Celje - skladišče
D-Per
581/1974
1119740369,4
COBISS o
S
Leto II. — Številka 4 (13) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA April 1974
Bilance uspeha TOZD za leto 73
KI SO BILE NAPOVEDANE V PREDHODNI ŠTEVILKI, SO SICER DEL OBRAČUNA POSLOVANJA ZA PRETEKLO LETO, PREDVSEM PA OSNOVA ZA PREDVIDEVANJE POSLOVANJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA
DELA V TEKOČEM LETU
Zato so te bilance sestavljene na osnovi določil »Samoupravnega sporazuma o združevanju«, ki so ga TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica in TOZD Vzdrževalna dejavnost sprejele v decembru 1973 in velja od 1. januarja letos dalje.
Namen sestavljanja bilance uspeha je v tem, da ugotovimo in razdelimo dohodek, to je tisto novo — večjo vrednost, ki smo jo dosegli s proizvodnjo in storitvami ter prodajo le-teh. Prav temu — načinu ugotavljanja in delitve dohodka — je namenjeno celo VII. poglavje sporazuma, ki določa:
TOZD Zdraviliška dejavnost TOZD Polnilnica TOZD Vzdrževalna dejavnost SDS Skupne službe Združeno poslovanje
Celotni dohodek temeljnih organizacij sestavljajo dohodki od prodaje proizvodov in storitev drugim ter obračunske storitve med temeljnimi organizacijami združenega dela. Tudi storitve SDS — skupne službe se upoštevajo kot celotni dohodek. Ker je celotni dohodek vrednostni prikaz prodaje proizvodov in storitev, na njegovo višino bistveno vpliva prodajna cena. Ob upoštevanju doseženih prodajnih cen v TOZD in dogovorjenih internih cenah za vzdrževalno dejavnost ter vrednosti storitev SDS, ki pokriva materialne stroške, amortizacijo in osebne dohodke, znaša celotni dohodek v
41,429.997,89 din 27,198.011,44 din 7,465.871,35 din 13,857.309,68 din 884.844,21 din
Združeno poslovanje ima
v sporazumu pomembno mesto. Vrednostno, v bilanci, znašajo združena sredstva 13,083,095,86 dinarjev. Kriteriji za združevanje navedenih sredstev bodo določe-
ni z letnimi plani. V prikazanih podatkih iz bilance so uporabljeni naslednji, ki pa se lahko ob razgovorih o planu za leto 1974 še spremenijo:
za vrelce, parke, študije, propagando in članarine — dosežen celotni dohodek
—	TOZD Zdraviliška dejavnost
—	TOZD Polnilnica
za poštne in bančne stroške ter pisarniški material — celotni dohodek
—	TOZD Zdraviliška dejavnost
—	TOZD Polnilnica
—	TOZD Vzdrževalna dejavnost za topel obrok hrane, časopis in izobraževanje — število zaposlenih delavcev
—	TOZD Zdraviliška dejavnost
—	TOZD Polnilnica
—	TOZD Vzdrževalna dejavnost za obresti od kreditov — nabavna vrednost osnovnih sredstev
—	TOZD Zdraviliška dejavnost
—	TOZD Polnilnica
za investicijsko vzdrževanje — nabavna vrednost osnovnih sredstev
2,096.328,06 din 1,397.551,99 din
300.677,60 din 200.451,75 din 55.681,05 din
157.829,50 din 71.992,40 din 47.071,95 din
597.517,00 din 256.078,72 din
(Nadaljevanje na 8. strani)
IMELI SMO SESTANEK OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK
28. februarja smo imeli sestanek osnovne organizacije ZK naše delovne organizacije, kateremu je poleg 22 članov prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja tov. Darko Bizjak.
Namen sestanka je bila razprava o osnutku »Sprememb in dopolnil statuta ZK«, oziroma pomen teh sprememb za našo osnovno organizacijo.
Novi statut predvideva, da se tudi v posameznih te-
meljnih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih lahko formirajo osnovne organizacije ZK, seveda pod pogojem, da imajo zadostno število članov ZK. Ta novost daje namreč veliko večje možnosti aktivnega sodelovanja v ZK od podrobnejšega analiziranja problemov v TOZD in SDS do večje angažiranosti pri sprejemanju novih članov v članstvo ZK.
Člani so sprejeli naslednje sklepe:
1.	Ustanovijo se Osnovne organizacije ZK v posameznih TOZD in SDS.
2.	Za sekretarje OOZK so izvoljeni:
v TOZD Zdraviliška dejavnost tov. Karl Lovrenčič, v TOZD Polnilnica tov. Stanko Kresnik,
v TOZD Vzdrževalna dejavnost tov. Jože Herič in v SDS Skupne službe tov. Božo Kolar.
3.	Sekretarji OOZK so člani sveta ZK.
4.	Vse OOZK tvorijo konferenco ZK, ki jo tudi v bodoče vodi dosedanji sekretar OOZK Zdravilišča tov. Tone Napast.
Člani so tudi razpravljali o članstvu naših upokojencev in sprejeli sklep, da je zaradi problematike, ki je tesno povezana z delovnimi problemi TOZD, priporočljivo, da se ti člani včlanijo v krajevne aktive ZK. TN
VRELCI
Nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne
knjižice - (tokrat) začetek
V OSMI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA V NOVEMBRU SMO OBJAVILI PRIGODEN ČLANEK O AKCIJI ZA NAKAZOVANJE DELA NAŠIH OSEBNIH DOHODKOV NA HRANILNE KNJIŽICE. ZDAJ BOMO PRIČELI.
V omenjenem članku je bil na kratko obrazložen pomen nakazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice, zato tega ne bom ponavljal. Poudarim naj le še enkrat, da s tem koristimo sebi — (obresti do denarja, ki nam sicer nekaj dni leži nekoristen doma); naši delovni organizaciji (ker lahko dobimo na deponirane vloge kratkoročno posojilo za obratna sredstva) in narodnemu gospodarstvu, ker se hitreje obrača in oplojuje denar.
Na hranilne knjižice ne bomo nakazovali samo dela osebnih dohodkov, marveč celoten znesek, katerega smo doslej dobivali v kuverti. To se je v neštetih kolektivih izkazalo kot najboljše. V Zdravilišču »Radenska« imajo ta način že več kot eno leto in pod nobenim pogojem ne bi hoteli povratka na star način izplačevanja v gotovini, so nam izjavili njiho-
vi predstavniki, ko smo pri njih proučevali njihove izkušnje. Obresti ob novem letu, tudi do 100.000 starih dinarjev pri poedincih, pri večini pa med 30 in 50 tisočakov, so bile novoletno presenečenje in »nepričakovano darilo«.
Opišimo na kratko postopek! Začeli bomo postopoma. Osebne dohodke za marec (v aprilu) bodo prejeli na hranilne knjižice člani kolektiva iz temeljne organizacije vzdrževalna dejavnost, iz zdravstvene delovne enote in iz skupnih služb. Naslednji mesec bi prišli na vrsto še vsi iz hotelske enote in polnilnice.
Ob prvem »takem izplačilu« bomo prejeli hranilno knjižico Ljubljanske banke z vpisanim zneskom mesečnega čistega osebnega dohodka, bolje rečeno, tega kar smo doslej prejemali na roko (v kuverto), naslednje mesece pa bomo dobili poleg
običajnega obračunskega lista še poseben listek — bon, glaseč na naš znesek osebnega dohodka. S tem listkom in s hranilno knjižico se bomo, kadar bomo želeli, oglasili v tukajšnji banki, na pošti, ali na katerikoli pošti v Sloveniji ali na katerikoli banki v Jugoslaviji in si pustil vpisati naš znesek v hranilno knjižico ter ga po želji v celoti ali delno dvignili, kadar bomo nameravali denar porabiti. Če vpisovanja in dviga ne želimo opraviti sami, lahko za to v banki pismeno pooblastimo zakonskega tovariša ali koga drugega.
Da ne bo težav, bo na »izplačilni dan« bančna ekipa poslovala v naših prostorih nekje v centru in v polnilnici določene ure samo za nas. Banka bo najbrž poslovala na dan, ko bomo razdelili listke za nas, tudi popoldne, sicer pa je odprta od ponedeljka do petka dopoldan, v
ponedeljek in četrtek pa tudi popoldan. Poštna blagajna je odprta vsak dan popoldan že od 15. ure dalje, če bo potrebno pa bo na izplačilni dan ali tudi naslednjega dne delala za nas tudi v opoldanskih urah. Za vpisovanje in dviganje denarja torej ni skrbi.
Kot rečeno, ni nobene potrebe, da vpisovanje in dviganje opravimo isti dan, ko bon prejmemo, marveč tedaj, ko to utegnemo, ali ko denar rabimo. Prav tako ni potrebno, da dvigujemo ves denar enkrat mesečno. Če ga dvigujemo postopno, nam od ostanka tečejo obresti. Obresti nam tečejo od datuma, s katerim je datiran bon, same po sebi, ker dobi banka od Zdravilišča posebne sezname. Obresti so 7,5 % kot na ostale hranilne vloge, obračunajo in pripišejo pa se s posebnim bonom v začetku novega leta za preteklo leto.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Naše glasilo izhaja eno leto
Pred nami je 12 številk glasila naše delovne skupnosti VRELCI. Presojo, ali smo z njihovo vsebino dosegli namen, ki smo si ga zadali ob odločitvi o izdajanju, prepuščam, dragi bralci, vam. Lahko trdim, da se uredniški odbor trudi, da s svojim delom opraviči njegovo izhajanje. Seveda pa pri tem nima lahke naloge. Njegov namen ni namreč samo objektivno informirati člane kolektiva o poslovanju naše delovne organizacije, o delovanju družbenopolitičnih organizacij, sindikata, mladine, osnovne organizacije ZK ter športnega društva, temveč naj bi bilo glasilo nas vseh — vez med člani kolektiva.
Po enem letu žal ugotavljamo, da so kljub večkratnim pozivom k sodelovanju, pisci člankov v glavnem iste osebe, to se pravi tiste, katere uredniški odbor zadolži, da določeno temo obdelajo. Kolikor ne
bi bilo teh prispevkov, glasilo sploh ne bi moglo izhajati, saj prostovoljnih prispevkov praktično ni. Zato so tudi popolnoma neutemeljeni očitki, da so VRELCI glasilo ozkega kroga piscev — glasilo uredniškega odbora ali celo glasilo vodilnih uslužbencev našegct'zavoda.
Uredniški odbor ponovno prosi za sodelovanje — zaupajte svoja razmišljanja in predloge našemu glasilu. Povejte, kaj bi bilo treba izboljšati. Res je, da je treba zaradi aktualnosti dati posameznim člankom pri objavi prednost, vendar, kolikor ni mogoče objaviti prispevka v eni številki, ga bomo zagotovo uvrstili v eno prihodnjih.
Dovolite, da na kratko opišem še nastajanje posamezne številke. V začetku meseca se sestane uredniški odbor, ki se dogovori o vsebini prihodnje številke. Posameznike, ki so bili določeni za obdelavo posameznih
tem, pismeno obvestimo o sklepu uredniškega odbora. Rok za predajo materialov oziroma rokopisov je vsak 15. dan v mesecu. Ko so ti zbrani, jih jezikovno pregleda naš lektor, vsebinsko pa glavni in odgovorni urednik. Nato pošljemo material tehničnemu uredniku, ki da nastajajoči številki podobo. Šele sedaj je material pripravljen za tiskarno, od koder dobimo stiskano glasilo po 14 dneh. Na dan izplačila osebnih dohodkov izvode razdelimo po posameznih enotah med člane naše delovne organizacije.
Iz podanega je razvidno, da je potrebno za izid številke precej truda in da bi bilo delo uredniškemu odboru precej olajšano, če bi bila za sodelovanje večja zainteresiranost, saj so člani naše delovne skupnosti tisti, katerim je glasilo namenjeno.
I. N.
KAKO BO LETOS Z OSKRBO PITNE VODE
NEGATIVNA BILANCA PRI OSKRBI S PITNO VODO. LETOS NOVE REKONSTRUKCIJE NA VODOVODNI NAPELJAVI. PODRAŽITEV VODARINE. POTREBNA BO SKRAJNA VARČNOST PRI PORABI VODE.
Slabe izkušnje iz preteklih sezon terjajo odgovor na gornje vprašanje. Posledice, ki nastajajo zaradi pomanjkanja sladke vode, negativno odmevajo tako po materialni kot tudi po moralni plati. Pitna voda pomeni za zdraviliško dejavnost osnovno surovino, brez katere si naše dejavnosti ni mogoče zamisliti.
Teoretični izračun odkriva, da porabi sodobni hotelski gost okoli 200 do 300 litrov vode na dan. V zdravilišču, kjer prevladujejo hidrotera-pevtski postopki, pa se dvigne poraba že na 500 litrov. V hotelih, restavracijah in njihovih sanitarnih prostorih je na stotine vodovodnih pip. Potemtakem potrebujemo vsak dan za tisoč gostov 500 m3 sladke vode. Naslednji velik porabnik pitne vode je naša polnilnica. Če bi ne bilo vode, bi tudi ta obrat lahko ustavil polnitev steklenic.
Naša skrb je tem bolj upravičena, ker nam dobavo ogrožajo poleg naravnih še tehnični pogoji. Med prve štejemo obstoječe vodne vire in zelo skope padavine v zadnjih nekaj letih. V drugo skupino spadajo tehnične naprave za dotok vode od črpališča v Poljčanah po cevovodu do pretočnega bazena v Gaberniku. To delo opravijo črpalke na električni pogon. Ob redukcijah električnega toka se črpalke ustavijo in že beležimo izpad na dotoku vode v tukajšnje omrežje.
Direktor OKP, tovariš ing. Hustič nam je rad in takole odgovoril na naša vprašanja:
1. Koliko znaša poprečna izdatnost vseh vodnih virov iz območja Boča, t. j. iz Poljčan, Gabernika in kolikšna je poraba vode v konicah?
Odgovor: Poprečna izdatnost omenjenih virov znaša 49 litrov na sekundo. Od tega dobivamo iz virov, ki leže na južnem pobočju, 11 lit/ /sek. Te količine pritekajo gravitacijsko po cevovodu v Rogaško Slatino. Na črpališču v Poljčanah pa dobivamo torej 38 lit/sek. Zaradi niz-
ke propustnosti cevovoda iz Poljčan do Gabernika (0 = = 150 mm) lahko »transportiramo« v Rogaško le 24 lit/ /sek. Ostanek 14 lit/sek pa ostane neizkoriščen na črpališču. Od pritoka, ki znaša 35 lit/sek, pa moramo še odšteti 7 lit/sek izgube. Te izgube nastanejo zaradi skritih okvar na zunanjem omrežju, neprimerne vodo-
tesnosti na notranjem omrežju itd. Za koristno porabo ostane le 28 lit/sek oziroma 2.419,2 m3. Konica porabe znaša 40 lit/sek (meritev je bila izvršena dne 28. do 29. junija 1973) ozir. 3.456 m3. Očitno je, da bi pri sedanji porabi v konicah potrebovali še minimalno 12 lit/sek ozir. 1.037 m3 na vsakih 24 ur.
2. Kakšne načrte imate za pridobitev novih virov pitne vode za Rogaško Slatino?
Odgovor: Geološki zavod iz Ljubljane sprovaja na našem območju raziskave za dodatne vire. Lani smo tako pridobili v Poljčanah še 10 lit/sek. Ta količina nam je
še posebno dobrodošla v sušni dobi, ko pade izdatnost na ostalih virih. Z raziskavami bomo tudi letos nadaljevali.
Letos bomo zamenjali cevi, ki vodijo od črpalne postaje v Poljčanah pa do Gabernika (do sedaj 0 = 150 mm) in položili nove s premerom 350 mm. Ustrezno bomo tudi prilagodili tehnično zmogljivost črpalk.
Pri zbiralniku nad hotelom Soča, ki meri 1.100 kub. metrov, bomo dogradili dodatne rezervoarje z zmogljivostjo 2.000 kub. metrov. Skupna zmogljivost vseh rezervoarjev bo imela 3.100 kub. metrov. Praktično bo predstavljala ta količina vode rezervo vsaj za 24 ur v konicah. S tem pa bomo premostili izpade na dotoku vode, ki jih povzročajo redukcije električne energije in ob nujnih vzdrževalnih delih.
Naš dolgoročni program vključuje med potencialne vire sladke vode za naše potrebe še izvire v Studeni-
cah. Tam je okoli 501/sek. Po napeljavi do črpališča v Poljčanah in dalje po obstoječem cevovodu do Rogaške Slatine ne bo noben poseben problem, te vire koristno vključiti za pokritje naših potreb.
3.	Kdaj bodo načrti realizirani in kako je s finančnimi sredstvi za financiranje teh objektov?
Odgovor:	Rekonstrukcija
črpališč, zamenjava cevi in gradnja dodatnih zbiralnikov nad hotelom Soča bo zaključena vsaj do novembra letos. Izpolnjen pa mora biti osnovni pogoj s tem, da nam bodo odobrena že obljubljena sredstva. Kredit bo dala Ljubljanska banka, podružnica v Celju, in še nekatere organizacije združenega dela v Rogaški Slatini.
Višina kreditnega zahtevka za financiranje teh objektov znaša 935 milijonov starih dinarjev. Zelo pomemben element za izračun naše kreditne sposobnosti pa je v podražitvi vodarine.
4.	Kako lahko naše temeljne organizacije in ostali porabniki v Mestinju in v Rogatcu pomagajo reševati pričakovano kritično stanje pri oskrbi z vodo?
Odgovor: Letos pričakujemo sušno leto. Uvodoma omenjene razpoložljive količine vode se bodo še občutno zmanjšale. Nujno bo potrebno zelo varčevati pri porabi vode. Vsi potrošniki bodo morali skrbeti za brezhibnost svojega napajalnega omrežja, da bi bilo čim manj nepotrebnih izgub vode. Zanesljivo pa bomo morali vpeljati obdobje popolne redukcije vode v teku dneva. O tem se bomo morali še posebej dogovoriti.
5.	Kdaj lahko pričakujemo relativno zadovoljivo rešitev problema pri oskrbi s pitno vodo?
Odgovor: Z dograditvijo objektov, ki sem jih navedel v 2. točki, bomo lahko že letos v novembru pričeli z normalnim oskrbovanjem vseh potrošnikov. To pa naj bi trajalo vsaj 5—7 let. SČ
Novi izvir pitne vode v Poljčanah (10 litrov na sekundo)
VRELCI
VRELCI
Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja
IV
SREDSTVA
V	združenem delu uporabljamo za proizvajanje ali opravljanje storitev — pri nas npr. zdravstvenih in gostinskih — proizvajalna in druga sredstva. V izrazoslovju, uporabljenem v knjigovodstvu in v obračunih z družbeno skupnostjo, jih delimo v osnovna in obratna sredstva, v rezervna sredstva in sredstva skupne porabe. Osnovna in obratna sredstva skupaj imenujemo često tudi poslovna sredstva.
V	našem družbenem redu so v organizaciji združenega dela vsa ta sredstva družbena lastnina in na njih nihče ne more pridobiti lastninske pravice. Delavci v združenem delu imajo neodtujljivo pravico delati s temi sredstvi, da bi zadovoljevali svoje osebne in družbene potrebe. Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon v skladu z njihovo naravo in namenom.
Predočimo si sedaj vsako od teh skupin.
OSNOVNA SREDSTVA
Med osnovna sredstva uvrščamo pri nas zemljišča, vrelce in vrelčne naprave, poslovne zgradbe, stroje, strojne naprave, vozila, pohištvo, preproge in drugi inventar z vrednostjo nad 1.000 din in uporabljiv več kot 1 leto. To so torej taka sredstva, ki jih pri našem delu uporabljamo, pri uporabi pa snovno ne preidejo v proizvod, kot je to pri materialu, marveč se pri uporabi samo obrabljajo in sčasoma postanejo neuporabne. Ker so to družbena sredstva, organizacija združenega dela njihove vrednosti ne sme zmanjšati. Tisti del vrednosti, ki se z uporabo izgubi, mora zato nadoknaditi v obliki amortizacije, o čemer je že bilo pisano. Izjema pri tem so zemljišča, ki se ne obrabljajo, za-
to od njih tudi ne obračunavamo amortizacije.
Osnovna sredstva pridobivamo z nakupom, z izdelavo doma ali izjemoma z brezplačnim prenosom od drugih.
V ta namen uporabljamo zbrana denarna sredstva amortizacije, prvenstveno za nadomestitev dotrajanih in izločenih sredstev in tisti del dohodka, ki ga po zaključnem računu vsako leto v ta namen razoredi-mo v poslovni sklad. Kadar želimo kupiti ali zgraditi osnovno sredstvo večje vrednosti in nimamo zadostnih lastnih denarnih sredstev si najamemo v banki posojilo. Najeto posojilo je v naslednjih letih potrebno seveda vračati in plačati tudi dogovorjeni odstotek obresti. Posojila vračamo iz dela dohodka, ki ga razporedimo v poslovni sklad.
Našo obveznost, da teh sredstev ne smemo zmanjšati, izvajamo tudi s tem, da najmanj enkrat letno s popisom (inventuro) preverimo, če so vsa osnovna sredstva še na mestih in uporabljiva.
OBRATNA SREDSTVA
Pri vsakodnevnem delu uporabljamo poleg osnovnih sredstev še material in drobno orodje ali pribor, perilo in podobno. Ta del sredstev imenujemo obratna sredstva.
Material preide pri proizvodnji snovno v nov proizvod. To je bolj nazorno v proizvodnih delovnih organizacijah (npr. tekstil uporabijo za izdelavo obleke), pri nas bi to lahko ponazorili s porabo živil v kuhinjah, kjer iz več vrst materiala ne preide direktno v nov proizvod, a se pri proizvodnji tudi dokončno porabi. Takega imenujemo pomožni material. Npr. v polnilnici zamaški, etikete, material za pranje steklenic, lepilo, pri obrtnikih drobni svedri, žagice, material za cinjenje, varen j e ipd. Nadaljnje skupine ma-
teriala so čistilni material, razni ostali potrošni material, pisarniški material, gorivo, mazivo itd.
Med obratna sredstva uvrščamo zaradi manjše vrednosti (po kosu) ves drobni inventar. Ta se sicer ne uporabi v celoti pri enem proizvodnem procesu, ima pa praviloma dosti krajšo življenjsko dobo kot osnovna sredstva. Tudi vsa embalaža, ki jo uporabljamo pri nas, spada v obratna sredstva, vključno jeklenke za CO2 plin.
Vrednost vsega porabljenega materiala si moramo povrniti z iztržkom za prodani izdelek ali storitev.
Vrednost drobnega inventarja in embalaže, ki se pri delu uporabi pa nadoknadimo na podoben način kot pri osnovnih sredstvih, to je, da iz iztržkov izločimo ustrezno denarno vrednost v takem času ko se ta inventar v celoti uporabi.
Primer: Če po izkušnjah vemo, da nam perilo traja 3 leta, imamo pa ga skupno za recimo 600.000 din, moramo vsako leto vknjižiti med stroške 200.000 din. S prodajo izdelkov in storitev si pokrijemo tudi te stroške, z delom izkupička v višini 200.000 din pa nadomestimo ali vsako leto 1/3 perila ali vsake tri leta vse.
Polnoštevilnost in uporabljivost zalog materiala, drobnega inventar j a in embalaže preverjamo vsaj enkrat letno s popisom na njihovih mestih.
Naši kupci nam protivrednost izdelkov in storitev ne plačajo vedno sproti. Da lahko sproti nabavljamo potreben material in pokrivamo druge stroške (tuje storitve, razne obveznosti idr.), moramo imeti toliko lastnih denarnih sredstev, da jih založimo v ta namen, dokler nam kupci terjatev — dolgov ne plačajo. Ta del denarja, ki pokriva neplačane terjatve, tudi uvrščamo med obratna sredstva.
Denar, ki ga potrebujemo za obratna sredstva, ustvarjamo enako kot pri osnovnih sredstvih, iz dohodka z razporeditvijo v poslovni sklad. Za večje potrebe lahko tudi za obratna sredstva iščemo pri banki posojilo, navadno kratkoročno, katerega pa je razumljivo treba v dogovorjenem roku z obrestmi vrniti. Tako posojilo lahko izjemoma vrnemo tudi z denarjem, ki nam je ostal, če zalog materiala nismo obnovili v prejšnjem obsegu.
REZERVNA SREDSTVA
Ime samo nam pove, da so to sredstva v rezervi in niso za redno poslovanje. To so le sredstva v denarni obliki, naložena na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. Oblikujejo se v predpisani ali z družbenim dogovorom določeni višini iz dohodka, namenjena pa so zlasti za pokrivanje morebitne izgube, za pokrivanje zmanjšane vrednosti blaga (v trgovini, če predpis to dovoli), lahko pa tudi kot začasno posojilo, če na žiro računu ni dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov. Tako posojilo je treba s prvim denarjem, ki pride na žiro račun, takoj vrniti.
SREDSTVA SKUPNE PORABE
S temi sredstvi se povečuje družbeni standard članov delovnega kolektiva, ni jih pa mogoče uporabiti za povečanje osebnih dohodkov.
Sestoje se iz naturalnega dela in denarnih sredstev. Med prve spadajo stanovanjske zgradbe, otroški vrtci, počitniški domovi in podobno, denarni del pa je namenjen za izdatke, ki povečujejo osebni ali splošni standard kolektiva.
Denarna sredstva skupne porabe formiramo na dva načina. Ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov izplačujemo na po-
seben račun v odstotku od osebnih dohodkov določen znesek. Ta denar lahko uporabimo le za izgradnjo družbenih stanovanj ali za posojila članom kolektiva za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš.
Drugi del sredstev se oblikuje iz delitve dohodka v zaključnem računu. Ta del sicer tudi lahko porabimo za stanovanjsko gradnjo, namenimo pa ga zlasti za druge izdatke, ki jih izplačujemo iz teh sredstev. To so med drugim: prispevek za letni dopust, plačila za zdravljenja v naravnih zdraviliščih, odpravnine ob upokojitvi, razne podpore, obdaritev naših upokojencev, prispevek sindikalni organizaciji ter razni prispevki in darila društvom, športnim in drugim organizacijam.
Vsa sredstva skupne porabe so naložena na posebnih računih pri Službi družbenega knjigovodstva in niso namenjena za uporabo v poslovne namene, ker so za to, kot smo videli, namenjena osnovna in obratna sredstva.
A. T.
Kako napreduje gradnja hotela DONAT
Ugodne vremenske razmere, živahnost na gradbišču, čestokrat tudi v poznih nočnih urah, vse to nas navdaja z optimizmom. O tem smo vprašali dva najbolj odgovorna pri izvrševanju gradnje.
Tov. Miro Benčina, vodja gradbišča, meni, da bo objekt do 1. maja ali pa najpozneje do 15. maja letos
pod streho. V gradbeništvu pomeni to dokončanje tretje faze. Po prvotno zastavljenem operativnem planu pa naj bi bilo to že do konca decembra lani. Sedanja dela tečejo skladno s spremenjenim operativnim planom. Ni bojazni, da hotel ne bi bil dograjen do 1. novembra letos.
Zbori delavcev o družbenem dogovoru za financiranje raznih družbenih služb
6. marca letos so se sestali na ločenih sejah zbori delavcev iz naših TOZD. S predstavniki nekaterih temeljnih interesnih skupnosti so razpravljali o finančnem program za potrebe teh dejavnosti.
Razprava je tekla o stopnjah in o zneskih prispevkov, ki jih bomo letos namenili za otroško varstvo, izobraževanje, kulturne de-
Devizni priliv od inozemskega turizma v Jugoslaviji in odliv
	za turistična potovanja jugoslovanskih državljanov	
	(v 000 ameriških dolarjev)	
Leto	Priliv	Odliv
1960	18.474	7.770
1961	27.085	12.011
1962	40.200	9.306
1963	66.697	8.774
1964	91.648	11.885
1965	105.000	17.120
1966	150.174	34.199
1967	187.971	51.607
1968	224.756	51.059
1969	290.382	73.719
1970	341.464	129.905
1971	451.942	217.513
1972	546.800	
1973	730.000	
Podatki so bili objavljeni v biltenu Turistične zveze Jugoslavije. Vključujejo tudi usluge od prometa. (Op. pisca: Naše zdravilišče je v letu 1973 s svojo dejavnostjo ustvarilo 18,145.137 din deviznih dohodkov. Preračunano po poprečnem tečaju — dolar = 16 din — znaša to 1,134.071 ameriških dolarjev.)
Devizni dohodki iz turizma krijejo dobršen del letnega primanjkljaja, ki ga ustvari Jugoslavija v zunanjetrgovinski menjavi. Za leto 1972 je znašal ta del skoraj eno tretjino.	SC
javnosti, telesno kulturo, zaposlovanje, zdravstvo, pokoj ninsko-invalidsko zavarovanje, davek iz dohodka, Bosansko krajino, splošni (Nadaljevanje na 6. strani)
Tov. Lojze Metelko, direktor TOZD vzdrževalna dejavnost:
Osebno menim, da je bil rok za dograditev tretje faze do 31. decembra lani nerealen. Glede njegove realnosti smo nekateri dvomili že po končanih uvodnih razgovorih s predstavniki SGP Pionir iz Novega mesta. Pravilnost te domneve se je potrdila že s tem, ker smo pričeli z gradnjo šele julija namesto dva meseca poprej. Bilo je tudi za 50 odst., tj. 10.000 kub. metrov več izkopa, kot je predvideval projektant.
Če bo izvajalec še vnaprej tako smotrno usklajeval obrtniška dela, menim, da bo hotel do 1. novembra letos dogotovljen. Želimo le, da bi se napovedi obeh uresničile.
SČ
Gostinske uzance v praksi
KAKO SE SKLENE POGODBA O KOLIČINI NAROČENE HRANE ZA ZAKLJUČENO SKUPINO?
S posebno uzanco v gostinstvu sta predvidena možnost in način rezervacije obroka hrane za skupino ob posebnih prilikah. Ta uzanca določa tudi obvezne sestavine takšnega dogovora, o katerih se morata hotel in naročnik sporazumeti. Te so: vrsta usluge (hladni bife, me-nu, čajanka, svečano kosilo — večerja in podobno), obseg usluge (število udeleženih oseb oziroma porcij, količina in drugo), čas pričetka serviranja in cena.
Če količina (npr. porcija mesa) ni posebej določena, se šteje kot dogovorjeno, da bo kuhinja pripravila porcije po svojih normativih.
KDAJ IN KAKO SE LAHKO ODPOVE NAROČEN OBROK ZA SKUPINO?
Uzanca določa, da se lahko odpove naročen obrok za skupino v roku 12 ur pred časom, ki je bil določen kot čas za pričetek koristenja usluge.
Če je naročnik odpovedal v času, ki je krajši kot 12 ur, ima restavracija pravico zahtevati povrnitev škode.
ALI LAHKO RESTAVRACIJA ZARAČUNA NAROČENE OBROKE TUDI V PRIMERU, ČE NISO PRIŠLE VSE NAPOVEDANE OSEBE IZ SKUPINE?
Restavracija je dolžna pripraviti naročen obrok skladno z dogovorom. Če je obrok koristilo manjše število oseb, kot pa je bilo dogovorjeno in za to odpoved ni prišla pravočasno (12 ur), ima restavracija pravico zaračunati polno število obrokov. Restavraciji tudi ni treba od-računati vrednost za odklonjeno kavo ali kaj podobnega po posameznih udeležencih skupine. Če pa se število udeležencev zveča, je razumljivo, da bo restavracija zaračunala tolikšno število obrokov, kot jih je skupini dejansko nudila.
SČ
VRELCI
VRELCI
PRIKOLICE
ENA OD ORGANIZIRANIH OBLIK LETOVANJA
Da bi članom naše delovne organizacije omogočili izkoristiti letni oddih na kar najbolj prijeten način, smo se odločili, da nabavimo štiri prikolice za avto. Zakaj takšna odločitev? S tem bo omogočeno, da bomo lahko te prikolice postavili vsako leto v drug kraj, bodisi ob morju, jezerih ali drugje.
Organizacija takšnega letovanja bo potekala takole: prikolica za avto bo postavljena na mesto v določen kraj letovanja in bo ostala tam do konca sezone oziroma dokler bodo interesenti za koristenje. Zato bodo naši delavci lahko dopotovali v kraje, kjer bodo prikolice, z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi. Prikolice za avto so opremljene tako, da ni potrebno (razen posteljnega perila) nositi zraven ničesar drugega. (Kuhinjski del je opremljen z vsem potrebnim inventarjem.)
ERIKA ZUPAN
Oblikovanje občinske skupščine Šmarje pri Jelšah
Občinsko skupščino bodo sestavljali: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela ima 37 delegatov, ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela s področja industrije, prometa, gradbeništva, rudarstva, kmetijstva, trgovine, gostinstva, komunalne dejavnosti, kulture in prosvete, zdravstva in socialnega zavarovanja,
zasebni kmetij ci, obrtniki, gostinci in delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in oboroženih sil JLA.
Organizaciji združenega dela Zdravilišča Rogaška Slatina in TTG Podčetrtek izvolita v ta zbor 4 delegate.
Zbor krajevnih skupnosti ima 31 delegatov, ki jih delegirajo delegacije 25 krajevnih skupnosti. Rogaška Slatina delegira pet delegatov.
Zbori delavcev o družbenem dogovoru za financiranje raznih družbenih služb
(Nadaljevanje s 5. strani) ljudski odpor, štipendijski sklad, stanovanjski prispevek in za komunalno dejavnost.
Iz svojega dohodka bomo izdvojili 10,896.249 dinarjev oziroma za 26,7 odst. več kot lani.
Diskutanti so domnevali, da utegne takšna obremenitev v določeni meri izpodkopati napore za dosego stabilizacije gospodarstva. S sklepi gospodarskih, političnih in sindikalnih forumov je bilo že nekajkrat poudarjeno, da ne sodi gospodarstva obremenjevati z dodatnimi prispevki oziroma z višjimi prispevnimi stopnjami.
Predlog je bil na vseh
Nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice - (tokrat) začetek
(Nadaljevanje z 2. strani)
Če dvigamo denar iz hranilne knjižice pri tukajšnji banki, lahko vedno dvignemo vsega. Na poštah ali pri drugih bankah lahko v celoti dvignemo znesek, ki smo ga z bonom dali vpisati, od prejšnjega dobroimetja pa 300.000 starih dinarjev dnevno. Kolikor želimo izven Rogaške Slatine dvigniti ob delavnikih (razen sobote) več, je to možno z brzojavno ali telefonsko primerjavo stanja knjižice. Verjetno bodo to izjeme!
Še to! Vloge na hranilnih knjižicah so tajne. Nihče ne more izvedeti, koliko ima kdo v knjižici naloženo, iz-
vedeli bomo lahko le, koliko imajo vsi naši delavci skupaj, da določimo osnovo za morebitni kredit za‘Obratna sredstva.
Želimo, da ta naša akcija kot prva v Rogaški Slatini, v primerjavi z drugimi pa precej pozna, shodi brez večjih težav.
Naša želja je in upamo, da nam bo uspelo s tem načinom osebne dohodke obračunati in vam omogočiti dvig kakšen dan prej kot doslej.
Vsa potrebna pojasnila dobite vsak čas pri oddelku za osebne dohodke ali v drugih službah ekonomsko finančnega sektorja. A. T.
zborih sprejet. Za podpis družbenega dogovora so bili pooblaščeni predsedniki delavskih svetov TOZD in predsednica zbora delegatov.	SČ
Družbenopolitični zbor ima 21 delegatov, ki jih delegirajo družbenopolitične organizacije v občini iz vrst ZK, SZDL, ZMS, ZZB NOV in ZSS.
Skupščina pa bo oblikovala še svoj izvršni svet kot izvršilni organ, ki šteje 11 članov.
Vsi trije zbori bodo šteli 89 delegatskih mest. Po potrebi pa bo lahko prisostvovalo na sejah še več delegatov iz vseh delegacij, ki pa ne bodo imeli pravice glasovanja. Delegat bo lahko privedel s seboj svojega izvedenca za pomoč v konkretnih vprašanjih iz dnevnega reda, ni pa nujno, da bi bila takšna oseba izvoljena v članstvo delegacije.
Predvideva se, da bo zasedanjem občinske skupščine prisostvovalo 100—130 oseb. To pa bo enkrat več kot doslej.	SČ
Komparativni pregled realizacije mineralne vode članic Združenja v letu 1973 v primerjavi z letom 1972
Poslovno združenje proizvajalcev mineralnih vod Jugoslavije je v svojem Biltenu št. 3 objavilo spodnjo razpredelnico. Da smo na tradicionalnem tretjem mestu med vsemi članicami, ni najbolj pomembno. Bolj pomembno je dejstvo, da smo med redkimi, ki so v lanskem letu povečali svojo proizvodnjo, in to kar za 3,165.000 steklenic. Vsi ostali niso dosegli rezultatov iz leta 1972.
(v 000 steklenic)
a) L	o 'g	Leto		3 r	C/3 M
m	J2 O	ft H	°	1972	1973	N a 4. « 3	d) TJ Z
1. Radenska	213.400	198.697	— 14.703	93,11
2. Knjaz Miloš	124.544	122.011	— 2.533	97,96
3. Rogaška	29.017	32.102	3.165	110,90
4. Milan Toplica	26.986	17.870	— 9.116	66,22
5. Vrnjci	23.000	21.799	— 1.201	94,78
6. Palanački kiseljak	15.200	16.334	1.136	107,48
7. Sarajevski kiseljak	13.646	11.873	— 1.773	87,00
8. Skopljanka	6.030	4.663	— 1.367	77,33
9. Terme Lipik	5.229	4.758	— 471	90,99
10. Križevci	2.715	268	— 2.447	9,87
11. Minakva	1.811	2.735	924	151,02
12.	Soko 13.	Jamnička kis.	3.200 8.100	9.077	977	112,07
14. Pelagonija	9.000	6.429	— 2.571	71,43
15. Pelisterka	17.000	12.950	— 6.050	76,18
Skupaj	498.878	461.646	— 37.232	92,54
Velik uspeh naših športnikov na DSI
Že po prvem delu smo ugotovili, da so naše delavske športne igre dosegle svoj namen. Danes lahko to še bolj zanesljivo trdimo, saj se je marsikaj spremenilo. Prepričani pa smo, da bodo še večje spremembe. To se vidi predvsem po sodelovanju na raznih tekmovanjih. Z rezultati smo lahko zadovoljni, saj smo v moški konkurenci v skupnem plasmaju prvaki občine. Prvo mesto je bilo doseženo tudi v ženski konkurenci — kegljanju. Če bi se udeležili še vsaj dveh disciplin, bi bili zmagovalci v obeh konkurencah.
Na DŠI je sodelovalo 82 članov našega kolektiva v 10 disciplinah. Žal nam je, da nismo uspeli zainteresirati več članov naše delovne organizacije za to vrsto rekreacije, saj je to obenem tudi razvedrilo. Številčno najmočneje zastopani sta bili polnilnica in investicijsko vzdrževalna enota. V primerjavi z letom 1972 je sodelovalo na DŠI leta 1973 neprimerno več članov. Razveseljivo je tudi to, da se iz leta v leto povečuje tudi krog gledalcev.
V tekočem letu si vsekakor želimo, da bi bilo sodelovanje med posameznimi TOZD večje, saj je ravno zaradi nesodelovanja prišlo do raznih organizacijskih problemov pri tekmovanjih. Trudili se bomo, da že dosežene rezultate izboljšamo oziroma vsaj obdržimo sedanje rezultate.
Če že govorimo o rekreaciji, naj poudarim, da samo s sodelovanjem ne rešujemo vseh nalog, ki nam jih
zastavlja rekreacija in skrb za delovnega človeka. Smotri in cilji rekreacije namreč niso samo v doseganju športnih rezultatov, čeprav vemo, da je ravno pri tekmovanju največja stimulacija.
Vsekakor nam primanjkujejo športni objekti in naprave. V gradnji so novi športni objekti, in ko bodo gotovi, bomo lahko pripravljali širše programe za delo športne sekcije.
TABELA KONČNIH UVRSTITEV
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
Skupni vrstni red — ženske
Uprava občin, skupščine 154 točk Steklarska šola	132	točk
KORS	70	točk
Metka	46	točk
Zdravstvo	44	točk
Zdravilišče	31	točk
Steklarna	25	točk
Prosveta	23	točk
Skupni vrstni red — moški
Zdravilišče	441	točk
Steklarska šola	391	točk
KORS	305	točk
Uprava občin, skupščine 288 točk Steklarna	280	točk
Prosveta	231	točk
SGP	194	točk
TP Jelša Metka LI Bohor Prehrana
100 točk 72 točk 66 točk 46 točk
12.	Mizarstvo
13.	Zdravstvo
23 točk 21 točk
Skupni vrstni red — ženske in moški
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
Steklarska šola	523 točk
Zdravilišče	472 točk
Uprava občin, skupščine 442 točk
KORS
Steklarna
Prosveta
SGP
Metka
TP Jelša
LI Bohor
Zdravstvo
Pekarna
Mizarstvo
375 točk 305 točk 254 točk 194 točk 118 točk 100 točk 66 točk 65 točk 46 točk 23 točk
Naj večja udeležba je bila v kegljanju in streljanju, zato smo tudi v teh dveh disciplinah dosegli naj lepše rezultate.
Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Šmarje pri Jelšah že dela program DŠI za leto 1974. Program so nekoliko razširili in vanj vključili naslednje discipline: smučanje, plavanje, atletiko (tek na 2400 m), streljanje, namizni tenis, kegljanje, šah, mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko in štafeto TRIM.
Upamo, da bo večina naših članov našla sebe v eni od navedenih disciplin in da bodo pomagali obdržati pridobljeni renome, ki smo ga dosegli v preteklem letu.
B. PAD AN
Slovo
»Da, odšla bom!« je sama sebi rekla Nuša. »Ne bom več dan za dnem poslušala materinih očitkov, češ da zapravim ves denar. Le kaj je njej mar moj denar, saj ga sama prislužim. In oče me venomer zmerja, naj vendar pomagam na kmetiji. Da bi si še v zemlji mazala roke? Ne, šla bom, čeprav mi je šele 18 let.«
Nuša se je javila na zavodu za zaposlovanje in prosila za delo v Avstriji ali Nemčiji. Nestrpno je čakala obvestila. Končno ga je le sprejela. Ni mogla verjeti svojim očem, ko je brala, kje in kdaj naj se javi. Sicer bo še treba precej urediti, a vseeno. »V Nemčijo, Nemči-
jo bom videla!« si je ponavljala. Vsa je žarela od veselja, da sta jo oče in mati že s skrbjo pogledovala. Še bolj sta se začudila, ko si je zavijala obleke. Pri večerji se je Nuša plaho ozirala od enega do drugega. Ni se mogla odločiti, da bi spregovorila. V grlu je začutila velik vozel. Nazadnje se je le opogumila in rekla: »Jutri zjutraj odpotujem s prvim vlakom. V Nemčijo grem delat...« Mami je zastala polna žlica v roki, oče je začuden dvignil oči, sestra se je pomaknila bližje. Nihče od njih pa ni vedel, ali je slišal prav, kar je rekla Nuša. Nastala je mučna tišina. Nuša je vstala in ho-
tela oditi. »To je torej vse?« je tiho in s solzami v očeh vprašala mama. »Saj se vidimo čez nekaj mesecev, pa tudi pisala bom,« je poskušala biti vesela Nuša, a grenkobo teh besed je komaj prenesla. Potem je stekla v svojo sobo. Zdaj se je šele prav zavedala, da res odpotuje. Nenadoma ji je težka misel legla v srce: »Vse dolge mesece bom med tujimi ljudmi.. . Pogrešala bom domačo vas, sestro, mamo. . . Toda zdaj ne smem ostati, moram, moram oditi!« si je rekla.
Tisto noč je imela težke sanje in vsa izmučena je zjutraj tiho vstala, se oblekla in odšla v kuhinjo, da bi še enkrat pogledala, ali ima vse potrebno za pot.
»V redu,« je nazadnje tiho rekla. Vse je imela priprav-
ljeno, a oditi ni mogla. V prsih jo je tako neizmerno težilo! Nazadnje jo je premagalo in po prstih je stopila v sobo, kjer sta spala oče in mama. Za trenutek je pomislila — prisluhnila je njunemu enakomernemu dihanju — nato pa šepetaje rekla: »Mami, adijo.«
Nič se ni zganilo. »Adijo, mami!« je še enkrat ponovila za spoznanje glasneje. Samo oče se je predramil, a zdelo se ji je, da tudi mama ne spi več.
»Adijo,« je ponovila še enkrat, z željo, da bi ji mama rekla še vsaj eno besedo v slovo. Pa se je oglasil samo oče. Tudi njemu je bilo težko: »Pridna bodi Nuška. In če ti bo hudo, se vrni!«
Tako rada bi stopila k postelji in oba pobožala po
(Nadaljevanje na 8. strani)
VRELCI
VRELCI
BILANCE USPEHA TOZD ZA LETO 1973
(Nadaljevanje s 1. strani)
— TOZD Zdraviliška dejavnost — TOZD Polnilnica — TOZD Vzdrževalna dejavnost — za prispevke po samoupravnih sporazumih in davek iz dohodka TOZD —- dohodek — TOZD Zdraviliška dejavnost — TOZD Polnilnica — TOZD Vzdrževalna dejavnost —• za materialne stroške, amortizacijo in osebne dohodke komercialnega sektorja, zmanjšano za lastne dohodke komerciale in založnih skladišč mineralne vode — TOZD Polnilnica
•—■ za materialne stroške, amortizacijo in osebne dohodke zmanjšano za lastne dohodke ostalih skupnih služb — TOZD Zdraviliška dejavnost — TOZD Polnilnica — TOZD Vzdrževalna dejavnost
661.546,75 din 286.341,15 din 39.495,30 din
491.840,70 din 349.963,55 din 104.043,20 din
3,419.903,54 din
1,376.342,10 din 917.561,40 din 254.878,15 din
Po opisani delitvi prispevkov za združeno poslovanje, zbranimi stroški za material, storitve drugih, tudi drugih temeljnih organizacij in amortizacije se celotni dohodek zmanjša za
—	TOZD Zdraviliška dejavnost
—	TOZD Polnilnica
—	TOZD Vzdrževalna dejavnost
—	SDS Skupne službe
25,163.685,96 din 15,675.695,08 din 3,884.596,93 din 9,128.608,08 din
in se oblikuje dohodek za družbeno poslovanje v znesku 2,948.174,73 din.
Razlika predstavlja dohodek temeljnih organizacij združenega dela.
ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
dosežen dohodek
je porabljen za — osebne dohodke
— zakonske obveznosti in ostane za sklade
16,226.311,93 din 11,208.522,50 din 1,323.316,70 din 3,734.472,73 din
POLNILNICA dosežen dohodek
je porabljen za — osebne dohodek
—	zakonske obveznosti in ostane za sklade
VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
dosežen dohodek
je porabljen za — osebne dohodke
—	zakonske obveznosti in ostane za sklade
SDS SKUPNE SLUŽBE dosežen dohodek
je porabljen za — osebne dohodke
—	zakonske obveznosti
11,522.316,36 din 4,392.452,30 din 536.305,45 din 6,593.558,61 din
3,581.274,42 din 2,929.381,70 din 392.112,90 din 259.779,82 din
4,728.701,60 din 4,114.597,55 din 614.104,05 din
Dohodek združenega poslovanja se v celoti porabi za pogodbene in zakonske obveznosti.
Po določilih sporazuma se tudi sredstva za sklade združujejo, da se tako omogoči uporaba enotnih meril za skupno porabo (stanovanjska izgradnja, regresi za letne dopuste in drugo), plačevanje prevzetih obvez-
nosti za kredite in izvrševanje programiranih investicijskih naložb. Prav te so po predlogu plana za tekoče leto obsežne, saj zajemajo ob izgradnji hotela, zamenjavi in dopolnitvi strojev in opreme, tudi izgradnjo cevovoda, pripravo za proizvodnjo BP, razširitev plinarne in odkup založnega skladišča v Zagrebu. H. A.
	Dnltflirifl	r/L dieto. Trikrat na teden 1 1 1 IUZIIU	Hy| S1 masažo. Tri prenočevanja veljajo kot penzion. Trije l/niifin	M	80	TOZD. Cesta od Mi mU,	Sonca do Pošte je onesna- J	žena za tri druge. V Tera- n urinim	’	PU* so bile tri šipe polom- U rOSI ITI.« .JlfL	Ijene tri leta. Pa mi je pojasnil vaš e	.	strežnik. Tisti, seve, ki že Se razume. Spet vam pi-	, -	Tr ,	,	tri leta tolaži vsako sezono, sem. V začetku marca tega	. ,. ,	. „ .	„ , ,	,T ,	, ,	Tri ljubezni zeme. .. Pra- leta. Ne bom dolgovezil.	.	,	.	_	...	, . 0	v, ,	.	.	vi, da ima številka tri svoj Sem človek principov.	.	„	,	.„ ..	_ ,	../ —	So rekli, da vsaka	y tuk” .	•	7. ,	Da je v tistih, seveda v stezica popelje te v Rim . . .	,	v	i. . n D.	, .	davnih časih. Jaka Hrust Pa Rima po tej poti. seve-	7 ^ 7 .	.	, . 1	,	-7 7 -	7 7 pasel tukai svoie tri ovce. da, ne bom nikoli videl. C	J .	7 AT	,	AT	„ In se mu je prikazala Ne upam tvegati. Namreč	,	.7	4 7 7.	. 7 . 4 .	, 7 .	gozdna vila. Z oblinami, ki po zapuščenih in blatnih "	7	. 7 7 x 7. % 7 7 • v7 • 7	.	7	0	. bi ji jih zavidala tudi le- okoliskih stezicah. So ze	'n • j 7 i 7 .v	7 v- 7	potica UH. videle boljše vzdrževalne epohe. V rimskih časih	»Ker si dobrega srca,« namreč. Ko še ni bilo kra- 1Jlu Pravb »ti izpolnim tri jevnih skupnosti in samo- želje.« Je Jaka izbolščal. upravnega komunalnega Oči, seveda. Je težko po-sistema	goltnil slino in izdavil iz —	Ali je emblem ali sebe: »Imam samo eno že- pomnik, ali pa oboje. Nam-	■^>a tisto bi trikrat.« Se reč železni in betonski ste- mu ie menda želja izpolni-ber. Drug ob drugem pri ^a- Namreč, že naslednji ključavničarski delavnici. ^an ie hvaležna vila odpr-Moje rezoniranje: Morda ^a-	odprtine iz nedrij emblem, vendar za koga? svoje podzemeljske za-Ker zunanja oblika navaja hladnice. In prižuboreli so k asociaciji na Kozmijano-	razume, bistri, vo coprnijo. Namreč na sveži in čisti. Kot so še da-tem polju pri Ljubljani. nes trije vrelci:	Donat, Morda pa zgovoren pom- Styria in Tempel. Ki daje-nik. Nekaterim starejšim 1°' zdravje, moč in lepoto. tozdovnikom(-icam).	Na	t° že trikrat po sto let. minule in stabilnejše čase,	v letu triinsedemde- se razume. Izrujte enega, setem ste napolnili prek Preostalemu pa vrstnika trikrat po deset milijonov iz njegove vrste	steklenic tega bogastva. Mi —	Tri mesece sem me je ie iasuo, zakaj vse vedno pestilo vprašanje. Zakaj je P° trikrat. Samo le v Ro-pri vas vse po trikrat. 9aški, da se razumemo. Zdraviliški kura 3 tedne. Trikrat piti Donat. Trikrat	ULKUS AR VSEVID
Slovo (Nadaljevanje s 7. strani)	tek počakala. Zunaj je bilo zgubanih obrazih! Ostala bi, še temno in s težkim vzdi-če bi ji kdo rekel le besedo. hom je zajela polna pljuča A v sobi je bila tišina in spet svežega jutranjega zraka, jo je neslišno zapustila. Po	»In kaj me čaka?« je po- ličih so ji tekle velike sol- mislila. ze, tako bridke in težke, da	Potem je tihih korakov je zajokala skoraj glasno.	šla naprej, v novo jutro, ki Vzela je potovalko, stopi- se je komaj prebujalo, la na hišni prag in za trenu-	JOŽICA ŠELIGO	
	VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk.