nadaljevanje in vestii i je. Tarnanje, da je sredstev v proračunu premalo, je kot kaže po vseh dobronamernih pritožbah in opozoril samo navidezno, saj prav tu z obema rokama mečemo denar proč. Vse je kot bob ob steno ali glas vpijočega v puščavi. PD je že predlagalo, da bi bili v odboru za delitev sredstev zastopana vsa društva. A je tudi to utopija! Kljub vsem težavam, ki nas prizadevajo, pa ostajam optimist. Planinski dom v naši dolini bo in to v doglednem času. FRANC KMETIC, foto Lojzka Kos 18 Novice iz y V nadaljevanju domžalsko-kamniSke šahovske lige je v šestem kolu v Moravčah gostovala do tedaj drugouvrščena ekipa ŠD Mengeš. Domačini pa tokrat niso bili prav nič gostoljubni in so gostom prepustili samo pol točke ter se z. zmago 3,5 : 0,5 zavihteli na drugo mesto. V sedmem kolu je sledilo težko gostovanje v Komendi pri ekipi Komenda II. Čeprav so bili domačini favoriti, pa je zmaga pripadla ekipi Šl) Termit Moravče in sicer z 2,5 : 1,5. V predzadnjem kolu je sledilo gostovanje v Domžalah, kjer pa so se vse štiri partije končale z delitvijo točke. Neodločen rezultat 2 : 2 je Moraveane, kolo pred koncem, sicer z minimalno prednostjo še vedno obržal na drugem mestu. V zadnjem kolu pa je v Moravčah gostoval prvi favorit. Komenda 1 s kar tremi mojstrskimi kandidati. Gostje so nekaj prejšnjih kol odigrali z rezervno postavo, zaradi česar so bili pred tem kolom šele na četrtem mestu. Tokrat so prišli z najmočnejšim orožjem in sledil je težak, res da šele drugi v ligi, poraz s kar 0,5 : 3,5. Ob neugodnem razpletu ostalih dvobojev pa je moravška ekipa s tem porazom zdrsnila kar na šesto mesto. Odlično se je skozi celotno tekmovanje odrezal Štefan Korošec, ki je dosegel najboljši rezultat in s tem zlato medaljo na četrti deski. Vrstni red po rednem delu: I.ŠD Kamnik 24,5 točk X. Šl) Mengeš 1 IX.0 2. ŠK Komenda 1 21,5 9. ŠS Dob 16,5 3. Črni graben 1 21,0 I0.ŠI) Mengeš II 16,5 4. ŠK Komenda II 20,5 1 1 ŠK Komenda III 16,5 5. ŠD Domžale 20,0 12.Trzm II 14,0 6. Šl) Termit Moravče 19,5 I3.ŠK Komenda IV 13,5 7. Črni graben II 18,5 U.Trzin 1 7,0 Sledil je zaključni turnir lige v Komendi, ki se gaje udeležilo 9 ekip. Igralo se je pet kol po švicarskem sistemu v pospešenem tempu. Žreb je ekipi ŠD Termit Moravče že v prvem kolu namenil zmagovalce rednega dela in s tem seveda prve favorite, ekipo Kamnika, favoriti pa so se opekli že takoj na startu, saj so Moravčani slavili z 2,5 : 1,5. V drugem kolu seje dvoboj med Moravčam in Dobljani končal neodločeno z 2 : 2. Sledili sta dve lepi zmagi s 3 :1, najprej proti ekipi Komenda II, nato pa še proti tradicionalnim nasprotnikom iz Črnega grabna. Tudi tokrat pa se je v zadnjem kolu Komenda I pokazala kot premočan nasprotnik in resda z nekoliko sreče zmagala kar s 4 : 0. Kljub visokemu porazu v zadnjem kolu pa sije naša ekipa že prej zagotovila mesto med prvo trojico in pokal za tretje mesto. Končni vrstni red: 1. ŠK Komenda I 15,5 točk 2. ŠSDob 13,0 3. ŠD Termit Moravče 10,5 (7 meč točk) 4. ŠD Črni Graben 10,5 (6 meč točk) 5. ŠK Komenda II 10,5 (5 meč točk) 6. Šl) Kamnik X. ŠK Komenda III 10,0 7,5 7. ŠD Mengeš 9. Hin Repek Trzin X,() 7,0 STANE KOROŠEC Ekipa SD Tenu i i Moravče (z leve). Jiaič Marko. Korošci Slane. ( 'erar Alojz. Korošec Stefan, kleči: (ličar Janez Uspešna sezona NK y Termit Moravče Nogometno prvenstvo za NK Termit Moravče v sezoni 2000-2001 seje zaključilo uspešno za vse tri ekipe, ki tekmujejo v prvenstvu. Potrebno je povedati, da ekipi mlajših in starejših dečkov v tekmovalnem smislu še ne dosegajo dobrih rezultatov, se pa že kaže dobro in načrtno delo, ki bo v prihodnje dalo tudi dobre rezultate. V klubu delo z mladimi poteka načrtno in poudarek je predvsem na množičnosti in omogočanju igranja na tekmah vsem igralcem. Mladi igralci imajo v klubu odlične pogoje za svoj športni razvoj tako strokovno kot tudi v vzgojnem smislu. Seveda je potrebno povedati, daje večina staršev zelo zadovoljna in ceni prizadevanja in delo uprave kluba in trenerjev. Nekateri starši pa se zanimajo za trenersko delo, saj kažejo v svojem komentiranju veliko strokovnega znanja, zato jih vabijo k sodelovanju. Ekipa članov pa je v letošnji se/oni pokazala svojo stabilnost in tekom celega prvenstva zasedala mesta v samem vrhu razpredelnice. Seveda so v klubu zelo zadovoljni z doseženimi rezultati, saj ekipa dokazuje, da bi se lahko z manjšimi okrepitvami potegovala za sam vrh in uvrstitev v višji rang tekmovanja. Doseženi rezultati so plod dobrih odnosov med igralci, delo trenerja in urejenih odnosov v klubu. V upravi kluba si želijo, da bi odnosi v klubu ostali še naprej tako dobri kol so bili sedaj. V veliko veselje sojini zvesti navijači, ki v velikem številu spremljajo nastope ekip. Njihovi navijači pa jih spremljajo v velikem številu tudi na gostovanjih in se jim za njihovo spodbujanje lepo zahvaljujejo. Seveda pa se uprava kluba posebno zahvaljuje Občini Moravče in sponzorjem Termitu Moravče, Nissan servisu Krule, gostilni Kavka ter servisu Suzuki Vesel. I ,estvica člani v l.MNZ-Ejubljana: Št.t. Z N P Gol r. Točke 1. 1 lllj.l 21 14 4 3 40:14 46 2. Dolomiti D. 21 12 5 4 47:26 41 3. Kamnik 21 12 3 6 35:21 39 4. Arne Tabor 21 11 3 7 4534 36 5.Termit Moravče 21 10 3 s 30:29 33 6. Jezero 21 8 7 6 36:32 31 7. Slovan 21 7 4 10 23:32 25 8.Ihan 21 7 4 10 22:37 25 l> Radomlje 21 5 9 7 33:34 24 10. Induplati A 21 4 7 10 26:35 19 1 1. (''muce 21 4 7 10 22:32 19 1 2. .levima 21 1 6 14 19:50 8 r. c : V aprilu je bila skupščina Zveze podeželske mladine Slovenije. Za tokratno prizorišče so izbrali Moravče in nadvse primerno in urejeno dvorano v kulturnem domu. Mladi iz vse Slovenije se spoznali našo občino, čeprav so bili precej zaposleni s sestankovanjem, in upamo, da so jo zapuščali z lepimi vtisi in se bodo radi vračali, saj smo se gostitelji, DPM Moravče, pri organizaciji po svojih močeh potrudili, (foto Valerija Vidergarj Moravske doline 19 Pestra kulturna ponudba poletnega gledališča Studenec KD Miran Jarca iz Škocjana je organiziralo S.junija tiskovno konferenco, da bi predstavilo novost, ki je v kulturni ponudbi Že mnogo let zvezda stalnica, dobila pa je novo preobleko. Predstave letošnjega poletja se po novem imenujejo Kulturni poletni festival. Za to potezo so se odločili zaradi celovitejšega, enostavnejšega in tudi cenejšega oglaševanja. Uvodoma je nastopil pomlajeni Slovenski oktet v svetovno znani gotski cerkvi sv. Lenarta v Krtini in se predstavil z duhovno glasbo domačih in tujih avtorjev. Marsikdo si je lanskoletno premiera operete Planinska roža ogledal sredi junija znova ali pa prvič. V predstavi so nastopili tudi člani Komornega zbora Limbar. Junijska ponudba je bila zares bogata, saj je Primorsko gledališče gostovalo s komedijo Tistega lepega dne, ljubljanska Opera z Don Paskualc in kopica izbranih glasbenikov in govornikov je pripravila domovini za 10 - letnico pravi spektakel z naslovom Tebi Slovenija. Kulturni poletni festival pa se nadaljuje z domačo gledališko predstavo Miklova Zala. Lojze Stražar, režiser in duša gledališča, ter izvajalci in soustvarjalci so na konferenci poleg programa predstavili tudi načrte za nadaljevanje 52 let trajajoče kulturne dejavnosti. Načrti so vcliki(obnova sedežev, ponjave nad njimi, širitev društvenih prostorov, posodobitev odra, gradnja skladišča za rekvizite in obleko) sredstev pa za uresničitev vsega dalaeč premalo. Že včasih, ko v domači občini ni bilo prav veliko kulturne ponudbe, smo tudi Moravčani radi prihajali posedet v ta naravni ambient in si ogledati kaj zanimivega. Gledajoč dogajanje na odru pozabljamo na trud, ki ga vlagajo ustvarjalci v pripravo predstav. Poskrbeti morajo prav za vse, sceno, rekvizite, obleko, reklamo... Imajo srečo, da so strokovni sodelavci stalni in zanesljivi. Veliko pa jim pomeni sodelovanje s profesionalnimi gledališči, predvsem ljubljansko opero, pri izposoji garderobe in vsakoletnih gostovanjih. Poletno gledališče Studenec je kot amatersko gledališče, ki se trudi kulturo cenraliziranc prestolnice »privleči« tudi na deželo, doseglo v teh letih nesluten razvoj. Intuziazem amaterjev je gonilo tega gledališča, ki naj se vsem v dobro širi tudi na mladi rod. Studenško gledališče ima še eno pozitivno lastnost. Ne zapira se v zgolaj krajevni ali občinski okvir, temveč išče tako igralce, pevce... kol gledalce daleč naokoli. Tako pa je tudi prav. Če priznamo ali ne, vsakdo čuti v sebi delček lokalpatriotizma. Pogledati k sosedu, kaj dela, pa tudi ni greh, zalo sem prepričana, da se bomo na Studencu še videvali. M Al. KRATKE ŠOLSKE VESTI PEVCI NAGRAJENI Če imaš posluh, še ne pomeni da si tudi dober zborovski pevec. To si prislužijo le tisti, ki redno hodijo na vaje in se udeležujejo nastopov, čeprav se ti včasih »glih ne da«. Kako veselo je v zboru, dokazujemo tudi na zasluženem izletu ob koncu šolskega leta v Laških toplicah. KDOR BRALNO ZNAČKO NAREDI, ODLIČNO PREDSTAVO PRISLUŽI SI Ta trditev že nekaj let velja za učence naše šole, ki uspešno tekmujejo za Bralno značko. Tako je bilo tudi letos, saj so bili v našem kulturnem domu priče nepozabnim uricam veselja. Učencem iz predmetne stopnje se je predstavil pisatelj kriminalnih romanov David Belbin, ki ga je založba Grlica za en teden povabila v Slovenijo. Tako so se tudi naši učenci srečali s tujim pisateljem, ki je znan predvsem po knjižni zbirki Udarci. Deležni so bili nadvse zanimive predstavitve, ki jo je finančno krila založba Grlica. Učence razredne stopnje je poskočno in razigrano pozdravila klovnesa Eva Škofic Maurer. Otroci so navdušeno ploskali ob njenih igrarijah, njihova usta so bila nasmejana do ušes, še posebej, ko je v svoj pretkani trik zvabila učitelje. Vsepovsod je delila dobro voljo in sladke bonbone. BARBARA FALE. foto Mojiceja Podgoršek S KNJIGO DO CELOVCA Učenci 8. razreda, ki smo vseh osem let uspešno opravljali bralno značko, smo v četrtek, 7. junija, odšli na nagradni izlet. Pot nas je vodila v Celovec, kjer smo si ogledali glavne znamenitosti mesta.V rudniku Bad Bleiberg smo se preoblekli v rudarske obleke, se spustili po drčah in si ogledali predstavitev Zemljine zgodovine. Nato smo se odpeljali v Trbiž, kjer smo zapravili nekaj denarja in se zelo zabavali. Na poti domov smo se ustavili še v Kranjski Gori, nato pa se utrujeni, a polni čudovitih vtisov vrnili domov. Zahvaljujemo se knjižničarki Mojiceji Podgoršek in Občini Moravče, ki je financirala naš izlet. MATEJA KAMENŠEK KAJ VES O PROMETU? Tudi letos smo na šoli izvedli tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU. Na šolsko tekmovanje se je prijavilo 30 učencev od 5. do 8. razreda. Učenci so reševali teste cestno prometnih predpisov in se potegovali za čim boljšo posamično uvrstitev ter za uvrstitev svojega razreda. Med 5,- 6. razredi je zmagal 5.a, med 7.-8. razredi pa 8.a. Najboljši posamezniki so se znova pomerili na izbirnem tekmovanju za udeležbo na državnem tekmovanju. Tekmovanje je bilo seveda zahtevnejše, saj je poleg reševanja testov obsegalo še spretnostno vožnjo na ovirah ter ocenjevalno mestno vožnjo. Med mlajšimi učenci je bil najboljši Ambrož Novak, med starejšimi pa Nejc Kokalj pred Mitjo Majdičem. Ker se po pravilniku državnega tekmovanja učenec v isti kategoriji tekmovanja ne sme udeležiti dvakrat, je našo občino 26. 5.2001 na tekmovanju kolesarjev v Izoli zastopal Mitja Majdič in med 56 udeleženci osvojil 31. mesto. Nejc Kokalj pa je tekmoval med mopedisti in osvojil 9. mesto med 27 tekmovalci. Obe uvrstitvi, zlasti Nejčevo, ki je ocenjevalno mestno vožnjo po Izoli prevozil brez napak, lahko zelo pohvalimo, če upoštevamo, da naši učenci nimajo možnosti uporabe urejenih, označenih in semaforiziranih 20 Novice iz r prometnih površin. V izvedbi Avto šole Lončar smo organizirali za naše učence tudi tečaj CPP za kolo z motorjem (kategorija H). Tečaja seje udeležilo 28 učencev sedmega in osmega razreda. Uspešnih je bilo 26 učencev ali 93 %. Upamo, da bomo z našimi prizadevanji in uspehi tekmovalcev vsaj malo prispevali k izboljšanju vozniške kulture v našem okolišu. TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV Že v prejšnji številki ste lahko prebrali, da so se na regijskem tekmovanju mladih tehnikov v Kranju naši učenci dobro odrezali in se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 2. 6. 2001 v Murski Soboti. Tudi tu so dosegli odlične rezultate, in sicer: Mateja Kamenšek in Blaž Orehek sta s predstavitvijo naloge PLATNARSTVO (področje tradicionalne tehnologije) osvojila 2. mesto. Nejc Kokalj pa je z nalogo STEZOSLEDEC s področja elektronike in predstavitvijo svojega samodejnega vozila zasedel 4. mesto. Čestitamo! DANI JANČAR, mentorica PRVOSOLCI NA MENINI Neobičajno, a navdušeni in odločeni prvošolci so se odpravili na dvodnevni izlet na Menino planino, kjer so prespali v pravi planinski koči. Razredničarke Fani Pačnik, Barbara Fale in Andreja Vavpetič so dobro pretehtale in organizirale najmanjše podrobnosti, da so bili malčki zaposleni 110%. Spremljevalka Mija Zibelnik pa je dobro vedela, kako ugasniti plamenček domotožja, ki se je samo kdaj pa kdaj zaiskril v najbolj skritem kotičku očesa. Drugi dan se je malim planincem pridružila skupina staršev, bratcev in sestric ter se z njimi podala na dve in pol urni pohod po planini. Utrujeni so odhajali domov, ljubezen do gora pa jim ostaja kot velika popotnica za pot v deželo odraslosti, ki je ne bi uspeli dobiti v še tako bogato opremljeni učilnici. Hvala pogumnim učiteljicam, planinskemu »vsevedniku« Gugiju, šoferjem in Občini Moravče za nepozabne urice. DRUGOSOLCI POVABILI SVOJE DRUŽINE Drugošolci so se veselili počitnic in novega razreda, toda slovo od učiteljic, ki sta jih spremljali 2 leti in jih uvedli v »ta zaresno« šolsko delo, le ni bilo lahko. Ker pa jim varno zavetje nudi družina, so to storili skupaj z njimi. Z učiteljicama so pripravili prireditev, starši pa smo se jim za trud zahvalili z nekaj doma pečenimi dobrotami. Učiteljici Nuška Kokalj in Tadeja Podmenik pa ostajata njihov simbol učitelja. DAN ODPRTIH VRAT V 3. RAZREDU Učenci 3.b razreda so se odločili, da enega izmed zadnjih šolskih dni v šolske klopi povabijo svoje starše. Svoje zastopstvo je imelo kar 22 učencev od 24. Ure slovenščine, matematike, likovnega pouka in telovadbe so bile ob prisotnosti staršev mnogo bolj zabavne, ker tudi starši vsega ne znajo. Učitelj Ante Pajk si za organizacijo gotovo zasluži pohvalo, tretješolci pa za dobro držo pred starši. Sladek konec ob pecivu pa je še pripomogel k veselemu razpoloženju. SLOVESNO ZAKLJUČILI ŠOLSKO LETO Četrtkovo popoldne, 21. rožnika, je bilo v znamenju zaključne prireditve, na kateri so najuspešnejšim učencem podelili priznanja. Odličnim sta ravnateljica Eva Karažija in župan Matjaž Kočar podelila knjige in jih tudi tako spodbudila k ustvarjalno preživetim počitnicam. Za uvod in zaključek sta nastopila oba šolska zbora, ki sta kljub zborovodkinjini bolezni uspešno zastopala »barve« z Barbaro Fale. V avli pa so si le redki uspeli ogledati skrbno pripravljeno razstavo izdelkov učencev, nastajajočih preko šolskega leta. Če je v spričevalu vse tako kot mora biti, potem se veselite prostih dni in jih napolnite z igro, prijatelji in ustvarjalnostjo, da bo jeseni dovolj kondicije in volje za spopad z novimi šolskimi obveznostmi. Srečno, otroci! MAL, foto D.Jančar Priprava na vstop v šolo Dobra priprava na šolo pomeni start v prvi razred s prijetnimi občutki, da je vse postorjeno ter da se šola lahko prične. Vstop v šolo in začetek »prave šole« je prav gotovo velika in pomembna prelomnica v otrokovem življenju. Za dobro pripravo otroka, ki gre v prvi razred, je potrebno veliko storiti, če starši želimo, da bo otrok prvi šolski dan (in tudi naslednje) dočakal pripravljen, poln radostnega pričakovanja in veselja. Ne prepustite vsega zadnjim dnem ali celo minutam! Tako bi lahko bili razočarani vsi: otrok, učitelji in vi. En mesec pred pričetkom je čas za nakup šolskih učbenikov in drugih potrebščin. Ko se boste odločili za nakupovanje šolskih potrebščin, vzemite otroka s seboj. Vzemite si čas za ta nakup, brez naglice in slabe volje. Pri nakupu naj sodeluje tudi otrok in sicer tako, da pomaga izbrati: šolsko torbo, barvo zvezkov, pisala, copate, ovojni papir,...saj to poveča njegovo navdušenje nad šolo. En do dva tedna pred pričetkom šole: ovijte in označite zvezke in učbenike v zaščitni ovoj, označite šolske copate z imenom in priimkom otroka. Velikokrat se starši sprašujete, kako bo učiteljica sprejela vašega otroka. Ali bo razumela otrokove stiske in morebitne težave? Starši ste pogosto negotovi, ker ne veste, na kaj bi bilo potrebo učiteljico opozoriti. Za učiteljico je pomembno, da ve: • če vaš otrok slabše vidi ali sliši in to informacijo upošteva pri sedežnem razporedu, • če ne sme uživati določene hrane ali mu določena hrana resnično ni všeč, • če pozna v razredu malo novih sošolk in sošolcev, • če ima kakršnekoli zdravstvene težave (pogosto odhajanje na stranišče...) in • kako bo odhajal po pouku domov, kdo ga bo prišel iskat. Vam, staršem, in otrokom želim čim prijetnejši prvi šolski dan in uspešno šolanje NIKA CERAR Delavci šole učencem in Staršem želimo lepe počitniške dni, da bi si nabrali dovolj kondicije in pridobili potrebne volje za nove šolske izzive. Novo šolsko leto se prične 3.septembra 2001. Učenci se zberete pred šolo po naslednjem razporedu: ob 7.50 učenci od 2.do X.razreda • ob 11.30 učenci prvih razredov dcvetletke • ob 12.30 učenci prvih razredov osemletke. Za prvi šolski dan potrebujete copate, pisalo in beležko. 21 MOJA DOLINA NA DLANI r/ Kdor hoče videti, mora gledati s srcem (Antoine de Saint - Exupery) i Vidno je povsod, V kamnih, hribih, gozdovih, potokih, logih in travnikih, živieah, sadovnjakih, v rastlinah, živalih in ljudeh, njivah, hišah, gospodarskih poslopjih, dvorcih, gradovih, cerkvah, med njimi so tudi romarska središča, kapelicah, znamenjih, trških in vaških jedrih, v prostoru in okolju, ki nas obdaja. In, za To vse smo vsi skupaj odgovorni. Mali princ je skrbel za svojo Rožo na svojem Planetu, negoval jo je, zalival, zakrival pred vetrom, ki bi ji lahko škodil, ravnal je odgovorno za svojo edino Rožo na svojem Planetu. Tega se ni zavedal, ni je spoštoval, odšel jc iz svojega Planeta drugam v uk. Ali se kdaj vprašamo, zakaj hodimo drugam? Zakaj tistega, kar imamo pred seboj ne vidimo, zakaj do tistega nimamo odnosa, zakaj tistega, kar imamo ne ponudimo drugim s ponosom, da, to imamo?! To je naša dediščina, ki jo s ponosom predstavljamo, to je naša prepoznavnost, nič manjvredna od katerekoli druge. Kamni, hribi, gozdovi, potoki, logi, travniki, živiee, sadovnjaki, rastline, živali, ljudje, hiše in gospodarska poslopja, dvorci, gradovi... nam pripovedujejo svojo zgodbo, zgodbo o vsakdanjem življenju v prostoru in času, kulturi, delu, zabavi iz sedanjosti, v preteklost in za kakovostnejšo prihodnost. Moravska dolina je zaradi svoje nedostopnosti v preteklosti ohranila mnoge prepoznavnosti. Poleg naravne je ohranjena tudi bogata kulturna dediščina. Vprašanje, ki si ga vsi skupaj lahko zastavimo je, kako ohraniti vsaj del prepoznavnosti in jo pripeljati v današnje življenje. Mnogi se na tem področju trudijo. Trško jedro Moravč je dediščina z lastnostmi spomenika, ki je v celoti skozi vsa stoletja od nastanka, ohranilo skoraj pravilno obliko kroga s središčem farne cerkve sv. Martina s parkom, ki so ga izhodile mnoge poti ljudi. Iz vsakdanjega življenja ljudi se lahko marsičesa naučimo. Stavbe okrog parka dopolnjujejo tisto podobo, ki seje izoblikovala skozi stoletja, v samem krogu so bile v preteklosti tri gostilne Tomanova, Vcsclova in Jurkova. Razen Jurkovc hiše oz. rojstne hiše Frana Detele vse po vrsti propadajo. To so hiše z lastniki, a brez prave vizije za prihodnost. Za ohranitev teh stavb in njihove prvotne namembnosti ni potrebna pot drugam, za to je potrebna skrb, volja in prava ideja, da nekaj ustvariš ter finančna sredstva. Ta sredstva so dolgoročna naložba za vsakega lastnika spomenika. Imeti kulturni spomenik, s katerim se lahko trži, pa le ni tako slabo. Kdo od obiskovalcev si želi videti hišo, ki jih ima na stotine doma? Obiskovalci pridejo na neko območje zato, da vidijo nekaj, kar pri njih ni poznano. V Prekmurju ne poznajo nadstropnih dvorcev s kamnitimi okenskimi okvirji, izdelanih iz moravškega peščenjaka, niti kamnitih klesanih portalov, ki so nekdaj pomenili bogastvo lastnika. Ne poznajo niti vrhhlevnih ali vrhkletnih kmečkih domov, ki v sebi združujejo gospodarsko in stanovanjsko namembnost. Na Gorenjskem je v zgodovini načina življenja znal človek poskrbeti, da je združil gospodarsko dejavnost s stanovanjsko na enem mestu, prazen prostor pa je ohranil obdelovanju zemlje. Danes takšno življenje ni več združljivo s sodobnim življenjem kmetovalcev in z evropsko zakonodajo, ki zahteva svoj davek k združitvi, zalo bo potrebno najti možnost za preživetje takšnih slavb, morda v kulturne in turistične namene. Nekatera stavbna dediščina hi bila primerna tudi za povečanje nočitvenih kapacitet, za to ni potrebna prav novogradnja. Finančna sredstva pa so prav tisto bistvo, ki ga danes mnogi vidijo kot vzrok, da nekaj ne morejo napraviti. Ker ta spomeniška služba prav nič ne dovoli, oni vse zavarujejo, denarja nam pa ne dajo. Pa temu le ni tako. Danes je vloga spomeniške službe v prostoru taka, da vidi namesto tistih, ki so odgovorni za prostorske plane in namesto občin, ki hi kar najhitreje rade svojo lokalno skupnost razvile do take mere, da prepoznavnost prostora izgine. Sodobno življenje in turizem prinaša v prostor mnoga neskladja, zato je kulturna dediščina vedno bolj ogrožena. Vsega pa ja ne bomo podrli, na nekaterih območjih posameznih občin je zavoljo prihodnjih rodov in morebitnih obiskovalcev potrebno vsaj nekaj ohraniti, da bomo vedeli od kod smo, kakšni smo in kaj imamo. Prav tako enkrat na leto Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo objavi v Uradnem listu RS javni razpis, kjer lahko lastniki kulturnih spomenikov kandidirajo za finančno pomoč pri obnovi teh spomenikov. Hkrati pa obstaja več razpisov tudi na drugih ministrstvih, ki lahko finančno pomagajo lastnikom pri obnovi ter projektov kot je na primer regionalni razvoj, za katerega se zavzemajo mnoge občine, tudi moravška. Kulturni spomeniki in dediščina imajo po novem zakonu 0 varstvu kulturne dediščine (Ur.l.RS, št.7/99) vsak svojo evidenčno številko, na osnovi katere je mogoče dediščino, ki je ovrednotena kot kulturni spomenik z odlokom razglasiti za spomenik. Ta je lahko na lokalni ali državni ravni. Za z odlokom razglašene spomenike velja, tla lahko lastniki kandidirajo na javni razpis Ministrstva RS za kulturo. Kulturni spomeniki v lokalni skupnosti so pravzaprav osnova za sodoben razvoj te občine, kajti le na prepoznavni dediščini in spomenikih je mogoča tudi dobra razvojna strategija za prihodnost tako za novogradnje kot za vključevanje dediščine v obstoječi prostor. Morda sčasoma spoznamo pomembnost Rože na Planetu, tiste za katero smo pripravljeni skrbeti, jo negovati in ohranjevati, za tisto je potrebno imeti tudi srce. MOJCA TERCELJ OTOREPEC, univ.dipl, etnologinje in soc. kulture ZVNKD v Kranju 22 Novice iz Novosti iz Domžal, Mengeša in Lukovice Tako, liura počitnice! Straši bomo nekoliko lažje zadihali, hkrati pa bomo morali poskrbeti, da bodo otroci tudi med počitnicami pod budnim strokovnim vodstvom organizatorjev, ki poskrbijo, da otrokom popestijo tiste počitniške dni, kijih otroci preživijo v domačem okolju. V šolske klopi se bodo otroci vrnili zopet v septembru. V Moravčah in Domžalah se bodo s prvim razredom devetletke spoprijeli šestletniki, v Mengšu pa žal projekt prehoda iz osemletke v devetletko ni uspel. Dom/alčan 1 praznujejo peti rostni dan Centra za mlade. Profesorica Lili Jazbec, direktorica centra je uspešna voditeljica mladih in njihovih staršev, ko določene življenjske težave nastopijo, še srečnejša pa je, kadar se mladi v delo centra vključujejo na takšen način, da do kasnejših težav sploh ne pride. Srečo v življenje si prinese vedno vsak sam! Mladinska pisateljica Tatjana Kokalj se je potrudila in izdala svojo drugo knjigo z naslovom Krastača v nabiralniku - branje za počitniške dni. Strategija razvoja občine Domžale gre v javno razpravo, ki se bo zaključila 15. julija. Koristne pripombe in predloge, ki se bodo v tem času nabrali s strani občanov, bodo snovalci skupaj / mag. Milanom Pirmanom uvrstili v nastajajoči dokument. Glasbena šola Domžale je praznovala svoj zlati jubilej. Seveda na koncertu ob počastitvi jubileja ni manjkal starosta domžalske glasbe gospod Stane Mahe. Tržnica buri Domžalčane; radi bi kupovali solato iz domačih logov, ne pa vse mogoče španske solatne derivate! Bo županji uspel ta naravni podvig, če je že "umetni" spodletel? Otroci z drugačnimi potrebami so zelo dobri športniki. To so doka/ali na osmih gorenjskih letnih igrah. S Svojim znanjem jim je priskočil na pomoč tudi naš krajan Janez Prelovšek, ki jim je sponzorsko omogočil, da je vsak udeleženec slišal svoj rezultat. Pripravite konjičke, cesta se gradi. Vsa Ljubljana bo hitela v lepo dolino pod Trojanami, Srečanje krajev z imenom Gradišče - kje drugje kot v (iradišču nad Lukovico. Bojana Lavrenčič iz Koinpolj, je na Specialnih olimpijskih igrah, ki so potekale na Aljaski osvojila dve medalji. Nad njenim uspehom so navdušeni njeni rejniški starši in učitelji OŠ Roje. Ce se vsi trudimo, uspeh ne uide! V maju je bila lepa šmarniena pobožnost na (iolčaju, v starodavni cerkvi sv. Neže. Občina in mi je naslov zanimivega članka v glasilu Rokovnjač, če imate možnost - ga preberite pri prijateljih i/ Črnega grabna. V Mengšu SO praznovali ves inajnik; Janez Trdina je "krivec" vseh prijetnih umetniških, društvenih in športnih dogodkov. Podelili so Priznanja Občine Mengeš in Trdinove nagrade, ki jih za svoje raziskave prejmejo mladi mengeški študenti. Na Osnovni šoli Mengeš je potekala reševalna akcija, kaj vse je potrebno ob požaru postoriti, so si ogledali tudi mengeški vrtiekarji. Društvo Mihaelov sejem i/ Mengša je letos pripravilo že peli festival koračnic v mengeškem letnem gledališču. Lepo je. kadar je toliko muzikantov na enem mestu. Mengeški godbenki imajo že več kot Stoletno zgodovino, letos so na prireditvi nastopili tudi godbeniki veterani in dokazali, da imajo še krepka pljuča in niso od muh. Za nekoliko manj vrstic z novicami od drugod sva se odločili skupaj z urednico; časopisni prostor je res nekaj čarobnega. Veliko dopisnikov bi ga rado napolnilo s svojimi prispevki, pa ga je žal vedno premalo. Kaj bomo storili? Bomo povečali časopisne strani ali odklanjali dopisnike? Jaz sem za povečanje števila strani glasila. Mogoče bodo pa bolj radovedni tudi načrtovalci proračuna 2002 in nam bodo, časopisnim mačkom in mačkicam, naklonili kakšen miljon tolarjev več, kot v letih do sedaj. Kdor upa, ne obupa! Lepo poletje vsem. MIC A KAVKA ZAHVALA Prav lepo se zahvaljujeva gasilcem PGD Moravče za hitro prisotnost in pomoč pri požaru. Zahvalo pa sva dolžna tudi zakoncema Toni. Še enkrat hvala! Janez in Alenka Javoršek Svojcem gospoda Franca Mihelčiča. Šmavsovega ata z Imenj se iskreno opravičujem za nejubo napako, kise je zgodila pri objavi zahvale v 5. številki Novic iz Moravske doline, kjer sem njegov priimek nevede zapisa/a Mihelič. Upam. da boste spodrsljaj sprejeli z razumevanjem. UREDNICA MALI OGLASI RAČUNOVODSKI SERVIS nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije, DDv, trgovske evidence, izdelavo davčnih napovedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Informacije tel./ fax 01/724-25-52. GSM: 041/897-307 PA BREZ ZAMERE Oh, Rokavca smola doleti, ko pred mikrofonom (zaradi luči) oslepi in zaeuda tudi onemi. Pa to domena poslanca ni. saj vsak od njih besed ta pravih al' pa tudi ne stresa iz rokavca. kot je Pravijo, da v Moravčah je lepo. Se strinjam, le da je zadnje čase se lepse Se človek z veseljem v parku zadrži, si na trati sveže pokošeni. gredicah mnogih rož (brez dodanih papirčkov) dobesedno spočije oči. In ko se nato na sprehod po »mesta« in na obisk pokopališča napoti, tudi tu vesel ugotovi, da smeti praktično ni!!! Saj odkar za to Brankota skrbita, Moravče lepše so, zato si brez dvoma prav lepo pohvalo tudi v našem časopisa oba zaslužita!!! Moravske doline 23 Bodite prvi! NISSAN AIMERA SEDAN Predstavljamo vam nov model Nissanove Almere. zato smo pripravili posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan Obiščite nas v našem salonu 2 vozili Nissan v Moravčah. Vabljeni. Pooblaščen trgovec: NiSSail SerViS KmlC, Cesta heroja Vasja 8, 1251 Moravče, telefon: (01) 723 12 00, telefaks: (01) 723 10 84 wwwnissan-krulc.com NISSAN J Načrtujemo m izboljšujemo te več kot 80 k*. NOVO, NOVO, NOVO V diskotni trgovini Spina Krašce in Šentvid dobite blago po posebno nizkih cenah z oznako TRAJNO NIZKA CENA. V tekstilni trgovini Krašcah imamo poleg spodnjega perila še poleta oblačila,lahko izberete tudi izdekle iz stekla, posodo, gospodinjski pribor, otroške igrače, ure , filme in po zelo ugodnh cenah čevlje Kopitarne Sevnica. Priporočamo vam nakup v naših trgovinah v Krašcah, Šentvidu in Peča h! P I R C Matej Pire s.p. gsm 04V647-602 Stegne 11 1251 Moravče GEODETSKE STORITVE Margareta Beden Pele s.p. PE DOMŽALE Slamnikarska 18 1230 Domžale GSM: 041 / 911 603 e-mail: greta.marcel@siol.net Za prijetnejše očitnice Pred nami so počitnice, dopusti, ki prinašajo prijetne sončne dni, včasih pa tudi skrbi, kako pokriti stroške težko pričakovanih dni oddiha in počitka. Banka Domžale vam to omogoči s: POTROŠNIŠKIM KREDITOM Po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilno dobo do 18 mesecev UPORABO ŠEFOV Za hrambo vaših dragocenosti Oglasite se v eni od enot bank, kjer dobite vse potrebne informacije ter si s ponudbo zagotovite prijetnejše in varnejše počitnice banka domžale Banka Domžale d.d. Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke